FREIEXEMPLAR V. b. b GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE ■miiiiiiiiiiiiiHUMiiiiuiiiiiiHiiiniiffiHiiiinntutu 3Udajte ladio 'ffubljana KI ODDAJA ZA ZAMEJSKE SLOVENCE VSAKO NEDELJO OB POL DVANAJSTI URI iiiiHiiiMiiiiiiHiiiiiiiiHiiinimiiiiiiniiiiHiiiiiiiin LETNIK V DUNAJ, V SREDO, 1. XI. 1950 ŠTEV. 82 (344) Kitajci vkorakali v Tibet Vprašanje naslednika Trygva Lie-a še vedno ni rešeno Kakor znano potege mandat Try« gve Lie-a kot generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov s prigetkom lela 1951 in Varnostni svet si že tedne brez uspeha prizadeva, da bi regil vprašanje novega sekretarja. Medtem ko se je vegina držav-glanie izrekla za ponovno imenovanje Trvgve Lie-a, se Sovjetska zveza prej kot slej odlogno zoperstavlja temu imenovanju, ker smatra dosedanje delo Trygve Lie-a za ogitno strankarsko in je dosedanji sekretar po njenem mnenju popolnoma nesposoben za to mesto. Sovjetski zunanji minister Višinski je izjavil, da je Sovjetska zveza vložilo proti ponovni izvolitvi Trygve Lie-a svoj veto. Oborožitveno tekmovanje v Franciji Francoski obrambni minister Ju-les Modi je izjavil v parlamentu, da bo imela Francija na podlagi nagrta za zopetno oborožitev leta 1951 10 divizij, leta 1952 15 in lela 1953 20 divizij vojaštva. Leta 1951 bodo imele francoske 'suhozemske gete na razpolago orožje, vojaška vozila in oklopnike visoke kvalitete, ki bo vse izdelano v Franciji, hkrati pa je poudaril, da bo Francija prejela od ZDA za prvo četrtletje 1951 70 milijard frankov kredita. Prva saja Medzavezniškega sveta s tremi civilnimi visokimi komisarji Zadnji petek je bila na Dunaju seja Medzavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo, ki so so je prvič udeležili vsi trije civilni visoki komisarji ter sedanji sovjetski visoki komisar generalni polkovnik Sviri-dov. Seji je predsedoval angleški poslanik in visoki komisar Sir Maroki Caccia. Višinski predlagal razorožitev za eno tretjino Vodja .sovjetske delegacije pri zasedanju OZN Višinski je izjavil v politignem odboru Glavne skupščine napram zastopnikom zapadnih sil: Dajemo vam slovesno obljubo, da vam bomo nudili vse avtentične informacije o našem orožju ter o vseh naših oboroženih silah, ako vi akceptirate nagelo razorožitve za eno tretjino in ste pripravljeni, skupno z nami resno razpravljali o tem vprašanju. V veljavo so stopile štiri mednarodne konvencije Rdečega križa, katerih smoter je, zmanjšati na gim manjšo mero vojne strahote. Prve‘tri konvencije določajo zaščito bolnih in ranjenih vojakov na bojišču, vojnih ujetnikov in brodolomcev. Posebna določba prepoveduje uporabljanje ujetnikov pri odstranjevanju kopenskih min in neeksplodiranih bomb. Četrta konvencija dologa ukrepe Po porogilu sovjetske agencije TASS iz Pekinga je dobila druga kitajska sulmzemska armada povelje za vkorakanje v Tibet, da izbojuje trem milijonom Tibetancev ,,svobodo, mir in demokracijo11. Kitajska vlada je vojake iu oficirje, ki so udeleženi pri tej akciji, pozvala, da se zavedajo političnega pomena te akcije, da se združijo s prebivalstvom Tibeta in da z narodnimi manjšinami ravnajo pravično in pošteno. Nadalje naj se naučijo jezika prebivalstva in mu pomagajo pri premostitvi težkog. Kitajska vojska je vkorakala v Tibet v gasu, ko je bila tibetanska delegacija na poti v Peking, kjer naj bi se pogajali o tibetanskem vprašanju. Vodja le delegacije je izjavil, da bo kljub temu potoval v Peking. Kakor porogajo iz dobro obveščenih krogov, je vkorakanje kitajskih gel v Tibet močno prizadelo tudi In- Zadnjo soboto so se v VVashing-lonu sestali obrambni ministri dvanajstih držav, ki so se svojegasno s podpisom pogodbe obvezale, da si bodo v primeru napada na eno izmed držav-glanie nudile medsebojno pomog. Glavni dve togki konference sta udeležba Zapadne Nemčije pri skupni obrambi Zapadne Evrope ter imenovanje vrhovnega poveljnika oboroženih sil atlantskih držav. Posebno živahne debate pričakujejo v vprašanju udeležbe Zapadne Nemgije, ker se je Francija tik pred prigetkom konference izrekla proti postavitvi posebnih nemških edinic, medtem ko je ameriški obrambni minister Marshall pred kratkim izjavil, da predvidevajo Združene države Amerike postavitev desetih Danski parlament je razpravljal o ukinitvi racionizacije masla in je socialdemokratska vlada pri glasovanju o tozadevnem predlogu opozicije doživela popoln poraz. Stranke opozicije so namreč zahtevale, da bi ukinili raeionizacijo, medtem za zaščito prebivalstva v vojni ter prepoveduje vzemanje talcev, umore, pohabi j en ja, medicinske ,,eksperimente" in telesne kazni. Posebna klavzula dologa ustanovitev ,,"varnostnih con“ v sleherni bodoči vojni. V teh conah bodo mlade matere, otroci pod 15 let, ranjenci, bolniki in starejše osebe zaščiteni pred napadi. Nove štiri konvencije, ki so zamenjale štiri stare iz zadnje vojne, je podpisalo 61 držav. dijo in pričakujejo, da bo ta korak kitajske vlade omajal dobre odnose med Indijo in Kitajsko. Kakor znano, se je razen sovjetskega bloka edino Indija dosledno zavzemala za sprejem zastopnika Nove Kitajske v Organizacijo združenih narodov,- Visok funkcionar indijske socialistične stranke je izjavil, da Kitajska s svojim vkorakanjem v Tibet lahko zgubi podporo in prijateljstvo Indije. Zunanjepolitični pododbor indijske vlade je ugotovil, da je kitajski ukrep v protislovju z zagotovilom, da bo kitajska vlada reševala tibetansko vprašanje na mirni in prijateljski podlagi. Glede vkorakanja kitajskih gel v Tibet je poslala indijska vlada kitajski vladi protestno noto, na katero pa iz Pekinga še niso odgovorili. Tibetanska vlada pa je Indijo zaprosila za pomog proti kitajskim oboroženim silam. Akademski pevski zbor iz Ljubljane je gostoval na Koroškem Celovec, dne 30. oktobra 1950. — Akademski pevski zbor iz Ljubljane je odpel na svoji trodnevni turneji po Koroški svoj program na štirih pevskih koncertih in sicer je gostoval v soboto zvečer na Bistrici na Zilji, v nedeljo dopoldne v Celovcu, v nedeljo popoldne v Pliberku in v ponedeljek zvečer v št. Janžu v Rožu. Vse prireditve so bile mogočne manifestacije slovenske pesmi, ki združuje in povezuje vse Slovence od najbolj južnih krajin do najbolj severne meje naše slovenske zemlje, ki pa je hkrati prijazni sel duha sprave in bratstva med narodi — sosedi. Kljub slabemu vremenu, dežju in snegu, so se zbrale na vseh prireditvah ogromne množice, da poslušajo lepe pesmi, ki so nam jih prinesli bratje iz bele Ljubljane. Val navdušenja je pozdravljal zbor na vseh prireditvah in hvaležna srca vseh koroških Slovencev spremljajo pevce v domovino z željo, da se naj kmalu spet vrnejo. Podrobnosti o turneji Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane bomo porogali v prihodnji številki našega lista. Jugoslovanski Rdeči križ član izvršilnega odbora Lige društev Rdečega križa V Monte Carlu je bilo XXI. zasedanje Sveta guvernerjev Lige društev Rdečega križa. Jugoslovanski Rdeči križ sta na tem kongresu zastopala predsednik jugoslovanskega Rdegega križa minister zvezne vlade dr. Pavle Gregorič in generalni sekretar dr. Olga Miloševič. Na plenarnem sestanku dne 20. oktobra je bil jugoslovanski Rdeči križ izvoljen za člana izvršilnega odbora Lige. Za glane izvršilnega odbora Lige so izvoljeni tudi Avstralija, Belgija, Kanada, Kitajska, Francija, Velika Britanija, Grčija, Filipini, Irak in Turčija. Jugoslovanski Rdeči križ je bil izvoljen tudi v posvetovalni odbor podmladka. Lige društev Rdegega križa. Za novega predsednika Lige je bil izvoljen Emil Sandstrom, predsednik švedskega Rdegega križa, podpredsedniki in glani pa so delegati Indije, ZDA, ZSSR, Venezuele in Turčije. Naraščanje draginje na Zapadu Po uradnih ameriških podatkih so realne mezde ameriških delavcev padle od leta 1944 za 28 odst., pri čemur so dobički kapitalistov, ki so leta 1939 po odbitku davkov znašali 5 milijard dolarjev, leta 1949, čeprav je kriza že bistveno znižala proizvodnjo, znašali 17,3 milijarde dolarjev. Prav tako je tudi v ostalih zapadnih državah. Mednarodni urad dela je .marca objavil porogilo, da so v primerjavi s prejšnjim letom v 23 državah narasli stroški za življenjske potrebe. V Angliji se je zaradi devalvacij povečala draginja, znižale so se realne mezde. V Franciji so cene v primerjavi z letom 1938 narasle za 40 - krat, mezde pa komaj za 9-krat. Konferenca obrambnih ministrov Atlantskesa pakta Nova danska vlada brez socialistov nemških divizij v teku dveh let. O vprašanju skupnega vrhovnega poveljnika je razpravljal že vojaški odbor Atlantskega pakta in je pričakovati, da bo za to mesto predlagal konferenci obrambnih ministrov bivšega vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil Eisenho-werja. Zapadna Nemčija štej a 47 milijonov prebivalcev Po porogilib zapadnonemškega statističnega urada šteje Zapadna Nemčija danes veg kot 47 milijonov prebivalcev; s tem se je prebivalstvo od leta 1946 povišalo za 3,85 milijona ljudi. Glavni vzrok temu povišanju števila prebivalcev je vrnitev 1,2 milijona vojnih ujetnikov. ko je vlada ta predlog odklonila, ker bi prosta prodaja masla povzročila mesegno izgubo 150 milijonov kron. Ministrski predsednik Hedtoft je po glasovanju sporočil odstop svoje vlade in je danski kralj poveril nalogo za sestavo nove vlade liberalcu Eriksenu. Po zadnjih poročilih je voditelj danskih liberalcev predložil kralju seznam svoje nove vlade, ki jo tvorijo zastopniki liberalne in konservativne stranke. Ministrski predsednik je Erik Eriksen, zunanji minister konservativec Kraft, mesto ministra financ zavzema liberalec Kri-stensen in ministrstvo pravosodja vodi Helga Petersen (liberalna stranka). Švedski kralj Gustav umrl Po daljši bolezni je zadnjo nedeljo umrl v 92. letu starosti švedski kralj Gustav. Na njegovo mesto bo imenovan njegov sin Gustav Adolf. Nove štiri mednarodne pogodbe Rdečega križa v veljavi Domačini smo na slabšem kakor tujci * Iz poročila deželne vlade in pisanja celovških dnevnikov je razvidno, da je na Koroškem še vedno 28.000 tako imenovanih razseljenih oseh ali DP-jevcev. Od teh se jih 8.600 nahaja v šestih taboriščih. Največjo skupino med njimi tvorijo folksdajčerji, katerih je samo v. taboriščih 3.600. Ostali so pripadniki najrazličnejših narodnosti. Iz objavljenih podatkov je razvidno, da ima vsako taborišče svojega zdravnika ter dve do tri bolniške sestre, v Seehach-u ob Osojskem jezeru pa imajo svojo posebno centralno bolnišnico. V večini taborišč obstojajo posebne šole z učnim redom javnih šol. V vseh teh šolah se poleg nemščine kot predmet vrši ves pouk v materinskem jeziku otrok. Madžarski in ruski I)P-jevci imajo na razpolago tudi madžarsko oziroma rusko gimnazijo. Za poklicno izobraževanje imajo urejene posebne tečaje, v katerih se prav tako v svoji materinščini učijo in vež-hajo v najrazličnejših obrtnih strokah. Za otroke poklicno zaposlenih DP-jevcev in za otroke brez staršev so urejeni v taboriščih posebni dečji domovi in otroški vrtci. Vsako taborišče ima tudi svoje gledališče, kjer predvajajo filme in uprizarjajo pripadniki posameznih narodnosti svoje prireditve. DP-jevska taborišča so od lanskega decembra naprej pod avstrijsko upravo, stroške za vzdrževanje pa krije avstrijska zvezna vlada. Samo za vzdrževanje šestih DP-jevskih taborišč na Koroškem potroši zvezna vlada 1 milijon in 600 tisoč š>' lingov vsak mesec. Za naše slovensko ljudstvo na Koroškem so ti podatki zanimivi predvsem zaradi tega, ker ob njih lahko ugotovimo, da posveča avstrijska vlada mnogo večjo skrb najrazličnejšim tujcem, ki se iz spiošno znanih razlogov nočejo vrniti v svojo domovino ali pa so jo iz prav tako znanih razlogov zapustili, kakor pa Slovencem na Koroškem, ki nismo prišli šele v zadnjih letih iz vseh vetrov, temveč prebivamo tod že nad tisoč let kot del strnjeno naseljenega slovenskega naroda. Vsega tega, kar nudi avstrijska vlada iz javnih sredstev DP-jevcem, ne nudi lastnim državljanom slovenskega rodu. Pouk na tako imenovanih dvojezičnih šolah se nikjer ne izvaja na polovico v materinščini, kakor to (nejasno sicer) predpisuje tozadevni zakon, temveč je celo pouk slovenščine kot predmet v veliki meri prepuščen samovolji učiteljev, katerih ogromna večina slovenščine niti zmožna ni. Slovenski dijaki morajo romati preko Karavank, če se hočejo šolati v svojem piaterinskem jeziku, ker vlada na Dunaju še vedno ni ugodila zahtevi Slovenske prosvetne zveže in vseh ostalih slovenskih organizacij po ustanovitvi slovenske gimnazije na Koroškem. Prav tako Slo- venci nimamo na razpolago svojih obrtnih in gospodarskih šol, niti ne slovenskih dečjih domov in otroških vrtcev, da o slovenskem gledališču, ki bi bilo dotirano iz javnih sredstev, sploh ne govorimo, ko pa niti obstoječe kulturne ustanove Slovencev — Slovenska prosvetna zveza, krajevna prosvetna društva, odri, knjižnice, prosvetni domovi itd. — niso dobile popravljene niti tiste škode, ki so jo utrpele v času, ko se je nemški šovinizem najbolj kruto izdivjal nad- slovenskim narodom na Koroškem. Če primerjamo ta dejstva s skrbjo, ki jo posveča vlada ureditvi DP- Proti zemljiški gospodi so se dvignili v boj težaški delavci — drvarji. S štrajkom terjajo svoje pravice. Odložili so sekire, cepine in žage, s katerimi so prigarali izkoriščevalski zemljiški gospodi ogromna bogastva. Dvajset tisoč gozdnih delavcev — drvarjev šlrajklu (v vsej Avstriji. Drvarji se že zavedajo svoje moči in odločno zahtevajo, da se jim izplača to kar v resnici zaslužijo, ne pa samo toliko, kolikor se zdi gospodi primerno. Tretji teden že vodijo drvarji pogumno borbo za povišanje plač, da bodo lahko nahranili svoje družine in prištedili nekaj denarja za one zimske mesece, ko drvar nima zaslužka. Odkar so utihnile sekire po fra-tah v protest in svarilo gosposki, je nastal nemir in preplah po raznih ,,Forstamtih“. Gosposka se trese pred ogorčenostjo mišičastih drvarjev in se zato poslužuje različnih filapcev. Emigranti raznih narodnosti, lovci, ki so tudi po večini tujci in pohlevni uradnički, so jim zvesti služabniki in čuvarji proti stavkajočim drvarjem. Drvarji — domačini pa odločno vztrajajo v pravični borbi, dokler ne dosežejo svojih Konferenca zunanjih ministrov sovjetskega bloka v Pragi V Pragi je bila konferenca zunanjih ministrov osmih držav — ZSSR, Albanije, Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske, Romunije, Madžarske in Vzhodne Nemčije. Na konferenci so proučili sklepe newyor-škega zasedanja zunanjih ministrov ZDA, Vel. Britanije in Francije od 19. septembra o remilitarizaciji Za-ipadne Nemčije. Resolucija, ki so jo sprejeli v Pragi, pravi, da so sklepi, sprejeti v New Yorku, nezakoniti in v nasprotju s potsdamskim sporazumom. Zunanji ministri vzhodno evropskih držav pripisujejo trem zapadnim silam odgovornost za neizpolnitev mirovne pogodbe z Nemčijo in izdajo ukrepov za ponovno oborožitev Zapadne Nemčije. jevskih taborišč, se pokaže zapostavljanje našega ljudstva v še bolj kričeči luči. Nočemo se spuščati v vprašanje, ali je država upravičena trošiti težke milijone mesečno za vzdrževanje lujcev na račun domačih davkoplačevalcev. Pač pa i vso pravico podčrtavamo zahtevo, da v prvi vrsti poskrbi za to, da bo imelo slovensko ljudstvo na Koroškem vsaj v bodoče možnost enakopravnega razvoja na področju svojega gospodarskega, kulturnega in socialnega Življenja in da Slovenci na Koroškem kot domačini ne bomo na slabšem kakor tujci. pravic; dokler se jim ne izplača zaslužek, ki Jim gre. Tudi na Koroškem, kjer je največ gozdov in so drvarji najbolj izkoriščani. v Selah, Slovenjem Plajber-ku, Sl. Petru na Vašinjah, v železni Kapli in drugod se borijo drvarji za zboljšanje svojega položaja. Na drvarje, ki štrajkajo, pa pošiljajo razni „Forstamti“ razmnožena pisma, v katerih se zemljiška go- Dunajski dnevnik ,,Neues Oester-reich“, glasilo tako imenovanega „demokratičnega združenja", je v zadnjih dneh na široko poročal o poteku razprave pred dunajskim ljudskim sodiščem proti bivšemu kmetijskemu ministru v vladi Seyss-fiKjuarla inž. Antonu Reinlhaller-ju, ki je bil obdolžen veleizdaje in ilegalnega pripadanja k nacistični stranki. Kakor znano, je ta vlada podpisala zakon o priključitvi Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji. Iz poročil omenjenega lista povzemamo naslednje: Obtoženi Reinlhaller je bil najprej kot strokovnjak v avstrijskem kmetijskem ministrstvu, leta 1938 je postal sam kmetijski minister v vladi Seyss-Inquarta ter končno državni podtajnik v nemškem prehrambenem ministrstvu. Nacistični stranki je pripadal od leta 1928 in si skupno z drugimi vidnimi nacisti prizadeval, da bi bil nacionalsocialistom omogočil vstop v vse javne ustanove, kakor tudi* v deželne vlade in celo v zvezno vlado. Med štiridnevno razpravo so nastopile kot priče številne politične osebnosti z bivšim predsednikom prve avstrijske republike Miklasom na čelu. Obtoženec si je poleg tega najel kar tri odvetnike, katerih eden je ob tej priložnosti celo izjavil, da je zakon o vojnih zločincih protiustaven, hkrati pa je ostro napadel tudi avstrijska ljudska sodišča- Posebno značilno se je ob koncu razprave izjavil eden izmed odvetnikov, spoda sklicuje na neke prednosti, ki jih baje nudi svojini drvarjem. Kakšne pa so te ,,prednosti" v resnici, vedo drvarji sami najbolje. Vedo, da jih hoče grajščak in veleposestnik samo .varati z lepimi besedami ter jih na zvil način preslepiti, da odnehajo od svojih pravičnih zahtev. V teh iptismih grajščaki licemerno pristopajo k drvarjem, češ, da so drvarji o štrajku nepravilno in netočno obveščeni in jim hočejo soliti pamet s tem, ,,da bi jih pravilno in verodostojno obvestili . o štrajku". Ko pa je v pismu iznešena vsa grajska sleparija, oh koncu tudi grozijo, ,,da nima nihče pravice štrajka-ti“, in „pozivajo" drvarje, da spel pričnejo z delom. Tudi na taka pisma bodo drvarji, ki so že zdavnaj spoznali, kako zemljiška gospoda živi od njihovih žuljev in jih ne pozna več, ko so izčrpani, stari in dela nezmožni, odgovorili z odločnim štrajkom. Gospodo pa je strah pred delavci — drvarji. Da hi omilila v svojem pismu ostre besede, s katerimi se je spozabila: ,,Wir for-dern Euch daher auf, die Arbeit wieder aufzunehmen ...“, zaključuje n. pr. Thurn‘sches Forstamt iz Železne Kaple svoje pismo z dne 20. oktobra 1950 zelo ponižno in v strahu: ,,Jeder kanu, vvenn er will, in Ruhe weiterarbeiten“ !!! Odgovor drvarjev pa je: Zavedamo se, da je usoda nas in naših otrok v naših lastnih rokah. Tuja gospoda nas ho izkoriščala samo tako dol-do dokler se ji bomo pustili. ki je dejal, da je obtoženec ,,napravil za našo težko preizkušeno domovino več kol vsak drugi v tej dvorani." In tudi obtoženec sam je oh koncu izpovedal, da hi, če bi ponovno prišel v položaj 13. marca 1938, ,,spet molče akceptiral zakon o priključitvi". Po štirih dneh je ljudsko sodišče izreklo svojo sodbo in obsodilo inž. Reinthaller-ja zaradi ilegalnega članstva v NSDAP na tri leta ostre in poostrene ječe, oprostilo pa ga je veleizdaje. Ker je ta čas že odsedel v taborišču in preiskovalnem zaporu, ga je sodišče takoj odpustilo na svobodo. * Novemu primeru avstrijskega ,,pravosodja" ni treba ničesar dodajati, saj smo bili ponovno ipriče, ko so bili vojni zločinci in nacistični funkcionarji nadvse milo ,,kaznovani", medtem ko so morali antifaši' sti in borci za pravice delovnega ljudstva skusiti vso ostrino avstrijskih sodišč- Beg evropskega kapitala v Južno Ameriko Po izbruhu korejskega spopada je bilo iz Evrope prenesenih okoli 300 do 400 milijonov dolarjev v Urugvaj. Urugvaj je po drugi svetovni vojni postal ,,Švica za zapadno poloblo". Dotok evropskega kapitala v Urugvaj je seveda znatno okrepil tamkajšnjo valuto. Drvarji se borijo za praviueiše plače Nov primer avstrijskega »pravosodja “ Atomski znanstvenik izginil Londonski časopisi posvečajo veliko pozornost vesti o odhodu profesorja Bruna Pontecorva, strokovnjaka za atomsko energijo, ki je odpotoval z letalom v Stockholm in od tam v Helsinke, nato pa po splošnem mnenju v SZ. Pontecorvo je italijanski Žid, vendar je naturaliziran Anglež in je po vojni delal na Angleškem v Har-vvellu, kjer je središče za študije atomske energije. Ppntecorvo je bil z ženo in otroki letos na počitnicah v Italiji, 1. septembra pa, namesto da bi se vrnil na Angleško, je z letalom odpotoval v SZ. Na letališču v Helsinkih namreč za njega in družino ni bilo rezerviranih sedežev v letalu, ki potuje proti Stockholmu. Ker vodijo vse druge letalske zveze iz Helsinkov v SZ, sodijo z gotovostjo, da je profesor odšel tja. Angleške oblasti so zaradi tega skrivnostnega izginotja posredovale pri italijanski policiji, ki je začela preiskovati celo zadevo. Pontecorvo je pred uvedbo rasističnih zakonov v Italiji sodeloval z znanim znanstvenikom Fermijem. Nato sta oba zapustila Italijo in odšla v ZDA, kjer sla sodelovala pri izdelavi atomske bombe. Po končani vojni se je Pontecorvo ustavil v Angliji in postal angleški državljan. Kot že rečeno, je deloval v znanstvenem središču Harvvellu. Tu je bil v stikih z znanstvenikom Fuchsom, ki ga je’angleško sodišče nedavno obsodilo na več let ječe, ker je vohunil za SZ. Številno ob 11 n s tv o st f e a d e I e li I o prireditve v Št. J ek obe v Roie ■ IZ PARIZA NA ALOJZU REBULA Tisto jutro je vozil ljubljanski vlak skoraj prazen iz Trsta. Bil sem sam v kupeju, kadil sem cigareto, strmel skozi okno v kraško pokrajino. Sonce je vstalo izza Repentabo-ra in skozi kristalno ozračje obsevalo osivele gmajne, rumeneče rastline in razmetane kupe kamenja, ki je izraževalo neko toplo sivino. Na Opčinah j(> stopila v moj kupe neka ženska. Opravljena je bila okusno in iz skoraj ponosnega pogleda se je očitoval nek nenavadno samozavestni in prav tako pristno ženski značaj. Odložila je veliko usnjeno torbico, sedla k oknu in se počesala. Vlak se je zganil z mesta, ko me je ogovorila v dobri, z nekaterimi francoskimi besedami pomešani italijanščini. ,,Oprostite, ali bi mi vedeli povedati, kje bom morala izstopiti, da dobim zvezo z Reko?“ Povedal sem ji in jo vprašal, če govori morda francoski. Pritrdila mi je z navdušenjem in takoj sva se znašla v najživahhejšem razgovoru v francoščini. Ponudila mi je ,,Le Figaro“. ,,Danes v Trstu nisem našla drugega11, je dejala. ,,Neverjetno, kako je temperatura že padla v Parizu. Pa spet stavke in stavke brez konca.“ ,,No, kako je kaj na splošno v Parizu in v Franciji?“ sem jo vprašal z velikim zanimanjem. Gospa mi je obsežno govorila o težkih političnih borbah, o obupni preskrbi, o strahu, s katerim Parižani gledajo na prihajajočo zimo. ,,Vendar vam priznam11, je rekla, ,.da grem rada iz Trsta. Ta strašna politična napetost, to blazno pogrevanje šovinizma, to sovraštvo! Francozi so mnogo bolj umerjeni, zato imam kljub vsemu raje Pariz. Vendar ste vi Slovenci v bistvu zdrav narod.11 ,,Ali potujete tudi Vi v Jugoslavijo?11 sem vprašal. Francozinja se je globoko zresnila. ,,Ali vam je morda znano, kje je vas Prem? Jaz sem namreč prvič v teh krajih.11 Zavzdihnila je, odprla torbico in mi pomolila listino, na kateri mi je najprej padla v oči značka Rdečega križa. Prebral sem v eni sapi: ,,Potrjujemo, da je Rene Roncail, francoski državljan, rojen 1923, v prvi polovici novembra 1943 padel v Brkinih /Prem) v borbi proti nemškemu okupatorju. Naprošamo oblasti, da pomorejo gospe Roncail, materi padlega borca, ko bo skušala najti njegov grob.11 iHiBiiiiuuiiiiiBiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiia Janez šolar: Ko bom ležal v zemlji črni Ko bom ležal v zemlji črni, v naši sveti zemlji rodni, nič se v žalost ne ogrni — v domovini smo svobodni. Hčeram pa povej, sinovom, da smo padli za svobodo jaz in drugi, da rodovom našim polja cvetla bodo. Da lahko boš svojo pesem sredi domov naših pela, da lahko boš, ko bo jesen, nagelje na grob mi dela. Tisti hip je leglo v. moje srce nekaj neznansko težkega. Nato je gospa iz odprte torbice vzela sliko: ,,Mon fils!11 Molk, ki je nastopil, je bil posvečen z veličino bolečine. ,,Odšel je iz Trsta z drugimi delavci iz tovarne ob polomu Italije. lagoma legal v kupeje, potniki so drug za drugim utihnili. Tam zunaj je padal večer na Kras v vsej svoji svečanosti. Nebo je vedno bolj črnelo v zamolklo modrino, nad goličavo pokrajino se je razpredala meglena motnjava, ob okretih vlaka je sončna obla nizko nad ob- 2^a/7 vseh svetih ves svet posveča spominu svojih dragih, svojih najbližjih. Vsaka družina poskrbi, da so očiščeni in okrašeni grobovi, kjer počivajo kosti s«-« prednikov, ki so ji dali živ- V /jen je in vzgojo, ki so ji orno- | goči/i, da se prebija uspeš- | no skozi življenje. — Ta vidni zuna- | nji znak dokazu- | je, da smo hva- ležni pokojnim za vse, kar so storili za nas, da se bomo po njihovem zgledu ravnali in vzgajali bodoča pokolenja v pravičnosti, da jim bomo pokazali pravilno pot, po kateri morajo hoditi, da dosežejo svoj cilj. — Če se že z globoko pieteto in hvaležnostjo spomnimo na ta dan in tisočev svežih grobov, kjer leži cvet naše generacije, naša mladost, ki je dala zadnjo srago svojega življenja, da se uniči v svetu tiranija in nazadnjaki štvo, da zasveti povsod luč | svobode, bratstva in pravič-1 n osti. — Naša srca in misli so tako tesno po-| vezana z njimi, z { našimi padlimi partizani - junaki, 1 da jih občutimo na vsakem 1 koraku, pri našem vsakda-{ njem delu, povsod. Njihova | žrtev je omogočila, da svo-l bodneje dihamo, da lahko | izražamo svoje misli, da lah-S ko uresničujemo naše ideale | in programe. Njihova neseni bičnost nam vliva poguma, | da vzdržimo težke viharje, da na La uan ' ' ua vzurzimo iezKe vinarje, aa svojih najbližjih sorodnikov, IL.a^>JI se borimo za boljše življenje. staršev, bratov in sestra, kako pa se ne bi spomnili tistih nesebičnih in požrtvovalnih herojev, ki so dali svoja življenja za vse nas, za vso veliko družino človeštva, za našo sedanjost in bodočnost? Kako se ne bi spomnili tisočev — Vsi pošteni in miroljubni ljudje, vsi demokrati nosijo v svojih srcih veliko idejo naših padlih junakov, ki je prerodila in venomer preraja svet, ki ustvarja iz sužnja človeka, ki pobija temo in nosi svetlobo. Dotlej mi je tu pa tam pošiljal kaka sporočila o sebi, potem pa nič več-Zbolel je. V ofenzivi v novembru so Nemci prodirali proti Premu. Ker ni mogel slediti ostalim na umiku, so ga tovariši skrili med razvaline neke požgane hiše. Nemci so ga našli. Kljub oslabelosti se je branil do zadnjega. Ko so ga našli, so bili vsi naboji v njegovi pištoli izstreljeni. Mai le detail le plus terrible c‘est...“ In mati je v svoji neznanski odporni sili povedala to, čemur se moje pero v grozi upira ... Vlak je ostal na sežanski postaji. Skozi vrata, ki jih je odprl jugoslovanski sprevodnik, je udaril občuten hlad. Tam zunaj so se krošnje kostanjev pregibale v jutranjem pišu. Vendar je bil dan poln sonca in jasnine. Gospa je spet spregovorila : ,,Upam, da danes vsaj dospem tja. Ne vem, če bom imela dovolj denarja, lahko bi ga bila vzela več s seboj. Sicer bom imela stroške edinole za nov križ. Stari je verjetno že strohnel.11 ,,Je pokopan na pokopališču?11 sem rahlo vprašal. ,,Da. Takrat so tudi napisali na križ ime: Rene.11 * Vračala se je naslednji dan. Električni vlak je drvel kakor pobesnel, ritem upogibajočih se tračnic je udarjal mrzlično in oglušujoče kakor pošastna budilka. Mrak je po- zorjem za hip zasijala v kupeje pa spet izginila. Gospa Roncail je sedela pri oknu v nasprotni smeri vlaka, kakor da hoče z očmi čim dalje zasledovati bežečo pokrajino, katere po vsej verjetnosti ne bo videla nikdar več. Oči je imela kakor izpite od solz, obraz ji je bil upal in izmučen. Od časa do časa se je stresnila od mraza. Tedaj; se je bežno ozrla krog sebe, kakor bi se šele v tistem hipu osvestila, si z robcem, ki ga cel dan ni odložila iz rok, otrlg oči, pa spet zastrmela v mrak. Prišla je bila odporna in skoraj pogumna, odhajala je zlomljena, kakor da so ji pošle človeške moči. Vlak je drvel, se za nekaj sekund ustavil na mali postaji, pa spet zdrvel naprej. Medtem se je bilo popolnoma zvečerilo: v kupejih so medlo zažarele vijoličaste žarnice, zunaj so se iz dalje svetila okna v noč odetih vasi, ob progi so se bliskovito prehitevali telefonski drogovi kakor pošastne sence. Gospa Roncail se je zazrla predse. Nocoj ponoči okrog polnoči bo v Trstu, naslednji dan se poslovi od edinega brata. Materi je nesla takoj po prihodu v Trst na grob sveženj krizantem, jutri bo preveč zdelana od noti in od trpljenja, da bi jo mogla še enkrat obiskati za slovo. Odpotovala bo lakoj popoldne, nasled- Simon Gregorčič: pMzaMienun! Vseh mrtvih dan! Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmalu, kmalu dom bo moj in — tvoj, nocoj se vsul je roj močan, saj jutri bo vseh mrtvih dan, vseh mrtvih dan! Bledo trepeče nad grobovi tisoč svetil, in križe, kamne vrh gomil jesenski venčajo cvetovi — ", vseh mrtvih dan! Kjer dragi spe jim po pokopi, kleče, solze živečih tropi, oh, dušo tre jim žal in bol; j pod zemljo pol, na nebu pol nocoj jim je srce: na grob lijo grenke solze, v nebo gorke prošnje! O, le klečite, le molite, po nepozabnih vam solzite, da bode grob od solz rosan, saj jutri bo vseh mrtvih dan, vseh mrtvih dan! Solzite, f molite!... In jaz? . Ko misli vsakdo na svoj E koga, koga pa srce moje spominja se tačas? Vas, zabij eni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli. O, če nikdo nocoj se vas ne spomni, pozabil ni vas pevec skromni in pa — nebo! IIHHliailllllllMIlBIHaillVIIlHHaillMIIIMIIIUIIIIIIIt nji dan bo v Milanu, nato skozi Švico z brzovlakom v Pariz. V salonu v Ilue Orfevre bodo spet zabrenkali stroji, prihajala bodo slej ko prej naročila od starih in od novih klientov, Aldina bo kakor doslej z možem, mladim inženirjem kemije, prihajala vsak večer k mami na obisk... Ali bo čas utešil tudi gospo Roncail? V salonu blizu mize s štedilnikom bo kakor v starih časih tudi v bodoče stala nizka starinska zofa, kamor se je Rene tako rad ulegel vsak večer, potem ko se je ves truden vračal s celodnevnega pouka v industrijski šoli. Kolikokrat ga je morala mama zbuditi, da je šel v posteljo... V omari bo kot doslej na istem mestu visela obleka, ki jo je bila gospa Roncail naredila že pred leti, da bi z njo razveselila sina ob povratku ... Tista obleka bo ostala tam vedno na istem mestu, dokler je ne bodo nekega dne z Renejevo sliko vred položili v njeno krsto. In Rene počiva v kraški zemlji, na stotine kilometrov oddaljen od krajev, kjer bi mu bilo morda laže umreti. Kakor počivajo Poljaki po gričih okoli Monteeassina, kakor počivajo Rusi okoli Berlina, kakor počivajo Amerikanci ob puščobnih obalah Bretagne in Calvadosa, kakor ležijo Slovenci po kamenitih goličavah Dalmacije, kakor počivajo razkropljeni po vseh celinah tisoči in tisoči mladih, ki so umrli za svobodo. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10, telefon 1624/4, Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska Robitschek & Co., Wien VIII., Hernalsergflrtel 20.— Dopisi uaj se pošiljajo na naslov: Kla-genfurt 2, PostschlieBfack 17. Dokopani niio pozabljeni? Čaša tvoja je — življenje tvoje! Sam napolni z večnosti jo lekom! Vlivaj vanjo vsak dan dela dobra, dela slavna za rojake svoje, za rojake in za domovino! Zlega čina pa ne ena kaplja v čašo nikdar ti ne(kane toto! Truplo tvoje pač trohni v gomili, ali čaša tvojih de) ostane! Narod tvoj bo pil iz čaše tvoje, s pitjem njenim bode se napajal — v delih svojih živel sam boš večno! Aškerc V teli dneh polagamo vence zadnjih jesenskih rog, krizanteme, na krajej ki krijejo ostanke onih, ki so nam bili v življenju dragi, ki jih ne bomo pozabili. . Slovensko ljudstvo se vedno in prav posebno danes z največjim spoštovanjem in hvaležnostjo spominja vseh padlih borcev in drugih žrtev, ki so dale življenje za boljšo bodočnost vsega človeštva. Neizmerne so bile žrtve slovenskega naroda, tudi nas koroških Slovencev, in prav gotovo ni med nami nikogar, ki bi ne dal v tej borbi svojega prispevka. Vendar nikdar ne pozabimo, da je vse to, kar smo dali mi, le malenkost v primeri s tem, kar so dali tisti junaki, ki se jih spominjamo danes, življenje vsakega izmed njih je bila epopeja v borbi za svobodo, ki je zanje končala z junaško smrtjo. Za našo svobodo in za svobodo vsega človeštva so dali oni najdražje — dali so svoje mlado življenje. S spoštovanjem in ponosom se vedno spominjamo vseh žrtev širom slovenske zemlje in po daljnem svetu in obljubljamo, da bomo zvesto nadaljevali njihovo borbo, dokler ne bo za človeštvo nastopil oni srečni dan, ko bo odpravljeno s sveta sovraštvo in nasilna smrt in se bo naselil v človeških srcih mir, ko bo dosežena pravica in svoboda ter bo napočilo človeka vredno življenje vsemu trpečemu človeštvu. {ae SPZ naznanja «s&"s3 Slovensko prosvetno društvo ,,Peca “ vabi na kulturno prireditev z igro „SIN“, ki bo v nedeljo, dne 5. novembra 1050 ob 15. uri v Narodnem domu v Dobrii vesi. Vsi prijatelji slovenske prosvete prisrčno vabljeni! Medgorje. — Zelo redko kdaj seV oglasimo iz našega kraja, kljub temu ne smete misliti da spimo; pri nas kmetih je pač tako, da v poletnem času nimamo časa in veselja za pisanje. Sprva moramo sporočiti, da nam je letos zasvetila električna luč, 1° je znamenje, da stremimo za napredkom .Zdaj samo še čakamo, kako bomo naše pridelke lažje spravili na trg. Sporočiti moramo tudi manj prijetne stvari; tako je Kordegevo družino pd. Tineja v Običah prizadela nesreča, da so on in trije njegovi otroci zboleli na legarju in so ge več tednov v celovški bolnici; zbolela je nekaj pozneje na isti bolezni tudi učiteljica in gena nadučitelja. Nerazumljivo nam je, da se je šola zaprla šele pred kratkim, kljub temu da je zdravnik od zdravstvenega urada ugotovil to nalezljivo bolezen ge prej. Tinijevi družini geli mo, da hi se čim prej vsi zdravi vrnili na svoj dom. Čirkovče. Mlinarjev oče Matevž in mati Helena sta krepka in zdrava praznovala svojo zlato poroko. Lep, pomemben življenjski jubilej, ki sta ga dogivela, ko se lahko s ponosom in zadovoljna ozirata pol stoletja nazaj na svojo skupno življenjsko pot. Spominjata se zorne mladosti, po je vzklila prva ljubezen, saj mati je bila kar sosedova, Podgornikova Lenčka. Spominjata se dneva, ko sta sklenila zvezo za življenje in ni bilo jima gal, ker njuno zakonsko življenje je potekalo v harmoniji in medsebojni pomoči, ker delila sta napore, radosti in bridkosti, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Obema je bilo življenje vsekdar, kakor tudi še danes, delaven dan. Delo in trud pa so spremljali tudi uspehi. Skozi vse krize in težave sta ohranila Mlinarjevo kmetijo v dobrem stanju ter jo iz leta v leto zboljševala in izpopolnjevala. Polagoma pa so doraščali tudi otroci, ki se jih je jima rodilo 7. ii so sledili zgledu svojih staršev. Samo enega je pobrala vojna, sin Guštej se ni več vrnil. Mlinarjeva družina je ohranila, čuvala in dajala zgled vsej okolici v delavnosti, varčnosti, slovenskem gostoljubju in zvestobi svojemu narodu. Zaradi teh vrlin uživa Mlinarjeva drugina povsod ugled in spoštovanje. Slovesnost zlate poroke je bila v nedeljo 22. oktobra t. I. Vsi, ki so bili navzoči, zatrjujejo, da ne bodo kmalu pozabili tega slavnostnega dneva. Mlinarjevemu očetu in materi želimo vsi še mnogo srečnih in zadovoljnih let! In veselimo se ge, ko nas bo Mlinarjev Lojze povabil na genitovanje. Borovlje. Dosedanje boroveljsko pokopališče je davno premajhno in ge okoli 25 let govorijo, da bo treba urediti novo, obširnejše pokopališče in to predvsem zunaj mesta. Od leta do leta se je tiščalo to delo naprej, ker v prvi vrsti ni bilo za to potrebnih denarnih sredstev. V zadnjih letih je pritisnila na to tudi oblast ge iz zdravstvenih ozirov in tako je končno prišlo tako daleč, 'la so morali začeti z delom in kdor pride danes v Borovlje, ge lahko vidi kje bomo enkrat počivali. Tam med vasjo Dole in Medborovnico se bo razprostiralo 2 ha obsegno pokopališče. Dela so ge precej napredovala in prav zadnje tedne je prišel neki pritisk, da mora bili tudi mrtvašnica lam še letos v surovem stanju pod streho, tako da se bo pokopališče predvidoma prihodnje leto izročilo namenu. — Požarna hramba Borovlje si je svoje poslopje tudi lepo uredila in si nabavila moderne vozove z brizgalnico, tako da bo kos vsem zahtevam in kar je glavno, da ho udarna in v najkrajšem času na mestu, kjer bo potrebno. — ,,Ke« lag“ zida sredi Borovelj lično stavbo, kjer bo stanovanje stalnega monterja in hkrati tudi transformator. Splošno po se sliši, da ljudstvo nič ni kaj zadovoljno s tem, da se mora vse pokoriti Kelag-i, posebno ne s lem, kako so prevzeli števnike in druge naprave ter s tem oškodovali lastnike. To je bil vsekakor čuden ukrep, ki je globoko segel v g ep posameznika. — ,,Vode primanjkuje to je bil letos splošen klic, ne le, pri nas, ampak povsod. Pri centrali na poti na Podljubelj so zidali napravo električne sesalke, ki naj bi v kritičnih časih pomagala in nas preskrbela z vodo. Prišli so strokovnjaki z Dunaja in vse je bilo prepričano, da bo dovolj vode. Toda, ko je bilo ge vse končano in je sesalka začela delovati, se je izkazalo, da vrelec ne da niti polovice tiste vodne, količine, ki je bila predvidena in tako so šil ,,no vodi** vsi načrti. Izne-nadenje pa je na strani prebivalstva, kakor tudi pri vseh tistih, ki so se trudili in delali načrte z najboljšim namenom. Vse kaže, da bo treba resno, misliti na izgradnjo vodovoda od vrelca ,,Zlate vode** iz tako imenovane Čepe. Pinja ves. Dne 15. oktobra I. I. sta se poročila v Pinji vesi dva mlada zavedna naša človeka. Herman Jager in Tildi Einspieler pd. Kanov-čeva sta sklenila zvezo za življenje. Oba sta iz zavednih slovenskih družin. Herman je član Slovenskega prosvetnega društva v gkofičah. Oba, ženin in nevesta, sta bila leta 1947 v prvi koroški brigadi na progi Šamac—Sarajevo, kjer sta pomagala pri gradnji nove Jugoslavije. Med svate, sorodnike in znance so prihiteli na večer tudi ženinovi tovariši škofiški pevci, ki so hkrati tamburaši in so popoldne prej še svirali v §t. Jakobu na prireditvi folklorne skupine iz Ljubljane. Lepo in ubrano so zapeli, tudi ono našo „Nmav čeiez izaro“ ter tako doprinesli k prijetnemu genitovanjske-niu slavju. Poročer>cema je spregovoril nekaj v srce segajočih besed tovariš Janšej. Hermanu in Tildi, mogu in geni, kličemo na mnoga srečna leta in pričakujemo, da bosta ostala tudi v naprej zvesta idealom svoje mladosti in tako vzgojila svoj naraščaj. VLADIMIR NAZOR: VODA (5. nadaljevanje) — Mastna? Kaj zato?... Ko bi bil kralj, bi jedel sam loj, — je dejal Košče. Ne jegulje ne kruha ni bilo več; lakoto smo potolažili. Toda — zdaj nas je začela mučiti druga stvar. Grižljaji so bili preslani, pa smo poslali močno žejni. Žgalo nas je v grlu. Nebo v ustih nam je gorelo. Jeziki so nam bili suhi. — Košče! Dejal si, da nas boš tudi napojil. — K morju pojdi, pa pij. Toda vsi smo zarohneli. Celo jaz sem vpil, kajti tudi pri nas v hiši ni bilo niti kapljice vode več; zato, ker sem bil s kruhom in soljo plačal Koščino ribo in ker sem se ta trenutek čutil v vsem izenačenega s fantiči, s katerimi sem trpel isto žejo. Poldne je bilo ge minilo. Niti dehnil ni vetrič od nikoder, vse okrog pa nas žge, peče in dragi našo gejo. — Moraš! Tako. smo se domenili. Vse ti damo, kar imamo. — Ne držiš besede. — Drgim jo!------se je razvnel dol- gin. Držim jo, toda bojim se, da ne boste hoteli z menoj, da vas bo pre- več strah... E, ko bi bila Goljal in Šibe tukaj! — Ne bo res, ne! — Prav. Vem, kje je voda; dobra voda. Čudno smo ga pogledali. On pa nam je pokazal Konšiljer-jevo hišo onstran pristanišča, dolgo, prazno hišo z velikim dvoriščem, ki je obdana z visoko ograjo. Molčali smo. Ni še tako strašno, če na silo odpreš vratca malega praznega vodnjaka zraven hiše in si poiščeš jeguljo na njegovem dnu; nekaj čisto drugega pa je, vlomiti, v zaprto dvorišče in v tujo zaklenjeno hišo, kjer je vodnjak tik pod kuhinjskim pločnikom. To je bila edina prazna hiša v pristanišču, v katero si nisem še nikoli upal stopiti. Pa še njen lastnik Konšiljer, ki je prebival v daljnjem, lepem mestu! Velik gospod, o katerem so ljudje govorili samo pohvalno in strahoma ! — Potem pa poginite od geje! — se je Košče razjezil na nas. — Česa vas je strah? Saj ne bomo nič drugega počeli, samo napili se bomo. — Pojdimo! Pojdimo! In odšli smo za njim. 7 Pred Konšiljerovo hišo je bilo obrežje po večini polno gensk, ovac in mezgov, ker je bila popoldne onstran pristanišča senca večja, med- tem ko se je sonce počasi spuščalo proti zatonu. Ženske so se bile zbrale okrog suhljatega, bledičnega dekleta, kije legala vznak na tleh. Poskušale so jo dvignili, prijemajoč jo od zadaj izpod pazduh, toda dekle je bilo trdo ko klada. — Liva! Liva! Kaj me ne slišiš? — Sama kost in koga je je, pa je legka, ko da je železna. In kako mrzla je! Toda Livija je postajala vedno bolj trda. Gledala je predse z napol priprtimi očmi; premikala je ustnice, ko da jeclja. — Pustite jo v miru. Vem, kaj ji je. Takoj bo minilo. Kar na lepem. In dekle je zares kar samo sedlo; čudno se je zasmejalo, zahihitalo. — Svetnica je, svetnica. Samo pri miru jo pustite! Livija se je ozirala okrog sebe, suhljate roke je držala prekrižane na prsih, ki so ji jih razgalile, da hi ji odleglo. Iztegovala je vrat, visok in tenak, ko golovrata ptička; krivenčila je usta in izrivala iz sebe globoke vzdihe, o katerih nisi vedel, ali se porajajo iz muk ali olajšanja. Obraz ji je postajal nekam jasnejši in lepši. — Svetnica! Takoj jo boste slišale. Ona pa se je smehljala, gledala proti nebu, govorila v nekaki zanesenosti : — Oblak, dva!... Beli oblak na- še sreče; črni oblak naše žalosti... Iz prvega rože; iz drugega solze... Iz nedrij nam bo začelo teči! Na če' lo nam bo kapalo ... — Svetnica! Svetnica! — Kako lepa je zdaj! — Kaj še vidiš, Liva? Hotela je vstati. Iztegovala je vrat, dvigala glavo, odpirala usta. Vsaka mišica njenega telesa je podrhtevala. — Vidim ga! Vidim... K nam prihaja. Voda mu sega do kolen. Vodo zajema. Škropi nas. Zaliva nas kakor roge. In povsod diši po dežju ... Dvignite me! Ko so jo dvignile, je kriknila v nenadnem strahu. Obraz se ji je skrivenčil. — Kri! Kri! Otroka so zaklali. Dajte vode! Prinesite vode! In začela je drgetati. — To je vročica, ki jo povzroča žeja.. -r— Vode! Vode! — Gorje nam in njej! Niti kapljice vode nimamo. Tisti trenutek je planil Košče pred dvoriščna vrata. — Tu je voda, — je dejal. —-Kje pa? — V tej hiši. V vodnjaku v kuhinji. Nastal je hrup. Ko da se je tudi svetnica ob tej vesti iztreznila. R°' ke je iztegnila proti dolginu. (Dalje)