I .oto 8 /št. 157 Miij-.tunij 2000 - S 8.00	Sydney - Australia	lmp:/Avww.gtass!ovemje.com.mi
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE. ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI. ZA VSE SLOVENCE!
THE VOICE OF SLOVENIA
SLOVENIJE
Slovenska liiša Olimpijske igre Sydney 2000 Slovensko hišo so do sedaj sponzorirali iz slovenske skupnosti v Avstraliji sledeči: Glavni sponzor v Avstraliji: St. John's Community Club -Klub Triglav Sydney
Slovenija ima novo vlado
Sponzorji: Slovensko društvo Sydney Versko in kulturno središče
sv. Rafaela Merrylands Igralska družina Merrvlands Slovenski klub Perth Slovensko društvo Tivoli Newcastle Organizator vabi k sponzorstvu vse avstralske Slovence!
Alfred Breznik, ataše Slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000
Ob prazniku slovenske državnosti, 25. juniju, vsem Slovenkam in Slovencem naše čestitke
Melbournčani v
Slovenskem društvu Sydney
Sydney /Glas Slovenije/ -V nedeljo, 7. maja, se je ustavil avtobus poln Melbournčanov pred poslopjem Slovenskega društva Sydney. Srečanje starih znancev je bilo prisrčno, ob kosilu paje bil čas za dolge pogovore. Za Slovensko TV 31 -Sydney smo posneli ob 25-letnici SBS radia pogovor z zdajšnjimi in nekdanjimi uredniki slovenskega programa. Izlet v Sydney je organizirala Helena Leber.
L j um. jana, 7. j unij 2000 /Fotografija iz internetovega Večera/ Po nekajtedenskih zapletih (potek dogodkov na str. 4 in 5) ima Slovenija od srede, 7. junija, novo vlado. Od 90 navzočih poslancev in poslank je za novo vlado glasovalo 46 poslancev, 44 pajihje bilo proti. Glasovali so že tretjič, to zadnje je potekalo javno. Usodni izid volitev sta odločili dve ženski, pravijo jim "levi izdajalki" EdaOkretič- Salmič, nekoč članica (leve) upokojenske stranke DeSUS in Polonca Dobrajc, nekoč članica Jelinčičeve stranke SNS. Predsednik slovenske vlade je postal izseljenec dr. Andrej Bajuk, minister za zunanje zadeve Lojze Peterle, za kulturo Rudi Šeligo, za obrambo Janez Janša itd. Janša je izjavil, da bodo kadrovske menjave običajne, "čistk" pa ne bo.
Več na str. 4.6. 7 in v prilogi
Milena Cerar, svetovalka ministra za kulturo
je bila z očetom Jožetom Domjanom na privatnem obisku
27. maj 2000 - spravni dan za belce, avstralske Aborigine in temnopolte prebivalce -Torres Straight Islanders - Corroborée 2000
Sydney /GLas Slovenije/ - V sydneyski Operi so se 27. maja 2000, prvič po letu 1901, odkar je nastala avstralska federacija, zbrali vsi najvišji avstralski politiki in predstavniki organizacij, ki se ukvarjajo z aboriginsko problematiko, vključno z aboriginskimi predstavniki samimi, na čelu z dolgoletno borko za aboriginske pravice dr. Evelyn Scott. Prvi minister Avstralije John Howard je v svojem govoru poudarjal pomembnost spravnega procesa med
temnopoltimi domorodci in belci, toda besedice SORRY ni izustil. Korak naprej je bil storjen, potrebno pa jih je še veliko, je bilo na koncu sporočilo, čeprav so politiki z odtisom svojih rok na spravni dokument pokazali, da so za spravo z Aborigini. Jasno paje bilo, da ne morejo sprejeti in uresničiti vseh njihovih zahtev. V nedeljo Johna Howarda ni bilo na spravnem pohodu čez Harbour Bridge in na prireditvah v Darling Harbourju, teh seje udeležilo več kot četrt milijona Avstralcev.
Iz dnevnika urednice
Stanke Givgorič
V Avstraliji spravni in olimpijski čas, v Sloveniji vroče politično poletje -za nas pa... nekaj dobre volje!
Avstralska jesen se bliža h koncu. Letos 10. maja proslavi naš Glas Slovenije svoj sedmi rojstni dan. Zame osebno kar dovolj visokjubilej. Med prejšnjo in tokratno številko se zgodi in dogaja toliko stvari, da jih komaj dohajam. Seveda sta meseca maj in junij najbolj (politično)vroča v Sloveniji, v Avstraliji pa je ta čas zaznamovan s spravnimi dogajanji med "belimi" Avstralci in avstralskimi domorodci - Aborigini ter s pripravami na olimpijske igre.
Dnevi neopazno minevajo in... minejo! Ob razmišljanju kateri zapis "iz mojega dnevnika" naj podelim z vami, se odločim za humor. Ob branju Pipca, humoristično-satiričnega občasnika novinarjev Celjskega območja, se nasmejem do solz. Pa se dajte še vi!
MALI OGLASI
Jočem namesto vas na pogrebih vaših sorodnikov. Nudim raznovrstne usluge po vaši želji: od cviljenja do tuljenja. Za plačilo vzamem tudi povabilo na sedmino.
Nagačeno taščo strašljivega videza posojam za odganjanje vlomilcev. Šifra: "Brezksrben dopust."
Družinsko grobnico, mirno in tiho, oddam v uporabo. Šifra: "Kadilci odpadejo."
Poceni izdelujem kvalitetne
krste, v katerih se pokojniki ne morejo obračati. Mizarstvo Truaa, V Rakvi 13.
Veljaki! Namesto vas se hodim kazat na sprejeme in druge pasje procesije, najraje pa na bankete. Naslov v zavetišču za klošarje.
Taščo, ki vse ve, oddam kakšni znanstveni instituciji. Šifra: "Stara še tega ne ve".
Ljubemu sinu Gustiju Buči
iskreno čestitata ob desetletnici vpisa na fakulteto in mu želita še obilo uspehov v tretjem letniku -ponosna ata in mama.
60-letna živahna vdova išče sebi primernega mlajšega in poskočnega upokojenca, kije pripravljen prijeti za vsako delo v hiši in okoli nje.Sifra: "Jaz bom tvoja viagra."
Zbrana dela Edvarda Kardelja
ugodno prodam zaradi odhoda v pokoj. Kupcu podarim srp in kladivo. Informacije v uradu velenjskega župana.
Cvetlično korito na balkonu oddam za^postavitev oglasnega panoja. Šifra:"Rože venijo, barabije cvetijo!"
Kupim večje količine snega, lahko
TISKARSKI ŠKRATI
Direktor zdravstvenega doma in glavna medicinska sestra sta se zavalila za novo reševalno vozilo, ki gaje kupila občina.
Popravek: zahvalila in ne zavalila!
*****
Župana Šrota smo opazili med mladimi vjarku.
Popravek: v parku in ne v jarku!
*****
Grof Friderik je Celjanom podelil mestne prašiče. To je bil začetek hitrega vzpona mesene obrti in zelje je od takrat naprej raslo in cvetelo. Popravek: pravice in ne prašiče!
mestne in ne mesene! Celje in ne zelje!
*****
Nocojšnja predstava v celjskem gledališču zaradi ljubezni v ansamblu odpade.
Popravek: bolezni in ne ljubezni!
*****
V naši tovarni smo dobili novega direktorja s svežimi, pogubnimi idejami za rešitev podjetja. Popravek: pogumnimi in ne pogubnimi!
*****
Združila sta se pod skupno odejo. Popravek: idejo in ne odejo!
ČRNI PREBLISKI V TEMI
Zakopali so vojne sekire, ne pa tudi povojnih.
Včasih so prisegali na Marxov Kapital, zdaj pa imajo svojega.
Bolj me farbajo, bolj vidim vse črno.
Mnoge ljudi spoznaš šele takrat, ko ti pokažejo hrbet.
Do visokih položajev se je mogoče le priplaziti.
MAJ - JUNIJ
MAJ
Ivan Cankar 10.5.1876-11.12.1918 Sergej Mašera 11.5.1912-17.4.1941 Anton Korošec 12.5.1872-14.12.1940 Zofija Borštnik 15.5.1868-3.12.1948 Janez Vajkart Valvazor 28.5.164 l(krščen)-l 9.(?) 1693 Ivan Šušteršič 29.5.1863-7.10.1925
Majniška deklaracija,
programska izjava jugoslovanskega kluba v avstrijskem parlamentu na Dunaju 30. maja 1917. Zahtevala je združitev vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov na ozemlju Avstro-Ogrske v samostojno državno celoto pod vrhovno oblastjo habsburške dinastije.Glavno vlogo pri oblikovanju deklaracije je imel Janez Evangelist Krek. Za leto dni je postala slovenski narodni program, ki so ga v množičnem deklaracijskem gibanju podprli na zborovanjih, z zbiranjem podpisov, izjavami strank, društev in občin; podpirala so ga mesta in podeželje. Zaradi odklonilnega stališča vlade je bilo deklaracijsko gibanje maja 1918 prepovedano. Delna uresničitev deklaracije (brez habsburškega okvira) je bila ustanovitev Države Slovencev, Hrvatov in Srbov 29. oktobra 1918.
Ste se zabavali? Jaz sem se/l
PO TO
SR CE PE SO
	5	12	19	a
	6	13	H	
	7	14	m	28
H	H	m		g?*.
2	J|	H	23	
	■	17	24	
4	11	■	25	
JUNIJ
Giovanni Antonio Seopoli 3. ali 13.6.1723-8.5.1788 Primož Trubar 9.(7)6.1508-28.6.1586 Milan Vidmar 22.6.1885-9.10.1962 Maks Samec 27.6.1881-1.6.1964 Frederik Irenej Baraga 29.6.1797-19.1.1868 IVJjhajlo Rostohar «-30.6.1878-5.8.1966
Dne 8. maja 1989 je bila.ob-javljena deklaracija z enakim imenom, ki jo je pripravila tedanja politična alternativa v Sloveniji. Njene zahteve so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije, poznejša koalicija Demos pa je z njim zmagala na volitvah 1990.
i h», »m«» o» Men r,%u" -
htaj-Junij 2000
Pišejo na
Ivanka Cirej iz Pertha nam je poslala pismo v katerem sporoča, da njeno zdravstveno stanje še vedno ni najboljše in zaključuje: "Vsekakor hvala lepa za pošiljanje časopisa. Oprostite za zakasnelo naročnino. Hvala za trud, ki ga vlagate v pripravo časopisa, vem, da je veliko. Z lepimi pozdravi in morda še kdaj na snidenje tu pri nas na zahodu Ivanka Cirei, Perth, WA
Op.u.: Draga Ivanka, hvala za pismo, želimo vam boljšega zdravja!
Draga Stanka!
V zadnji številki Glasa Slovenije si v rubriki "Znani in neznani obrazi" predstavila Toneta Glavico, katerega je doletela čast dvigniti slovensko zastavo v Coomi. "Verjetno je to edina slovenska zastava, ki ves čas visi nekje na avstralski tritoriji izven kakšne slovenske organizacije ali društva..." V ponos nam je lahko, da naša zastava plapola na drogu v vrsti zastav drugih narodov tudi v Berrrima, v Penrose Parku (9 Old Hume Highway, NSW), kjer imajo očetje Pavlinci svoj samostan, cerkev in vsakega 13. v mesecu posebno čaščenje Fatim-ske Marije božje. Slovenci se na tem kraju radi zbiramo k molitvam in v vrsti drugih kapelic imamo tudi Slovenci svojo kapelico, kije zelo ljubka in ima na vhodnih, steklenih vratih sliki Barage in A.M. Slomška. In zastava naj mirno plapola v ponos vernemu slovenskemu narodu. Danica Petrič, Sydney
Op.U.: Spoštovana Danica, hvala za opozorilo na še eno slovensko zastavo, ki plapola med zastavami drugih narodov. Vendar naj dopolnim: zastave na tem mestu dvignejo le vskagea 13. v mesecu, ko se zberejo romarji na čaščenje Fatimske matere božje, torej visijo le en dan v mesecu. Tako še vseeno ostaja slovenska zastava v Coomi edina, ki trajno plapola na avstralskem (občinskem) ozemlju. Naj nam bosta obe v opomin na našo slovensko narodnost in seveda v ponos, da visita tu daleč proč od Slovenije.
Obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra
Sprememba zakona o žrtvah vojnega nasilja
Dne 17. marca 2000 je bil Zakon o žrtvah vojnega nasilja ponovno dopolnjen in nova kategorija upravičencev lahko v roku šestih mesecev vloži zahtevek za priznanje pravic in sicer so to otroci oseb, ki so bile ubite zaradi sodelovanja v Narodno osvobodilni borbi ali kot talci. Če je kdo izgubil starše v takih okoliščinah in je slovenski državljan, lahko do 17. septembra 2000 vloži zahtevek za priznanje pravic -doživljensko mesečno rento.
Poudarjamo, da zahtevka ne morejo vložiti tudi druge kategorije upravičencev.
Aljaž Gosnar napredoval
Sporočamo, da je z dnem 20.4.2000 Aljaž Gosnar, bivši odpravnik poslov Veleposlaništva v Canberri, prevzel vodenje Sektorja za multilateralo Ministrstva za zunanje zadeve RS. Roman Kirn, dosedanji vodja odhaja na novo delovno dolžnost.
Poletni tečaj slovenskega jezika v Portorožu
Tudi letos Znanstveno-raziskovalno središče RS iz Kopra organizira dvotedenski tečaj slovenskega jezika od 31 .julija do 13. avgusta 2000 v Portorožu. Tečaj je namenjen vsem, ki bi se želeli naučiti ali izpopolniti znanje slovenskega jezika ter spoznati Slovenijo in njeno kulturo. Šolnina za tečaj znaša približno 325.00 ameriških dolaijev, nastanitev je možna v Dijaškem domu za 325.00 ameriških dolarjev (polni penzion) ali v Študentskem domu za 240.00 ameriških dolarjev (brez hrane). Prijave poslati do 16. junija 2000 in ob tem plačati tudi 75.00 ameriških dolarjev prijavnine.
Več informacij na Veleposlaništvu in na Home Page: http://www.zrs-kp.si ali po E-mailu: vesna.gomezel@zrs-kp.si
Konzularne ure Veleposlaništva Republike Slovenije
Nedelja, 11. junija, od 14.00 do 16.00 ure
Slovensko društvo Ivan Cankar, Geelong, 310 Goldsworthy,
Lovely Banks
Ponedeljek, 12. junija od 10.00 do 13.00 ure Versko središče Kew, 19 A'Beckett Str. Kew
Nedelja, 18. junija od 13.00 do 15.00 ure Slovensko društvo Sydney
Ponedeljek, 19. junija od 10.00 do 13.00 ure Versko središče Merrylands
Za konzularne informacije nam lahko pišete na naš E-mail naslov:
vca@mzz-dkp.sigov.si Več informacij in koristnih napotkov lahko najdete na naši strani na internetu:
http://slovenia.webone.com.au
Splošne informacije, ki jih posredujemo na konzularnih urah, so brezplačne.
Diplomatsko konzularna predstavništva
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Odpravnica poslov Helena Drnovšek Zorko Drugi sekretar Marko Polajžer Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street,
Canberra Citv telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square.
Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/slovenia. webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00
uradne ure so od 10.00 -14.00 *
Generalni konzulat RS Sydney
Častni generalni konzul Alfred Brežnik 86 Parramatta Road Camperdown NSW 2050 Tel.: (02) 9517 1591 Fax: (02) 9519 8889 E-mail: slovcon@emona.com.au Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 Uradne ure ob delavnikih od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 Obisk urada po dogovoru
(By appointment only) *
Generalni konzulat RS Nova Zelandija
Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box5 SmithfieldNSW2164.
AUSTRALIA
Konzulat Avstralije
Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000, Slovenija Telefon: (61) 125 4252 Fax: (61) 126 4721
C % ¡SLOVENIAN MEDIA HOUSE - GLAS SLOVENIJE: časopis Glas Slovenije - Slovenska TV31 Sydney - Web; Manager: Florjan Auser; Cd 3 [C/as Slovenije izdaja Slovenian Media House; glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič. Glas Slovenije ustanovljen leta 1993; ustanovitelji: ° ^ Stanka Gregorič, Alfred Breznik, Dušan Lajovic, Štefan Merzel; Glas Slovenije je nedobičkonosen časopis; mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani); vse pravice pridržane ; ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije); Glas Slovenije nudi informacije o Slovencih v Avstraliji, Sloveniji in po svetu; izhaja enkrat mesečno; letna naročnina $50.00; polletna - $ 30.00; letalska letna naročnina v prekmorske države S 100.00 Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih $ 10.00 SLOVENIAN MEDIA HOUSE-GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 167 Winston Hills NSW 2153 Australia- telefon: (02) 96749599 - Fax: (02) 96749588 E-mail:ovenia@zeta.org.au - STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu; http://www.glasslovenije.cont.au
C^ «j
•S3
V enem stavku
Državni zbor je 30. maja 2000, ob zaostrujoči se vladni krizi, z veliko večino (71:1) po skrajšanem postopku spremenil poslovnik in določil, da glasovanje o imenovanju ministrov odslej ni več tajno ampak javno.
Dr. Andrej Bajuk si je prislužil naziv politika meseca maja; z 288 glasovi krepko prednjači pred preostalimi politiki: Janezom Drnovškom (177), Janezom Janšo (163) in drugimi.
Bajuk je postal s 3. majem varovana oseba, ni pa dobil plače ali kakršnihkoli nadomestil iz slovenskega proračuna.
Za slovensko gospodarstvo v letu 1999 je značilna sorazmerno visoka rast, poslabšanje zunaj trgovinskega ravnovesja, zmerna inflacija, rast zaposlenosti, hitrejša rast plač in nižji javnofinančni primanjkljaj, je povedala urednica publikacije Letno ekonomsko ogledalo.
Povprečna neto plača februarja, izplačana marca je znašala 114.807 tolarjev, kar je za 1,4 odstotka več kot mesec prej in skoraj za desetino več kot lani februarja.
BDP na prebivalca je lani znašal 10.078 dolarjev.
Izšel je kovanec za deset tolarjev (konj, ki se vzpenja, tričetrt bakra in četrt niklja).
Tudi judovska skupnost v Sloveniji je praznovala, osemdnevno praznovanje imenovano pasha (pred več kot 3300 leti je Mojzes Jude popeljal iz Egipta v obljubljeno deželo Kano).
Poslanci v Državnem zboru so tudi marca prejeli kosmate plače; na primer Marjan Podobnik 1,023.039 tolarjev.
Nekdanji razvpiti trgovec z orožjem in bivši častni konzul Liberije Nicholas Oman trenutno živi mirno družinsko življenje v Melbournu.
Po 1. maju bo elektrika za gospodinjstva dražja za 4 odstotke.
Od 30. maja je bencin dražji za več kot 6 odstotkov.
Število prebivalcev Slovenije seje lani povečalo za 9421, tako da ima zdaj Slovenija 1,987.755 prebivalcev; konec decembra 1999 je živelo v Sloveniji 970.812 moških in 1, 016.943 žensk.
Kronološki pregled dogodkov
15. - 29. april: Krščanski demokrati so se pretopili v Slovensko ljudsko stranko (SLS)
Ljubljana /različni viri/ -Obveljal je predlog Slovenske ljudske stranke (SLS), da se bo nova stranka, združena s krščanskimi demokrati imenovala SLS + SKD Slovenska ljudska stranka. Za predsednika nove stranke je bil izvoljen dr.Franc Zagožen, 57-letni doktor kemijskih znanosti. Lojze Peterle in Marjan Podobnik pa sta postala podpredsednika.
3. maj:
Andrej Bajuk izvoljen za novega premiera (možne) prehodne vlade
Ljubljana /različni viri/- Šele po tretjem glasovanju je Državni zbor 3. maja 2000 z 46 glasovi za in 44 proti izglasoval dr. Andreja Bajuka za novega premiera, kar pomeni, daje desnica "našla dva izdajalska glasova" iz vrst levice. Bajuka so sicer predlagali nova stranka SLS + SKD Ljudska stranka in Janševi Socialdemokrati SDS). Novi mandatar dr. Andrej Bajuk je že v kratkem sestavil listo ministrov.
24.	maj:
Prvo in drugo glasovanje za potrditev novih ministrov
Ljubljana, 24. maj /STA/ - Pri glasovanju za nove ministre je prišlo pri prvem glasovanju do dveh spornih alasovnic. Na eni je nekdo obkrožil ZA in PROTI, potem pa ZA prekrižal. Volilna komisija je zaradi tega zahtevala glasovanje drugič, kar je po mnenju mandatarja Bajuka neustavno. Zaradi tega je skupaj z neimenovanimi ministri vložili tožbo na vrhovno sodišče.
25.	maj:
Ponavljanje volitev je zloraba
Ljubljana /STA/- Na volitvah se volitve ne ponavljajo, ponavljanje volitev je največja zloraba, ki se lahko zgodi na volitvah. Potrebno je prešteti glasovnice za, proti in neveljavne ter ugotoviti rezultat po prvih volitvah. Glasovnice, ki torej niso izpolnjene na način, ki je bil predpisan, so neveljavne in se torej ne štejejo, je za Radio Slovenija povedal Tone Jerovšek, nestrankarski človek, kandidat za ministra za zakonodajo in sicer doktor pravnih znanosti, bivši sodnik Vrhovnega sodišča ter strokovnjak za varstvo ustavnih pravic in svoboščin.
dr. Andrej Bajuk
Kdo je dr. Andrej Bajuk
/Večer/- Ko je družina Bajuk odšla iz Ljubljane, je imel Andrej 18 mesecev. Njegov ded je bil ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani, oče pa klasični filolog na isti šoli. Odraščal je v Argentini, tam tudi doštudiral in odšel na specializacijo in štiriletni študij v Severno Ameriko, na University of California, Berkley. Za tem je poučeval v Argentini na univerzi. Delal je v svetovni banki in v Medameriški razvojni banki. V Slovenijo je prišel iz Pariza. _i
25. maj:
Mandatarja Bajuka izneveril en glas
Ljubljana/Sta/- Tisto, kar je pred nekaj leti uspelo Janezu Drnovšku, ko je postal premier s pomočjo enega prebežnika iz desnice v levico (takrat krščanskega demokrata Cirila Pucka) in s tem enim glasom vladal štiri leta, se torej tokrat, pri drugem glasovanju (24. maja) ni posrečilo mandatarju Andreju Bajuku, poudarja Slovenska tiskovna agencija STA in nadaljuje: to se je zgodilo kljub temu daje bilo več znamenj da bo dobil dva prebežnika z levice.
Iskanje nove vlade legitimen postopek v vsaki demokratični državi
Bruselj /STA, Delo/ - Sedanji politični dogodki v državi nikakor ne morejo ogroziti priprav na članstvo Slovenije v Evropski uniji, je na osmi pristopni konferenci na ravni namestnikov glavnih pogajalcev poudaril dr. Janez Potočnik. Po njegovem mnenju je iskanje nove vlade normalen in legitimen proces v vsaki demokratični državi. Prvič od začetka širitvenega procesa marca 1998 je Slovenija iztržila pomembno koncesijo.
Odstop sekretarke Vojke Ravbar
Ljubljana /Delofax/ - Državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar po sedmih letih odhaja s te funkcije. O njenem odstopu mora odločati še vlada. Ravbarjeva želi z ministrstva oditi 15. junija, kam, tega pa še ni povedala.
Sedma obletnica Z LSD
Portorož/Delofax/- "Tovarišice in tovariši, gospe in gospodje", je ob sedmi obletnici stranke, predsednik ZLSD - Združene liste social demokratov Borut Pahor na staro-novem slogu pozdravil navzoče. V svojem govoru je poudaril, da lahko ZLSD ob državnozborskih volitvah pričakuje prijetno presenečenje.
Slavje pred bolnišnico F ran j o
Cerkno/Delofax/- "Hej brigade hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov..." se je razlegalo iz zvočnikov pred sotesko Pasice, kjer so proslavljali po partizansko med posejanimi barakami bolnišnice Franje -55.obletnico osvoboditve in deseto obletnico obnove Franje.
26. maj:
Kučan: Dober izhod so samo volitve
Ljubljana /STA/- Izid glasovanja za novo vlado je novo znamenje in dokaz, da so dober izhod za državo in državljane samo volitve, je med drugim poudaril predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Po njegovem mnenju bodo z volitvami državljani dobili možnost, da oni presodijo o tem, komu zaupajo, da bo za državo v prihodnje upravljal v njihovem interesu. Zdaj pa je vsa odgovornost na poslancih.
7. junij:
Javne volitve (tretjič) za potrditev ministrov. Baj ukova vlada potrjena, za pet mesecev. Oktobra ali novembra redne volitve.
rosa
^Sk
Tečajnica Banke Slovenije
Srednji devizni tečaj 7. junija 2000)
Država (enota)	tolarjev
Država (eriota)tolarjev EMU (1 EUR) ' 204.4214 Avstrija (t ATS) 14.8559 Francija (1 FRF) 31.1638
kalija (100 ITL)
10,5575
N eriičija ( L DEM) 104,5190 Avstralija (1 AUD) 125.9916 Hrvaška (1 HRK) 26,6827 Japonska (1 JPY)	2,0250
Kanada (1 CA D) 144.8154 Švica (1 C H F)	130,3292
V. Britanija (1 GBP) 325.6155 ZDA (1 USD)	213.7405
'SLOVENIJE
Maj J unij 2000
! . «la^ss4* - >: V V • . ! . .i IjWKMHÏ HMISs** ÛUkSOYttU;*.	".'SI., OI/asotnicj.	
9 fiHi IhPSfty®® Si "i'HiyS ÈéS 5"?% . * H,«** w -or m -near. ■ ■ ;		
		
Sporni glasovnici vzeti iz Interneta - prvo glasovanje za potrditev nove liste Bajukovih ministrov; če ne iz obeh pa je iz ene razvidno da je neveljavna, saj sta obkrožena ZA in PROTI; če bi volilna komisija na čelu z Janezom Podobnikom to upoštevala, bi bila Bajukova vlada potrjena že pri prvih volitvah
Brezplačne počitnice šestnajstim otrokom iz Kanade in ZDA
Ljubljana, Ottawa /Gl\sii.o kanadskih Slovencev/ - Urad za Slovence po svetu oziroma državna sekretarka za Slovence po svetu Mihaela Logarje sporočila Veleposlaništvu v Ottawi (Kanada), daje Urad pripravljen nuditi 14-dnevne počitnice v Sloveniji šestnajstim kanadskim in ameriškim otrokom v starosti od 10 do 17 let in to v času od 7. do 19. avgusta 2000. Urad bo kril stroške bivanja v Sloveniji ter 40 % cene letalskih vozovnic.
Mihaela Logar in Tone Gogala častna državljana Indiane
Indianapolis/STA/- Državna sekkretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logarje bila na obisku v ZDA, med drugim je obiskala Indianapolis, kjer seje udeležila proslave ob stoletnici lože sv. Alojzija, kije del najstarejše zavarovalniške slovenske skupnosti v ZDA - Kranjske slovenske katoliške jednote. Slovesnosti se je udeležil tudi strankarski kolega Logarjeve (Slovenska ljudska stranka) Tone Gogala, trenutno slovenski konzul v Clevelandu. Guverner zvezne države Indiana, demokrat Frank CTBannon je oba razglasil za častna državljana Indijane. Državna sekretarka je obiskala tudi Colorado, kjer so v kraju Leadville, nedaleč od Denverja proslavili stoletnico slovenske cerkve sv. Jožefa. V malce večji vasi zdaj tam živi okrog 600 potomcev slovenskih priseljencev, največ rudarjev. Logarjeva je obiskala tudi letalsko akademijo ameriške vojske v Colorado Springsu in slovensko skupnost v kraju Pueblu ter v zveznih državah Wyoming, Utah in Minnesota.
Prva Slovenka osvojila severni tečaj
Ljubljana /Večer/ -Šestindvajsetletna Ljubljančanka Minka Kahrič, študentka geografije in nemščine, najmlajša članica letošnje slovenske komercialne odprave na severni tečaj, je postala prva Slovenka, ki je osvojila najsevernejšo Zemljino točko. Slovensko odpravo je vodil fotograf Stane Klemene, v mednarodni odpravi pa so bili še Francozi in Japonec.
Zagorjaniso praznovali 50. rojstni dan svojega rojaka, dr. Janeza Drnovška
Zagorje /Večer/ - Zagorjani so zaželeli: Še na mnoga leta, dr. Janez Drnovšek! Celo avtobusi iz Izlak in Trbovelj so_na prireditev vozili brezplačno. Župan Matjaž Švagan je zdravico zaključil: "Govorilo se je, Drnovšek je v redu, samo premlad je za najvišjo politiko... zdaj vam ne bodo rekli več da ste premladi...!"
Prebivalci Pirana in Portoroža vznemirjeni zaradi antene na belem križu
Piran, Portorož /Primorske novice/ - Zaskrbljeni so zaradi morebitnih škodljivih učinkov elektromagnetnega sevanja oddajnika RTV Slovenije na Belem križu. Kljub trditvam, da oddajnik ni škodljiv, krajani trdijo nasprotno in dokazujejo z dejstvi, da na tem območju v zadnjih leti umira veliko ljudi zaradi rakavih bolezni (tudi levkemije). Pestijo jih tudi težave s spanjem, postajajo živčni, pojavljajo pa se še drugi znaki. "Skorajda ni hiše, v kateri ne bi nekdo umrl zaradi levkemije ali podobnih hudih oboljenj, umirajo tudi mlajši in presenečena sem, da ljudje molčijo..." je dejala Iva Popit, ki seje preselila na Arze in je od takrat neprestano bolna. Na sodni obravnavi je povedal zagovornik RTV Slovenija da naj bi oddajnik preselili drugam, toda ljudje se ga bodo bali povsod.
Zakaj so poginile ribe v piranskem akvariju ?
Piran /Delofax/ - Poginile so skoraj vse ribe v akvariju, ena za drugo. Ko je bilo že pepozno so ugotovili, daje v že odsluženi črpalki na kopnem prihajalo do vdora zraka, ki seje pod večjim pritiskom v večji količini mešal z morsko vodo. Vse skupaj pa je znak. da ena največjih piranskih turističnih znamenitosti životari v neprimernih prostorih z zdavnaj odsluženo muzejsko tehnologijo. Novinar Dela Boris Šuligoj se sprašuje: Ali mesta in turističnih vrhov zaradi tega niti malo ni sram?
Marjan Poljšak postal župan Ajdovščine
Ajdovščina /Primorske novice/ -Marjan Poljšak, predsednik svoje Narodne stranke je bil izvoljen za župana Ajdovščine kar z 63.68 % volivcev. Zmagala je njegova ljudskost, pravijo. Poljšak bo namenil posebno pozornost napakam na ajdovski obvozni cesti, obnovi parkirišč in ulic, boju proti zasvojenosti z mamili, akcijam za povečanje mladinskih aktivnosti, skratka konkretni skrbi za krajane te bčine. Poljšak se je po izvoliti javno zahvalil za podporo volilnemuv štabu (hčerki in Stanislavu Černigoju).
Papež imenoval tri nove škofe
Ljubljana /Delofak/- Od sobote, 13. maja, ko je papež Janez Pavel II. imenoval tri nove slovenske škofe, jih je devet. Andrej Glavan je postal pomožni škof za Ljubljano, dr. Anton Stres za Maribor, Jurij Bizjak pa v Kopru.
EURO 2000 Slovenska nogometna reprezentanca 13. junija z Jugoslavijo
Brdo /Delo/ - Slovenski nogometaši so se na Brdu predstavili v "evro" opravah in podarili 10 milijonov tolarjev slovenskim bolnišnicam. Na veliko šo se pr i p rav Ij al i, za tekme v Evropskem prvenstvu. Žreb je hotel, da sredi junija v prvi tekmi skupine C igrajo proti Jugoslaviji v belgijskem Charleroju. RTV SLO pa bo nudila največjo nogometno ponudbo doslej, posneli bodo vse tekme. V času. ko bo ta številka Glasa Slovenije na poti, bo znan tudi rezultat tekme z Jugoslavijo. Po naših virili bo nogometne tekme EURO 2000 (oil 10. junija do 2. julija) v Avstraliji prenešala televizija FOXTEL. Naslov nogometne zveze: Čerinova 4, 1001 Ljubljana Domača stran na internetu: www.nzs.si
Tina Pisni k
Devetnajstletna Mariborčanka Tina Pisnik dosega največje uspehe v ženskem tenisu
Maribor /Jana/ - Tina Pisnik se je z zmago na profesionalnem teniškem turnirju WTA v Bolu na Braču z zlatimi črkami zapisala v zgodovino slovenskega tenisa. V žep je pospravila 27 tisoč dolarjev in se na svetovni letvici zavihtela na odlično 64. mesto. Njena zmaga na Bolu velja za največji uspeh ženskega tenisa v Sloveniji od zmagovalne ere Mirne Jau-ševec. Razen tega, da je dobra teniška igralka pa je Tina tudi izredno privlačno dekle s prekipevajočo energijo. Je razigrana in nagaj iva, trenutno pa tudi s svoj im fantom Goranom izredno srečna.
Cvet kov i dnevi
Ljubljana /OKS/- Cvetkovi dnevi v počastitev 120-letnice rojstva Rudolfa Cvetka, ki je po doslej znanih zgodovinskih podatkih prvi Slovenec z olimpijskim odličjem. bodo od 10. do 14. oktobra v Senožečah in Divači. Cvetko je bil rojen 17. novembra 1880 v Senožečah. Na olimpijskih igrah (OI) leta 1912 v Stockholmu pa je osvojil srebrno medaljo v avstrijski ekipi. Leto pred tem je postal evropski prvak v floretu in sablji. Cvetko je bil na avstrijskem vojaškem inštitutu sabljaški inštruktor, prvo svetovno vojno je preživel v avstro-ogrski vojski kot aktivni oficir. Po njej se je opredelil za kraljevino SHS, kariero v jugoslovanski vojski pa je končal leta 1926 s predčasno upokojitvijo kot podpolkovnik. Nato je bil v Ljubljani komercialist, ostal paje zvest sabljanju. Deloval je v športnih organizacijah, med drugim je bil vodjajugoslovanskih sabijaških reprezentanc na OI leta 1936. V petdesetih letih je postal predvatelj sabljanja na Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani in Akademiji za igralsko umetnost. Preminil je leta 1977. V Divači mu bodo oktobra postavili doprsni kip.
Bajukova lista ministrov
Potrjena 7.6.2000
Kandidati za ministre, ki niso člani strank:
Barbara Brezigar - pravosodna ministrica
Dr. Lovro Šturm - minister za šolstvo in šport
Dr. Peter Jambrek - minister za notranje zadeve
Dr. Tone Jerovšek - minister brez Ustnice za zakonodajo
Povzetki iz življenjepisov novih ministrov
Ministrstvo za zunanje zadeve: Lojze Peterk (član SLS+SKD Slovenske ljudske stranke), rojen 5. julija 1948 v Cužnji vasi. Peterle je diplomiral iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti ter iz ekonomije (I. stopnja) na Ekonomski fakulteti. Delal je na Urbanističnem inštitutu Slovenije in na Zavodu za družbeno planiranje, in sicer na področjih prostorskega planiranja, urbanizma in varstva okolja. Leta 1989 je bil soustanovitelj Slovenskega krščansko-socialnega gibanja, od jeseni istega leta do 15. aprila 2000 pa predsednik SKD. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bil izvoljen za poslanca, nato pa postal prvi demokratično izvoljeni predsednik slovenske vlade. Od leta 1993 do 1994 je bil podpredsednik vlade in zunanji minister, nato spet poslanec. Od leta 1997 je predsednik komisije DZ za evropske zadeve. V letih 1996-1999 je bil prvi podpredsednik Evropske zveze krščanskih demokratov (ECDU), je tudi predsednik evropske veje State Legislative Leaders Foundation.
Na ministrstvu za znanost in tehnologijo naj bi ostal dosedanji minister Lojze Marinček (član SLS-SKD Slovenske ljudske stranke), ki ta resor vodi od 27. februarja 1997. Marinček je bil rojen 23. aprila 1932 v Ljubljani, leta 1959 je diplomiral na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1976 pa opravil doktorat znanosti na Univerzi v Beogradu. Od 1961 do 1971 je bil kot fitocenolog zaposlen na Biroju za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani, od 1971 do 1973 je bil vodja sektorja za fitocenologijo v omenjenem biroju, od 1973 do 1985 pa višji strokovni sodelavec na Biološkem inštitutu ZRC SAZU v Ljubljani, od 1985 do 1997 znanstveni svetnik na Biološkem inštitutu. Leta 1983 je Marinček prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za raziskovalno delo, doslej paje objavil več kot 130 bibliografskih enot - monografij ter člankov v domačih in tujih znanstvenih in strokovnih revijah ter političnih člankov.
Ministrstvo za promet in zveze naj bi še naprej vodil Anton Bergauer (član SLS+SKD Slovenske ljudske stranke), ki je na tem mestu od 27. februarja 1997. Bergauer, kije magister organizacijskih ved, seje rodil 29. avgusta 1950 v Mariboru. Po opravljeni tehniški šoli za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesno stroko se je vpisal na Biotehniško fakulteto, kjer je absolviral prvo stopnjo lesarske usmeritve, drugo stopnjo višješolskega študija paje končal kot diplomant Visoke šole za organizacijo dela v Kranju. Na tej šoli, kije medtem postala fakulteta, je leta 1986 magistriral z nalogo s področja informacijskih sistemov v poslovnih funkcijah in njihove računalniške podpore. Leta 1979 je bil imenovan za integracijskega direktorja delovne organizacije Slog, ki jo je naslednje leto uspešno pripojil k Marlesu. Na lokalnih volitvah 1994 je bil na listi SLS izvoljen za župana občine Rače-Fram, na volitvah 1996 pa izvoljen za poslanca v DZ, ki gaje nato potrdil za ministra.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naj bi še naprej vodil Ciril Smrkolj (član SLS+SKD Slovenske ljudske stranke), ki jena tem mestu od leta 1997. Smrkolj seje rodil 22. septembra 1949 v Šentožboltu. Končal je kmetijsko in srednjo strojno-tehnično šolo v Ljubljani, dodatno pa seje izpopolnjeval za vodenje podjetij ter v zunanjetrgovinskem poslovanju.Vodil je kmetijo in sirarno, bil je predsednik sindikata Slovenske kmečke zveze.
Na mestu ministra za malo gospodarstvo in turizem ostaja Janko Razgoršek (član SLS+SKD Slovenske ljudske stranke), ki je bil na to funkcijo imenovan 29. oktobra 1997. Razgoršek seje rodil 18. januarja 1953 v Mariboru. Leta 1972 je končal srednjo komercialno šolo v Mariboru in leta 1983 še srednjo tekstilno šolo v Mariboru. Od leta 1970 do 1973 je bil zaposlen v podjetju VEMA, od leta 1973 do 1983 pa komercialni zastopnik podjetja Labod Novo mesto. Od leta 1983 dalje je vodil zasebno podjetje za proizvodnjo oblazinjenega pohištva Razgoršek iz Maribora.
Minister za okolje in prostor: Andrej Umek(član SLS+SKD Slovenske ljudske stranke), rojen 4. avgusta 1938 v Ljubljani. Po diplomi in magisteriju na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je kot Fulbrightov štipendist doktoriral na Illinois Institute of Technology v Chicagu. Y letih 1965 do 1969 je delal kot programer na inštitutih v Nemčiji in Švici, nato pa kot raziskovalec v Ljubljani. Leta 1976 je postal docent, leta 1978 pa izredni profesor na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru. Od leta 1983 je redni profesor na mariborski fakulteti za gradbeništvo, kjer je bil v letih 1991-1996 in 1997-1999 tudi prorektor. V letih 1996-1997 je bil minister za znanost in tehnologijo. Je član različnih mednarodnih profesionalnih organizacij.
Na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj naj bi ostal Marjan Senjur (nestrankarski kandidat, predlagan s strani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke), kije na tem mestu od 27. februarja 1997. Senjur seje rodil 12. septembra 1944 v Stari novi vasi v občini Ljutomer. Študiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1968 diplomiral. Magisterij iz ekonomskih znanosti sije pridobil leta 1971 na Fakulteti ekonomskih ved Univerze v Zagrebu. Doktorat iz ekonomskih znanosti je pridobil leta 1977 na ljubljanski Ekonomski fakulteti, zatem pa seje strokovno izpopolnjeval v Veliki Britaniji, Avstriji in ZDA. Zaposlil seje na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer je bil asistent za politično ekonomijo in gospodarski razvoj, leta 1989 paje postal redni profesor za ekonomijo in gospodarski razvoj. Od leta 1979 do 1981 je bil prodekan za študijske zadeve, od leta 1985 do 1987 pa dekan. Senjur je leta 1989 predaval v spomladanskem semestru na Cleveland State University, ZDA. Od leta 1992 do 1993 paje bil predsednik Univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani, do leta 1993 dalje pa glavni in odgovorni urednik Slovenske ekonomske revije. Objavil je več knjig, med najpomembnejšimi pa sta Gospodarska rast in razvojna ekonomika (1993) in Makroekonomija majhnega gospodarstva (druga izdaja 1995).
Minister za šolstvo in šport naj bi postal Lovro Šturm (nestrankarski kandidat, predlagan s strani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke), rojen 19. maja 1938 v Ljubljani. Šturm je leta 1966 doktoriral na ljubljanski Pravni fakulteti, izpopolnjeval pa seje tudi v Strasbourgu. Delal je na Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti in bil v letih 1972-1984 njegov predstojnik. Od leta 1986 je redni profesor za upravno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. V letih 1990-1998 je bil sodnik ustavnega sodišča, v letih 1997-1998 pa tudi njegov predsednik.
Minister brez listnice, odgovoren za področje zakonodaje: Tone Jerovšek (nestrankarski kandidat, predlagan s strani SLS+SKD Slovenske ljudske stranke), rojen 24. decembra 1941 v Sp. novi vasi pri Slovenski Bistrici. Jerovšek je doktor pravnih znanosti, je izredni profesor za upravni postopek in upravni spor na ljubljanski Pravni fakulteti in Visoki upravni šoli. Petnajst let je bil svetovalec v službi zakonodajno-pravne komisije v tedanji skupščini, nato sekretar Zbora občin SRS. V letih 1983-1986 je bil sodnik Vrhovnega sodišča, od leta 1986 do 1990 pa predsednik zakonodaj no-pravne komisije skupščine SRS. Leta 1990 je bil izvoljen za ustavnega sodnika, v letih 1994-1998 paje bil predsednik ustavnega sodišča.
Minister za obrambo: Janez Janša (član SDS), diplomirani obramboslovec, rojen 17. septembra 1958 v Ljubljani. Janša, sicer predsednik SDS in trenutno poslanec v državnem zboruje bil na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji aprila leta 1990 na listi SDZ neposredno izvoljen za poslanca, maja 1990 paje postal minister za obrambo v prvi demokratično izvoljeni vladi. Pod njegovim vodstvom je nastal trden obrambni sistem, ki je preko manevrske strukture narodne zaščite ter reorganizacije TO v slovensko vojsko junija 1991 omogočil, da seje Slovenija z relativno majhnimi žrtvami obranila pred agresijo jugoslovanske armade in razglasila svojo neodvisnost. Na mestu obrambnega ministraje Janša ostal do marca 1994, v štiriletnem obdobju paje skupaj s sodelavci ustvaril trdne osnove slovenskega obrambnega sistema, kar je omogočilo, daje Slovenija že marca 1994 podpisala Partnerstvo za mir z zvezo NATO. Janša je napisal več knjig ter številne članke, komentarje, eseje in znanstvene razprave s področja obrambe, nacionalne varnosti, sociale in mednaraodnih odnosov.
Minister za delo, družino in socialne zadeve: Miha Brejc (član SDS), rojen 15. novembra 1947. Je doktor organizacijskih znanosti in redni profesor za področje organiziranja upravnih dejavnosti na Visoki upravni šoli ljubljanske univerze, kjer je bil v letih 1997-1999 tudi dekan. Je mednarodno uveljavljen strokovnjak na področju organiziranja javne uprave. Objavil je več kot 130 znanstvenih in strokovnih del s področja državne uprave, sociale ter vzgoje in izobraževanja doma in v tujini. Brejc je tudi podpredsednik Društva za upravno znanost in stroko.
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti: Jože Zagožen (član SDS), rojen 3. marca 1951 v Ljubnem ob Savinji. Končal je Ekonomsko poslovno fakulteto.Bil je poslanec v državnem zboru in predsednik parlamentarnega odbora za gospodarstvo. Med študijem je urejeval študentski list Katedra in bil predsednik mariborske študentske organizacije. Leta 1979 je opravil magisterij iz ekonomije in leta 1984 tudi doktorat iz ekonomskih znanosti.
Minister za kulturo: Rudi Šeligo (član SDS), rojen 14. maja 1935. Šeligo je pripovednik, dramatik in esejist, za svoje umetniško delo je leta 1989 dobil Prešernovo nagrado. Leta 1960 je diplomiral iz filozofije in psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta 1987 pa opravil magisterij iz estetike. Leta 1962 seje zaposlil na Zavodu za proučevanje organizacije dela in izobraževanje kadrov v Kranju ter do leta 1993 predaval na Visoki šoli za organizcaijo dela. Sourejal je Revijo 57 (od leta 1958 do 1958) in Perspektive (1962 do 1964), bil glavni urednik Problemov (1970 in 1971) in knjižne zbirke Znamenja (1975 do 1978). V letih 1978 do 1991 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev. V letih 1990-1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo, v letih 1990-1994 pa je bil predsednik sveta RTVS.
Ministrstvo za zdravstvo: Andrej Bručan (član SDS), rojen 10. februarja 1943 v Kranju. Po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani je opravil specializacijo iz interne medicine, podiplomski študij iz kardiologije pa v Varšavi in Ljubljani. Akademsko specializacijo s področja kardiologije je opravil na ljubljanski medicinski fakulteti leta 1992. Leta 1986 je bil izvoljen na mesto asistenta na Medicinski fakulteti. Od leta 1969 je zaposlen v Kliničnem centru v Ljubljani, najprej na Infekcijski kliniki, od leta 1974 pa na Internih klinikah Zaloška, kjer je od leta 1979 vodja urgentne internistične službe, sedaj pa koordinator Internih klinik Zaloška ter nadzorni mentor pripravnikom zdravnikom in sekundarijem v Kliničnem centru.
Ministrica za pravosodje: Barbara Brezigar (nestrankarska kandidatka, predlagana s strani SDS), rojena 1. decembra 1953 v Ljubljani. Diplomirala je na Pravni fakuteti, leta 1979 je opravila pripravniški državni izpit in leta 1980 postala namestnica javnega tožilca na Temeljnem javnem tožilstvu v Ljubljani. Od leta 1993 je vodila Splošni in gospodarski oddelek omenjenega tožilstva ter leta 1994 postala namestnica vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Od aprila do novembra 1995 je kot vršilka dolžnosti vodila ljubljansko okrožno državno tožilstvo. Februarja 1996 je postala prva vodja skupine državnih tožilcev za posebne zadeve pri državnem tožilstvu RS in jo vodila do junija 1999. Maja 1998 je postala vrhovna državna tožilka.
Ministrstvo za notranje zadeve: Peter Jambrek (nestrankarski kandidat, predlagan s strani SDS), rojen 14. januarja 1940 v Ljubljani. Jambrek je leta 1962 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani in doktoriral iz socioloških znanosti leta 1971 na univerzi v Chicagu. Je profesor za sociologijo in sociologijo prava na ljubljanski Pravni fakulteti.V letih 1991-1994 je bil predsednik Ustavnega sodišča, v istem času pa tudi sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice. Jambrek, ki proučuje probleme družbene stratifikacije, javno upravo, pravno kulturo, temeljne človekove pravice in svoboščine, je avtor številnih učbenikov, strokovnih publikacij in knjig tako doma kot tudi v tujini.
Finančni minister: Sprva je nameraval voditi finančno ministrstvo Bajuk, kasnejeje bil določen Zvonko Ivanušič (kandidat SLS + SKD Ljudska stranka). Njegovega življenjepisa nimamo. Ivanušič je kot prioriteto v svojem delu naVedel sestavo in pravočasno sprejetje proračuna za prihodnje leto. Zavzel seje za "strateško centraliziran" pristop pri sprejemnaju proračuna, ki naj bi ga sprejeli v začetku koledarskega leta. Do leta 2004 naj bi imeli javnofinančni presežek, kar naj bi že odražal proračun 2001. Proračunski primanjkljaj naj bi se zmanjšal zaradi ugodne gospodarske rasti in s pomočjo privatizacije javnega sektorja ter reform v šolstvu in zdravstvu.
Tik pred izidom...
Spoštovane bralke, dragi bralci.
kot urednica Glasa Slovenije se vam oglašam še na tej strani, kjer sem pravkar morala izločiti tekst, ki je čakal na izid že najmanj štirinajst dni. pa se je vse zaradi sprememb v Sloveniji zasukalo tako, da bi bil popolnoma nepomemben.
Vem, da ste nestrpni, ker časopisa maja ni bilo. Nekateri nas kličete, eni jezni, drugi zaskrbljeni.... samo, da bo izšel', pravite tretji z olajšanjem. Veselijo nas vaše skrbi, razumemo vašo jezo, se pravi, da časopisjpogrešate.
Ce ne bi bil ta časpredolimpijski, tudi mi ne bi imeli večjih stresov in dela. Osebno sem postala pravi "medijski olimpijski prostovoljec". Udeležujem se nadvse zanimivh tiskovnih konferenc SOCOG-a. spoznavam nove ljudi in kjer le morem poskrbim za kakšno takšno promocijo Slovenije. Potem sledijo prevajanja ali pisanja informacij in še veliko drugih dolžnosti.
Tudi obiskov iz Slovenije ni malo. Prav včeraj, v sredo, 7. junija sem preživela prelep dan z novinarjem Evgenom Bergantom in njegovo soprogo Maco, s katero sva pred leti trenirali na istem športnem igrišču mariborskega Železničarja - ona kot atletinja (bila je tudi jugoslovanska državna prvakinja v teku na kratkih progah), jaz pa kot članica odbojkarskega tirna, kije takrat tekmoval v prvi jugoslovanski ligi.
Pred clnevi smo imeli nekaj sestankov z Odborom avstralskega slovenskega olimpijskega projekta Sydney 2000 in z Janijem Dvoršakom iz Olimpijskega komiteja Slovenije (še to naj vam šepnem: izvolili so me za zapisničarko in tudi s tem sem se uk\'arjala dva dni in potem zapisnike še pošiljala po faxu). Pred tem smo se srečali s slovensko plavalko Metko Sparovac spremljali selekcijska tekmovanja avstralskih plavalk in plavalcev, pa srečali smučarskega asa Bojana Križaja in dolgoletnega smučarskega šefa Toneta Vogrinca. In če bi hotela iskati še dalje alibi za to, ker ni bilo Glasa Slovenije, bi, verjemite mi, našla še veliko razlogov, med nje štejem tudi "bitko" za Slovenijo in ne Slovakijo. Vmes se je seveda vrinilo še nekaj "apointmentov"pri zdravnikih. Prištejmo k naštetemu še gospodinjska dela in potem res ostane še malo časa za kakršno koli drugo življenje (naj vam šepnem na uho čisto privatno: shujšala sem 4 kg).
Upam. da bom preživela do olimpijskih iger. Kar precej sem že utrujena, čeprav je razburljivo in v življenju enkratno. Po igrah bomo vsi v Sydneyu zaživeli novo-staro življenje. Zato upam. da mi boste lahko odpustili, ker Glasa Slovenije ni bilo. Ko sem se odločila za dvojno številko, mi je bilo še težje. K temu je pripomogla pat pozicija v slovenski politiki. Hotela sem bili aktualna... pa ni in ni šlo. Iz ure v uro so se pojavljale spremembe. Strani v časopisu so izgledale vsak dan drugačne. Zdaj je vlada padla, potem smo dobili novega predsednika prehodne vlade dr. Andreja Bajuka, pa so bile volitve prvega kroga sporne, v drugem ministri niso bili potrjeni, pri tretjih volitvah pa so končno potrdili novo desno-sredinsko Bajukovo vlado. Na moji mizi je bilo toliko informacij, ki sem vam jih hotela posredovati, pa sem fizično pri tipkanju omagala. Tipkati samo s srednjim artritičnim prstom ni ravno prijetna zadeva.
Prijatelji me ne kličejo več po telefonu (ker nimam časa), v slovenskih ustanovah me sprašujejo zakaj me ni (in mislijo, da nočem več tja zahajati), bolnim in ostarelim, ki sem jim lahko od časa do časa posvetila vsaj skrb: kako ste? se še z eno bodrilno besedico ne morem več oglasiti, še manj jih obiskati. Pa ne da bi se pritoževala, le iščem pojasnila za vas, ker vem, da mi pripisujete nemarnost in neodgovornost.
Moram se vsakokrat nasmejati, ko se spomnim kako sva se "zgrabili" po telefonu z rojakinjo, ki sem ji med drugim pojasnjevala kako^ težko mi gre včasih od rok priprava časopisa zaradi bolezni. 17 ste tako in tako vedno bolani, pojdite k hudiču! mi je zabrusila. Tistega dne sem jokala, naslednjega dne pa sva se druga drugi opravičili za žalitve. Mar ni tudi temu kriv stres?
Pardon, moram prekiniti s pisanjem... zazvoni telefon, olimpijske novice, iz fax mašine leze sporočilo o novi tiskovni konferenci... na moji mizi nove informacije iz inlerneta, ob meni kup neprebranih časopisov iz Slovenije... čas za večerjo je že zdavnaj minil - brez večerje!
In tako od jutra do mraka... zdaj veste kako je z menoj.
Vaša Stanka Gregorič
Intervju/Andrej Rot
Dnevnik Večer - pogovarjala se je Darka Zvonar Predan
Andrej Rot, Slovenec iz Argentine ali Argentinec iz Slovenije, direktor Radia Slovenija, o Slovencih in Slovencu, radiu in humorju, emigraciji in še marsičem. Tudi o Bajukovih. Rotovi, Andrej, Lučka in njunih pet otrok, so bili marca 1991 prvi povratniki iz Argentine. Tedaj 38-letni literat, profesor filozofije, se je vrnil v domovino, ki sta jo bila zapustila njegova starša, da bi postavil na noge časopis Slovenec. O tej ponesrečeni epizodi je napisal tudi knjigo V obljubljeni deželi, kije leta ¡992 močno razburjala duhove. V teh dneh, ki politično minevajo v znamenju nekega drugega argentinskega Slovenca, dr. Andreja Bajuka, je Andrej Rot še posebno zanimiv sogovornik.
D.Z.P.-.V Slovenijo je prišel in nenadoma zasijal kot politična zvezda človek, s katerim imate veliko skupnega. Tudi on, seveda mislim na vašega argentinskega rojaka dr. Andreja Bajuka, je potomec političnih emigrantov, ki prihaja z namenom, da v Sloveniji začne na novo...
A.R: In prihaja skozi vrata podobne idejne usmeritve.
D.Z.P.: Natanko to sem hotela reči. Ceprimerjate to, kar ste doživljali ob svojem prihodu, z aktualnimi odzivi na Bajukov prihod je mogoče potegniti vzporednice?
A.R.: Je, le da je v primeru dr. Bajuka vse še veliko bolj intenzivno. Preden sem se pred več kot devetimi leti s svojo družino odpravil v Slovenijo, sem se v Argentini pogovarjal z njegovim bratom Božidarjem Baju-kom. Tudi on je zelo poudarjal svojo željo, da bi prišel živet v Slovenijo, vendar mu to ni bilo dano. Ima namreč otroke, ki so se že zasidrali v Argentini, in menil je, da ni prav, če se starši odmaknejo od otrok. Mislim, da are pri Andreju Bajuku za nekaj podobnega, za odločitev človeka, kije vse življenje čutil Slovenijo! Marsikdo je zdaj seveda kritiziral ta njegov namen, češ, tu ne gre za žrtvovanje. Seveda ne, gre^za odločitev človeka, da bi še bolj polno živel. Tudi če je ta prihod povezan z neko funkcijo ali službo, je to drugotnega pomena. Gre za čisto osebno odločitev. Jaz sem prišel, dr. Bajuk je prišel, mnogi drugi pa ne bodo nikoli prišli, čeprav bi to radi. Pri tem se odpira vprašanje vseh teh insti-
Zasuk na d
tucij, kijih imamo za izseljence in ki bi lahko skrbele za povratnike, za ljudi, ki bi želeli v Slovenijo, pa ne morejo, ker nimajo prave spodbude ali pa ustreznih materialnih okoliščin.
D.Z.P.: Kako ste takrat doživljali sprejem, reakcije na svoj prihod?
A.R.: Z ženo in otroki smo se počutili dobro, čeprav so bila neka čudna vprašanja, ki pa jih je človek v naivnosti, morda hote ni preslišal. Tako me je denimo novinar vprašal: Kako pa se počutite vi, ki ste tako osovraženi?! Zdelo se mi je tako neumno vprašanje, ki pa je kazalo na neko stanje duha. Vendar se za to nisem menil. Če te nekdo apriori obsoja, je to njegov problem.
D.Z.P.: Se osebno po-Zfiate tudi z Andrejem Bajukom?
A.R.: Ne, kajti ko sem zahajal v Mendozo, kjer je bil doma, ga ni bilo več tam, bil je že v ZDA. Poznam pa njegovo družino, ta je ena tamkajšnjih zelo uglednih, številnih družin, vsi bratje so poročeni, tako da je priimek Bajuk eden najbolj pogostih priimkov v Mendozi oziroma v tamkajšnji slovenski skupnosti. Zlasti dobro poznam brata Božidarja Bajuka, zelo uspešnega arhitekta, ki je veliko časa delal tudi v Buenos Airesu in načrtoval precej tamkajšnjih zgradb. Skupaj sva izpeljala tudi enega od projektov, izdala sva notne zapise Marka Bajuka, Božidarjevega in Andrejevega deda, ravnatelja, po katerem so argentinski Slovenci poimenovali tudi srednješolski tečaj slovenščine.
D.Z.P.: Je bila emigracija v Mendozi res drugačna kot v Buenos Airesu?
A.R.: Slovenci v Mendozi so seveda ljudje s podobno usodo kot tisti v Buenos Airesu, so pa zaradi oddaljenosti -Mendoza je več kot tisoč kilometrov oddaljena od Buenos Airesa - bolj hrepeneli po stikih in jih tudi bolj potrebovali. Bili so zelo hvaležni za vsak obisk iz matične domovine, v tem posledu so bili zelo odprti. Slovenska izseljenska matica v glavnem ni imela problemov v Mendozi, ampak v Buenos Airesu.
D.Z.P.: Mislite na odpor med emigranti, češ, gre za izpostavo rdečega režima?
? Saj smo
Andrej Rot
A.R.: Na to, seveda. In ko smo pred šestimi leti šli s TV ekipo v Argentino posnet nadaljevanko o tamkajšnjih Slovencih, nam je Mendoza izjemno široko odprla vrata. Tam ni bilo težko dobiti izjav in razlag, medtem ko povsod drugod ni bilo vedno tako.
D.Z.P.: Se vam zdi, da je v teh desetih letih po padcu komunističnega režima prišlo do opaznih sprememb tudi znotraj politične emigracije?
A.R.: Seveda je. Prihajajo druge generacije, z drugačnimi pogledi, marsikdo pa pogreša prejšnje čase, ko so bile stvari veliko bolj jasne, čiste, preproste. Slovenija je bila zaprta, njen režim nepredušno zaprt, cilj politične emigracije je bil dočakati zrušenje sistema in za marsikoga je bil osebni cilj vrniti se v Slovenijo. Danes tega ni več, v Slovenijo lahko pride ali iz nje gre kdorkoli, miti so se podrli, ne samo v Sloveniji, ampak tudi med Slovenci zunaj. Zdaj moramo še samo odpraviti mite v svojih glavah in se soočiti z realnostjo. Ta realnost je preprosta, Slovenija se bojuje za svojo uveljavitev v svetu, medtem ko je realnost zdomskih enklav ta, da izginjajo in da se počasi stapljajo z večinskim narodom. S tem se mnogi težko sprijaznijo.
D.Z.P.: Sami ste prišli v Slovenijo na prošnjo Demosa?
A.R.: Lahko rečete tudi tako, a ni povsem res. Želel sem si v Slovenijo, vsa domača, družinska vzgoja je bila naravnana tako. Slovenija je bila oddaljena, iluzorična domovina. Ko sem jo pred letom 1990 prvič obiskal, mi je bila všeč. Leta 1990
že vsi tam!
sem ponovno prišel na pisateljsko srečanje na Bledu. Medtem so bile volitve, nastopila je nova vlada. Demos je doživljal napade v medijih, zato sem se začel spraševati, zakaj ne bi začeli izdajati novega časopisa.Vsakdo mi je na to odgovoril z vprašanjem, ali bi bil pripravljen priti in prevzeti tak projekt. Da bi, sem pritrjeval. Prav tedaj smo si materialno uredili življenje, zgradili hišo, rodil se nam je peti otrok, oba z ženo sva imela službo. Ko je žena sprejela možnost odhoda v Slovenijo, sva pustila službi in se nekaj mesecev pripravljala za pot...
D.Z.P.: Ste prišli tudi sami v Slovenijo s kakšnimi miti?
A.R.: Gre za zelo intimne stvari - o smislu življenja, o sporazumevanju med ljudmi, o veri-o njih si že 12 let dopisujeva s Tarasom Kermaunerjem, ki je nor na demitifikacije. Seveda imam veliko predsodkov, nekaterih sem se znebil, drugih ne. Marsikaj je bilo s prihodom v Slovenijo drugače, tudi to, da sem veliko bolje razumel usodo Slovencev, ki so morali v tujino.
D.Z.P.: Političnih emigrantov, kot sta bila vaša starša?
A.R.: To, kar ima danes močan politični naboj, je bilo v resnici tako: mama je bila stara 12 let, ko se je zaradi pritiska nemške okupacije preselila iz rodnega Maribora v Ljubljano, in 14 let, ko je šla iz Slovenije. Zdaj že pokojna tašča je šla v tujino po zaslugi politične propagande v stilu, gremo, saj bomo prišli nazaj, potem pa je vse življenje trpela zaradi tega in si želela nazaj, a se ji ni posrečilo.
D.Z.P. : Je pa vse te ljudi pognal v tujino strah pred komunizmom?
A.R.: Recimo, daje bila to glavna motivacija. Čeprav, če zdaj pogledam njihovo usodo, mislim, da bi tudi to prenesli, morda bi bili nekaj let v zaporu, ostali pa bi doma. Danes o tem lahko razmišljam, včasih se pa o tem ni smelo govoriti. Moj tast, Štajerec, na primer, je bil mobiliziran, ob koncu vojne seje znašel zunaj Slovenije in je pač šel z drugimi naprej, v Argentino; ni bil domobranec, bil pa je politični emigrant. Tipičen politični emigrant, ki pa je zaradi svoje usode enako trpel,Je bil moj oče, domobranec. Če bi se on vrnil, bi bil najbrž ubit, tako kot je bil ubit, še danes se ne ve, kje, njegov brat, kije bil med vrnjenimi v Slovenijo.
Zapisali so še v.
' SLOVENIJE
Maj-Junij 2000
VEČER
/Darka Zvonar Predan/ - Bo dr. Andrej Bajuk, novi predsednik vlade RS ponovil po zgledu latvijske predsednice te besede: "Nikomur na politični sceni nisem nič dolžan!"
Odlomek iz intervjuja z Vairo Vike Freiberg, 61-letno predsednico Latvije, do nedavnega še Kanadčanko, dolgoletno predavatelj ico psihologije na univerzi v Montrealu:
Vprašanje: "Lahko vaše življenje v tujini predstavlja oviro delu doma ali pa je ravno to ena izmed vaših prednosti, ker tako niste bili pod nikogaršnjim vplivom?" Odgovor latvijske predsednice: "Moje življenje v tujini postaja vedno bolj pozitivno. Nikomur na politični sceni nisem ničesar dolžna. Popolnoma svobodna sem in name se ne da vplivati. Materialno sem preskrbljena in se me tako ne da kupiti. Imam izkušnje življenja v demokratični družbi in takšno si želim tudi tukaj. Želim si spoštovanja do vsakogar..."
VEČER
/Milan Predan/ - Po 24. maju: Slovenski politični pat gre naprej. Državni zbor očitno premore poslance, ki niti po štirih letih mandata ne znajo izpolnjevati glasovnic. Stvar ni nedolžna; če bi prvo glasovanje veljalo, bi danes imeli pomladno vlado.
FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG
Nemški dnevnik je objavil portret novega slovenskega premiera Andreja Bajuka in v njem poudaril, da naj bi bil Bajuk grožnja obstoječi politični nomenklaturi. FAZ piše, daje bil Bajuk 3. maja izvoljen za novega slovenskega premiera, zaradi česar je "stranka sistema", ki je osem let vladala v Sloveniji, izgubila oblast. Drnovškovo LDS, ki je izšla iz komunistične zveze mladine, je izpodrinila močna novonastala združena stranka SLS +SK.D Slovenska ljudska stranka in skupaj z Janševimi socialdemokrati (SDS) postala dejavnik moči. Bajuk ima v tujini dobre odnose zaradi česar se domača nomenklatura počuti ogroženo. Zato ne preseneča, da Bajukovi nasprotniki posegajo po stigmatizaciji in blatenju Bajuka, tudi s publicistično mašinerijo, ki jim služi že iz starih časov.
THE ECONOMIST
Londonski The Economist piše: Po padcu komunizma so nove demokracije Srednje in Vzhodne Evrope talent iskale v svojih diasporah. Amerika je zagotovila kar nekaj ministrov in za Litvo celo predsednico. Vendar pa je iz Argentine prvi prišel dr. Andrej Bajuk, "bančnik srednjih let iz Buenos Airesa, ki govori le negotovo slovenščino", ki so ga ta mesec v Sloveniji zadolžili za sestavo prehodne vlade. Časnik v nadaljevanju pojasnjuje, daje večina argentinskih Slovencev potomcev članov profašističnih domobrancev, ki so iz domovine zbežali pred komunisti. Veliko Slovencev jih še vedno pojmuje kot kvizlinge in predpostavlja, da bo imel vsakdo, ki je z njimi povezan, strogo konservativna in nacionalistična stališča. Bajuk sam ne kaže ekstremizma, vendar pa liberalci ugotavljajo, daje pri njegovem imenovanju utegnil posredovati ljubljanski nadškof dr. France Rode. "Prelat, ki ima povezave z Argentino in je naklonjen domobrancem, se zavzema za večjo vlogo Cerkve v javnem življenju", piše britanski tednik.
DELOFAX
Darja Lavtižar Bebler v Državnem zboru o Bajuku: "Bajukova vlada po mojem ne bo prispevala k celjenju starih ran in k družbeni pomiritvi. Več njenih vidnih članov je znanih protagonistov političnega revanšizma, enosmerne lustracijske zakonodaje in političnega izrabljanja travmatičnega kolektivnega spomina na boleče poglavje naše zgodovine. Njihov prevzem oblasti utegne ponovno sprožiti boleča nesoglasja med Slovenci. Številni Slovenci imajo Janša-Bajukovo posadko za izraz namena političnega maščevanja in rehabilitacije kvizlinških nečednosti."
Janez Podobnik: "Hvala kolegica Beblerjeva. V celoti spoštujem vso različnost mnenj, ki se v razpravi pojavlja, ampak nekatere besede, kolegica Beblerjeva, ki ste jih uporabili, pa so take, da sem dolžan, da preberem prvi odstavek ustave, ki govori: protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanjem narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti..."
VEČER
Visoki funkcionar Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (MORS) Jože Sečnik, direktor uprave za logistiko, je pred nekaj dnevi poslal pismo Marjanu Podobniku, bivšemu podpredsedniku vlade (članu Slovenske ljudske stranke SLS) v katerem je opisal nevzdržen položaj na MORS, odkar ga vodijo ministri Slovenske ljudske stranke -najprej Tit Turnšek, tega je zamenjal Alojz Krapež, zadnji pa je bil Franci Demšar. Ta je na ključna mesta na MORS postavil Neslo-vence (Slavica Golubič - Skobir, Mihailo Madžarevič, Dubravka Krneta), ki so po Sečnikovem mnenju z nestrokovnostjo in politično maščevalnostjo popolnoma uničili sistem, ki je že deloval na MORS. Te ljudi je zaposlila vladna kadrovska komisija, katere predsednik je bil Marjan Podobnik. Omenjeni ljudje naj bi s svojo srbsko in črnogorsko mentaliteto na MORS vzpostavili zelo nezdravo vzdušje med zaposlenimi, hkrati pa občutek jeze in nemoči, ker je na MORS še nekaj zelo sposobnih ljudi, ki imajo velike zasluge pri osamosvajanju Slovenije. Menjave so tudi na najvišjih položajih Slovenske vojske, izvajajo pa se tako, da nekatere poveljnike, ki so sodelovali v slovenski vojni, zamenjavajo z nekdanjimi oficirji JLA, ki so sodelovali v agresiji na Slovenijo. S takšnim kadrovanjem je Demšar največ škode povzročil prav v Slovenski vojski, ker tako, po Sečnikovem mnenju Slovenija nikoli ne bo prišla v Nato. Države iz prvega kroga širitve Nata, na primer Madžarska, s pomembnih položajev v vojski izločajo vse, ki so tuje narodnosti, to počnejo tudi Hrvati, ki so v štirih mesecih naredili več za vstop v Nato kot Slovenija v štirih letih. Sečnik trdi, da so ministri SLS sodelovali izključno z ljudmi, ki so na levici in daje sicer vsemu kriva naveza Kučan-SLS.
VEČER
Melita Forstnerič Hajnšek, novinarka mariborskega Večera razmišlja pod naslovom En dan resnice o slabo obiskanrm srečanju z emigrantskima pisateljema Zor-kom Simčičem (povratnikom iz Argentine) in Levom Detelom (iz Dunaja), ki sta pred dnevi v Mariboru predstavila izid svojih knjig pri založbi Nova revija. "Komaj za nekaj skromnih omizij obiskovalcevje prišlo na večer, kakršnih je po kulturni teži in celo zgodovinskem pomenu v mestu malo...
Kar preveč je Mariborčanov, kijih je mesto zlahka pozabilo, se jim odreklo ali vsaj do njih od nekdaj kazalo samo indiferentnost in ki doslej še niso doživeli prave rehabilitacije v domačem okolju... tako redke so še zmeraj priložnosti za srečanja z nekdanjimi in izbrisanimi, očitno pa inertno ali - po Janku Glazerju - letargično mesto ne mara srečanj s problematičnimi poglavji svoje zgodovine. Če gre za dva taka Mriborčana, kot sta Simčič in Detela, taka častilca tega mesta, ki sta mu v svoji literaturi in esejistiki posvetila toliko hrepenečih, laskavih besed kot malokdo, potem je ogorčenje ob slabo obiskanem literarnem dogodku največjega formata še toliko večje in upravičeno", med drugim piše Melita in opozarja na še enega zamolčanega Mariborčana "Stanko Majcen, ki je živel v notranji emigraciji dolga desetletja sredi Maribora, bo gotovo v novem tisočletju stopil v šolski praksi vsaj ob bok Cankarju in Prešernu... Četudi mahanje z ideologijo ni simpatično v tej zvezi, popade človeka sveta jeza ob spominu na množice obiskovalcev v Glazerjevi dvorani na nastopih raznih drugorazrednih pisateljev, ki pa so (bili) "na pravi strani'. A kaj bi se sploh čudili v teh časih, ko so se nacionalna čustva do emigrantov izkazala v marsikateri javni debati tako maligna in depla-sirana, celo žaljiva do celotnega slovenstva." zaključuje Melita Forstnerič Hajnšek.
Morda niste vedeli, da...
je kalifornijsko podjetje Idealab pripravljeno odšteti 50 milijonov dolarjev za dvanajstletni najem tržno izredno zanimive spletne končnice državice Tuvalu. Ta najmanjša država na svetu, si s prodajo lastne internetne pripone Jv obeta veliko denarja. Država Tuvalu leži sredi Tihega oceana, okrog 4000 kilometrov severa vzliodno od Avstralije. Razdeljena je na devet atolov s površino vsega tridesetih kvadratnih kilometrov in ima 10.000 državljanov. Preživlja se z ribolovom. izdelovanjem kovancem in poštnih znamk ter s pridelavo kokosov ih orehov, ki so glavni izvozni pridelek. Letna plača znaša skromnih 700 ameriških dolarjev. Omenjenih 50 milijonov dolarjev (več kot trikratni BDP) bi Tuvalu zalučalo med države z največjim dohodkom na prebivalca. Toda Američani so pozabili na prognoze vremenoslovcev, namreč, da bo zaradi svetovnega segrevanja ozračja čez petdeset let gladina Tihega oceana nekaj metrov višja - dovolj, da bo Tuvalu izginil z zemljevidov. Tako bo ena naj premožnejših držav (glede na število prebivalcev) ležala pod vodo. Novodobna Atlantida.
'SLOVENIJE
Maj-Jun ij 2000
Olimpijska stran
Discipline, v katerih bodo
nastopili slovenski šport-	À niki na Olimpijskih igrah Sydney 2000
Športnice in športniki iz Slovenije	^j^^MSsXM^^^^^
bodo nastopili na Olimpijskih
igrah Sydney 2000 v sledečih	^^O^^kJ
(spremembe so možne):	^^ - ^^
atletika (skok v višino, 100 m OLIMPIJSKI KOMITE ovire, skok v daljino, tek na 100	SLOVENIJE
m, 200 m, 400 m, 5000 m, 800 m,
400 m ovire, met diska, troskok, 4x400 m), badminton, gimnastika, jadranje, judo, kajak-kanu, kolesartsvo, plavanje, strelstvo, taekwondo, tenis, veslanje in v rokometu. Datume, ure in cene najdete v "Your Olympic ticket guide" in drugod.
Možne medalje
Ponedeljek, 18. september - kajak-kanu slalom Torek, 19. september - judo ž. Sobota, 23. september - veslanje, strelstvo Sreda, 27. september - atletika (100 m ovire ž.) Četrtek, 28. september - atletika (daljina m.), tenis Petek, 29. september - teakvvando (60-80 kg) m. Sobota, 30. september - jadranje
Program rokometnih tekem
Vstopnice stanejo S 19.00, za četrt finalne in polfinalne isre ter za finale od $ 45.00 do $ 85.00
Nedelja, 10. september - uradna otvoritev Slovenske hiše na 99 York Street Sydney
Nedelja, 1. oktober - zaprtje Slovenske hiše Podrobnejši slovenski program še ni dokončno izdelan.
Program za Paraolimpijske igre
Četrtek, 19. oktober - streljanje v Cecil Parku
Petek, 20. oktober - streljanje v Cecil Parku in atletika na
olimpijskem stadionu
Sobota, 21. oktober - streljanje v Cecil Parku in atletika na olimpijskem stadionu
Nedelja, 22. oktober - streljanje v Cecil Parku, atletika na olimpijskem stadionu, plavanje Aquatic Center Ponedeljek, 23. oktober - golbal v Ross Pavilionu, atletika na olimpijskem stadionu
Torek, 24. oktober - golbal v Ross Pavilionu, atletika na olimpijskem stadionu, namizni tenis v State Sports Centre, streljanje v Cecil Parku
Sreda, 25. oktober - golbal v Ross Pavilionu, atletika na olimpijskem
stadionu, namizni tenis v State Sports Centre
Četrtek, 26. oktober - golbal v Ross Pavilionu, atletika na
olimpijskem stadionu, plavanje Aquatic Center
Petek, 27. oktober - golbal v Ross Pavilionu, atletika na olimpijskem
stadionu, namizni tenis v State Sports Centre
Sobota, 28. oktober - golbal v Ross Pavilionu, atletika na
olimpijskem stadionu, plavanje Aquatic Center
Nedelja, 29. oktober - golbal v Ross Pavilionu, atletika na
olimpijskem stadionu in zaključek iger
Slovakia namesto Slovenija?!
Na to da Slovenijo neprenehoma zamenjujejo s Slovaško smo že navajeni, vendar prihaja v Avstralij i do teh napak kar prepogosto. Pred časom smo (Alfred Brežnik, častni generalni konzul RS in ataše slovenske olimpijske reprezentance Sydney 2000, Peter Česnik in mi v imenu Slovenske medijske hiše Sydney) vložili pritožbe v primeru Katarine Srebotnik na letošnjem Australia Openu, zaradi trikratnih napak v Penrithu pri tekmovanju kajak-kanu slalom; zgodilo pa seje tudi, da so na srečanju visokih olimpijskih funkcionarjev obesili dve slovaški zastavi in nobene slovenske.
Vrhunec pa je bila napaka, ki jo je avstralski SOCOG naredil v prilogi The Sunday Telegraph-u "Your Olympic ticket guide", dne 7. maja 2000, kjer je bilo za pet rokometnih tekem zapisano Slovakia, namesto Slovenia. Iz Slovenske medijske hiše smo bili dobesedno ves dan na telefonu in zahtevali od SOCOG-a opravičilo in popravek. Opravičilo je prišlo po faxu še istega dne, popravek pa v The Sunday Telegraph-u naslednjo soboto, 13. maja 2000. Uradno pritožbo je v imenu Olimpijskega komiteja Slovenije poslal tudi ataše Alfred Breznik. Tudi gospod Brežnik je prejel iz SOCOG-a pismeno opravičilo in zagotovilo, da bodo pred OI izdelali listo dvajsetih držav, kijih novinarji pri poročanju zamenjujejo in jo poslali vsem medijem. Do napakje prišlo te dni tudi pri poročanju Foxtel-a v primeru plavalke Metke Sparovec in teniške igralke Tine Pisnik. Obe sta bili Slovakinji! Tudi na sydneyski radijski oddaji Alana Johnsa je bila Pisnikova Slovakinja. Na to smo opozorili Alfreda Brežnika, ki bo posredoval v imenu OKS.
Iz Slovenske medijske hiše smo poslali pritožbo tudi premieru NSW Bobu Carru. Pismo lahko preberete na naslednji strani. Prosimo vas, naše drage bralke in bralci, da nas o zgoraj omenjenih možnih napakah v medijih v bodoče obveščate. Pokličite nas na telefon: (02) 96749599
Sobota, 16. september - Francija:Slovevnija Ponedeljek, 18. september - SIovenija:Švedska Sreda, 20. september - Avstralija:SIovenija Petek, 22. september - ŠpanijarSlovenija Nedelja, 24. september - SIovenija:Tunizija
Slovenska hiša v času Ol na 99 York Street Sydney - City
tipali
V^SLOVENUE _
Maj-Junij 2000
/Media House
/ovenian
OPEN LETTER
HON. BOB CARR PREMIER OF NSW
Sydney, 8.5.2000
Re.: Sport events in Australia - SLOVENIA and not SLOVAKIA
It is a constant source of concern to the members of the Slovenian Community in Australia and a specially in this Olympic year to the members of the NSW Slovenian Community. The point is that at the time of the breaking up'of Yugoslavia a newly formed Republic of Slovenia was the first independent state in the Eastern Block countries. It was a while after that Czechoslovakia fell apart as well. Two newly formed states emerged. The Czech Republic and the Slovak Republic. In a number of sport and cultural events which have been held to date in NSW a strange phenomena has been observed. Anything that has to do with the Republic of Slovenia is lumped into the same barrel with the Slovak Republic. This happened three times at the Penrith Rowing-Canoeing competitions, where the announcers mistook Slovenians for Slovaks. The last incident of this nature was noted in The Sunday Telegraph (7th May 2000) " Your Olympic ticket guide" (Official athletics order form), where tickets are offeredfor the Handball competition (16 Sept, 18 Sept, 20 Sept, 22 Sept), where Slovenia is a participating team while Slovakia is not. Reading the paper some eight thousand NSW Slovenians are under the impression that Slovenia is not competing. Slovenia qualified early this year by eliminating Croatia and thus becoming the last qualifier for the Handball competition at Sydney 2000 Olympic Games.
A number of approaches have been made to SOCOG and to all Media channels. And the mater was also brought to the attention of the Hon. Michael Knight, Minister for the Olympic games at the interview, dated 24 March 2000, with Slovenian Media House. It is disappointing to see in this era of multiculturalism such ignorance and lack of attention to detail being perpetuated by the media and SOCOG itself.
One can not avoid the impression that Slovenia and Slovenians are still being treated as a "bunch of ethnics ", that they are unimportant.
We hope that your past journalistic experience allows you to understand the damage and heart ache that such ignorance of the newly formed states is causing the Australian Slovenian Community.
We appeal to you to perhaps relay our concerns to appropriate areas.
Thank you for your time and help in this matter. We look forward to your response.
Yours sincerely
For Slovenian Media House Florjan A user
Uredništvo: Iz pisarne Boba Carra, premiera NSW so nas telefonsko poklicali in nam zagotovili, da bodo pritožbo posredovali tudi SOCOG-u. Njihovi pisarni pa je tudi v bodoče sporočiti vse morebitne nove napake. Zahvaljujemo se Mariji Senčar, Petru Česniku, Vanji Kotar in Gregorju Brezniku oba iz Ultra Pacifika (novo slovensko podjetje v Sydneyu), ki so nam pomagali pri akciji; Vanja in Gregor sta nas pravzaprav prva opozorila na napako v časopisih in na TV.
Ma]-Junij 2000
Olimpijska stran
Olimpijski promet
Prelepo mesto Sydney, ki se razprostira na površini 12.400 kvadratnih kilometrov (Slovenija na 20.400) in ima štiri in pol milijonov prebivalcev, se že v vsakodnevnem življenju sooča z velikimi prometnimi težavami. Kako bo v času olimpijskih in paraolimpijskih iger, ko bo v enem samem dnevu potovalo do Homebush Baya oziroma do 760 hektarjev velikega olimpijskega kompleksa tudi do 500.000 ljudi? Do drugega največjega prizorišča športnih in drugih prireditev v Darling Harbourju okoli 100.000? Na tisoče pa seveda še do drugih predelov Sydneya, oddaljenih tudi do 45 minut od olimpijske vasi, recimo do Penritha za kajak-kanu in veslaška tekmovanja, Rushcutters Baya za jadralna tekmovanja, do Bondi Beacha za odbojko na pesku, do Cecil Parka za streljaška tekmovanja in tako dalje. Ta in druga vprašanja smo zastavili Paulu Willoughbyju iz ORTA (Olympic Roads and Transport Authority), ki je bil ustanovljen v NSW leta 1997, prav zaradi slabih izkušenj v času OI v Atlanti
Cestni promet
V	samem centru mesta bodo nekatere ceste zaprte za promet, druge bodo preusmerjene ali pa enosmerne, zopet druge prilagojene le za pešce. Za taksiste je določena ena glavnih cest v centru mesta Pitt Street.
Večino parkirišč bodo v času OI umaknili, izjemno bodo lahko parkirali na starih mestih stanovalci iz okoliških stavb, trgovci in drugi biznisi, dostava blaga pa se bo odvijala ponoči.
V	času obiska papeža Janeza Pavla II. leta 1995 je bilo v prometu 900 avtobusov, v času Oljih bo štirikrat več, okoli 3.800.
V	samem centru mesta bodo vozili avtobusi potnike brezplačno in sicer od 9.30 zjutraj do enih zjutraj.
Športnikom bo na voljo okoli 2000 avtomobilov, vozilo jih bo 6000 prostovoljcev, dodatnih 3000 prostovoljcev pa bo na tak ali drugačen način povezanih s prometom. Invalidnim osebam so namenjeni posebni avtobusi.
Z osebnimi avtomobili ne bo dostopa do olimpijske vasi. ORTA je poskrbela za brezplačna privatna parkirišča (doslej jih je določeno ali na novo zgrajeno 26), ki bodo locirana tudi do 10 ali 20 kilometrov daleč od Homebusha. To bodo parkirišča za okoli 30.000 ljudi. Od tam bodo ljudi prevažali posebni avtobusi.
Iz devetih parkirišč do olimpijskih objektov v Homebushu, osem do raznih drugih vzporednih prireditev in devet izven Sydneya.
V	času OI v Sydneyu turistom pravzaprav ne bo potrebno naročiti osebnega avtomobila (rent-a-car), saj bodo potnike organizirano in poceni, največkrat pa tudi brezplačno, prevažali olimpijski vlaki in avtobusi pa tudi navadni in vodni avtobusi ter druga prometna sredstva.
Vsakdor, ki bo imel vstopnico za kakršen koli športni dogodek ali vzporedno prireditev, tudi za otvoritveno slovesnost na OI, se bo ta dan lahko prevažal z olimpijskim transportom brezplačno do štirih zjutraj naslednjega dne.
Izjema bo vožnja na rednih avtobusnih progah, tako imenovanih Airport Expressih, Explorer buses, na ladjah (ferries), Countrylink vlakih, Sydney Monorail in nekaterih drugih, tu bo vožnjo torej treba plačati.
Določeni so posebni avtobusi, ki bodo prevažali akreditirane novinarje, uradno osebje, sponzorje in športnike.Vožnja z River Cat katamarani do olimpijske vasi bo namenjena le športnikom in uradnim osebam.
V	prometu bodo posebni avtobusi, ki bodo prevažali potnike tudi do 200 km pddaljenih krajev. Mimogrede: Slovenci bomo imeli vsaj dva brezplačna 22 ali 25-sedežna avtobusa.
Plovne poti
Po sydneyskem zalivu bodo tako kot vedno vozili vodni avtobusi, le proga katamarana River Cat, ki pelje po Parramatta River do Homebusha,
S Pan lom Willoughbyjem, direktorjem Corporate Affairs pri ORTA (Olympic Roads and
Transport Authority) se je pogovarjala v imenu Slovenske medijske hiše-Sydney Stanka Gregorič, kije za poročilo o sydneyskem prometu prevedla nekaj brošur in povzela informacije iz odgovorov gospoda Willoughbyja
torej do olimpijskih objektov, bo namenjena le športnikom in uradnemu osebju. Posebna zanimivost bo deset katamaranov, na katerih bodo zainteresirani lahko spremljali iz neposredne bližine jadralna tekmovanja po sydneyskem zalivu. Ta po navadi potekajo daleč od oči gledalcev in tako se tudi sami tekmovalci počutijo osamljene. Organizator OI seje hotel temu izogniti in zato ponuja sponzorjem in širši javnosti nakup tako imenovanih zlatih, srebrnih in bronastih paketov, ki bodo od 17. do 30. septembra nudili na teh ladjah tudi razne druge ugodnosti, od dnevnega šesturnega križarjenja oziroma spremljanja jadralnih tekmovanj, do drugih uslug, vključno z odlično kulinarično ponudbo. Cena dnevnega paketa od 200 do 500 dolarjev.
v
Železnica
Promet na železnici bo podvojen, v času OI v 17. dneh pričakujejo 12,4 milijonov potnikov in več kot 31 milijonov voženj._Primestna železnica bo obratovala 24 ur na dan. Pravzaprav bo z vlakom najlaže in najhitreje priti tako do olimpijskih objektov v Homebushu kakor do Cityja in drugih predelov Sydneya, saj bo vlak prihajal oziroma odhajal s postaje Olympic Park vsako minuto.
Olympic Park železniška postaja se nahaja nekaj sto metrov od glavnega olimpijskega stadiona. Zanka, dolga 5.3 km povezuje to postajo z zahodnim železniškim voznim parkom. Tako kot sicer povsod drugod v prometu, je tudi ta prilagojena potrebam invalidov (od posebnih dvigal, do stranišč in drugih ugodnosti). Vozovnice je razen na okencih moč kupiti na skoraj vseh postajah na posebnih avtomatih.
Kolesa se lahko na vlakih prevažajo brezplačno. Le v času od 6 do 9 ure in od 15.30 do 19.30 je potrebno za kolo kupiti otroško vozovnico.
Airport Link
Najpomembnejša investicija je vsekakor 10 km dolga podzemeljska železnica AIRPORT LINK, ki bo povezovala mesto z letališčem. Ta je bila uradno odprta konec maja letos. Zgrajene so štiri nove privatne podzemeljske železniške postaje (Green Square, Mascot, Domestic Terminal in International). Z letališke postaje, kije zgrajena pod zemljo v treh nadstropjih je torej možen takojšen dostop do mednarodnega letališča in do letališča za notranji, domač promet. Od Cityja do letališča traja vožnja deset minut, od enega letališča do drugega pa le tri minute, v
Se to:
CityRail je poskrbel za ljubitelje kulinarike tudi v času OI. Vse o tem je zapisano v brošuri City Rail Food Trails. Zakaj gre? CityRail je poiskal najboljše restavracije z avstralsko (tu dobite tudi kengurujeve in krokodilje zrezke), angleško, indonezijsko, mehiško, špansko, tajsko, kitajsko, filipinsko, indijsko, bavarsko, francosko, italijansko, grško, "newyork stile" in kdo ve kakšno še kulinarično ponudbo. Izdelal je karto železniškega voznega parka po Sydneyu, celo vse tja do Blue Mountainsa, v kateri priporoča določene restavracije. Do tja bi bilo seveda težko priti z osebnimi avtomobili ali taxiji - najhitreje in najceneje bo z vlakom. V povratku, v času izven prometnih konic, bo vožnja za 40 odstotkov cenejša. Družina, recimo mož in žena in prvi otrok bodo morali vozovnico plačati, vsak naslednji otrok pa ne. Ponujajo celodnevne ali večdnevne pakete, ki bodo potnike za popularno ceno vključevali v vse vrste mestnega prometa. Seveda s popustom za invalidne osebe in študente.
Logistika - dostava hrane in drugih potrebščin v olimpijsko vas. V soboto, 3. junija letos je bila medijem prikazana generalka kako bo delovala dostava s tovornimi vozili. 350 kamionov bo moralo v času OI ponoči od 12.00 do 6.00 ure zjutraj zvoziti hrano in drugo iz Olympic Logistic Centre's Marshalling Yard do olimpijskih objektov. Vozniki bodo morali iti skozi štiri kontrole. Zadnja: policija in vojska bosta pregledali vsako vozilo do detaljev, tudi s psi. Vsako minuto bo dala "kontrolna skupina" zeleno luč po enemu vozniku, da lahko odpelje.
FOR YOU -
OUR FUTURE
It is amazing how the tiny Slovenian nation has been bringing significant gifts to nearly all corners of the globe, from Finland, Canada and USA to Argentina, Brazil, China, Australia...
Dr. prof. Edi Gobec
Year 1 / No 3 - May-Jun 2000
TANIA SMRDEL
Casual (fill in) broadcaster at SBS Slovenian program
There are those of you who recognise the person in the photo/s from participation in various events in the Slovenian community, and there are those who have never laid eyes on her before, but lately, have been listening to her on the airwaves on the Slovenian program at SBS. Her name is Tania Smrdel and she is 22 years old.
Tania was born in the western Sydney suburb of Blacktown to Miro and Mira.Tania had from an early age been folded into the ranks of the Slovenian community and is proud of her Slovenian heritage. After her baptism and First communion, like many others her age, she attended Slomsek's School on Saturday afternoons at St Raphael's Centre in Merrylands. It was here with Father Ciril, that Tania was First introduced to the textbook Slovenian language.
In later years, her schooling continued through to the secondary level, where for six long years, she diligently attended Slovenian classes at Bankstown and graduated in 1995 with Slovenian as a HSC subject.
Although, like many others that age, outside interests almost prevented her from enrolling in Slovenian classes. At that time, Tania was aspiring to become the next Monica Seles, and who knows, if she had continued, we now may be watching her duel with the top women's tennis players.
Tania credits these six years, particularly the last two, as being the place where her Slovenian
improved remarkably, and she regards a good teacher to be the most important element. Her senior teacher is now her current colleague and mentor, who is of course none other than our long standing SBS radio broadcaster and former teacher, Mrs. Mariza Lican. Tania feels indebted to her for all the hours of hard work and patience which she had put in to shape and mold her as a student, and more recently as a broadcaster still in training. Without her perserverance and endurance, Tania says she would not be in the position she is in today, and a heartfelt thanks must go to her. Tania is, or has been, a member of a variety of groups within the community: the former SDS dancing group " Zakladi Slovenije", the Slovenian Drama group Merrylands, Secretary of the Slovenian Schools Committee of NSW, a staff member at Slovenian Association Sydney.
So what is she doing now? Presently she is studying Accounting at a university in Sydney, working in the Accounts department of Australian and New Zealand Head Office for German company, Carl Zeiss, and also has the role of being a casual (fill in) broadcaster at SBS. In her spare time, which does not appear to be too often, Tania regularly plays squash; like other people her age she goes out with friends; surfs the net, including the latest events in Slovenija- mostly in the music scene/news; and tries to catch up on any lost sleep from all the odd working hours.
And plans for the future? Finish her studies, keep working, and possibly do some travelling through Europe, which of course includes Slovenija as the number one destination.
Translated by the Australian Slovenians
RUPA-A Slovenian Farmstead
Translated fr om Slovenian in 1989 and in 1991
by Emit Fretze
It is a chronicle by Janez Hladnik, great uncle of Stephanie Fretze - wife of Emil Fretze. The chronicle was written while the author was still a high school student. It was later continued by his niece, Stephanie's aunt Rezka Hladnik. Monsignor Hladnik was born in Petkovec near Logatec in 1902 and was later parish priest in one of the poorest suburbs of Buenos Aires in Argentina.
The name of the farm i.e. "Rupa' means a hollow often encountered in karst. Within this book there is a description of how the people laboured so that a friendly little valley was created from the rocky and bleak land.
From the book:
The beginnings - In the long long ago past times, this glen was heavily wooded with, in the main, forest trees... in the years after 800 A.D. the hunters of the manor started trapping wild beast in this region as well... In the year 1150, the church of St. Hieronim (Jerome: E.F.) was erected on Kozji Parkelj. The statue of the saint was purchased in Udine...The first big farm... Leskovec Clan loses Rupa... Franc Hladnik gets Rupa... Following are the Memoirs of Monsignor Janez Hladnik...
Ivan Tavčar
Autumn Blossoms Original title Cvetje v jeseni
Translated from Slovenian by Savo Tori Translators note: I arrived in Australia as a refugee/migrant in 1950. One of the few Slovene books I brought with me was Tavčar' Cvetje v jeseni. Out of nostalgia and intellectual boredom, I tried to translate it in English in 1951. In 1997 I found the soiled 'translation' among my papers and this is revised translation in 1999.1 am afraid that the beauty of the novel is lost in my Engl ish scramble for words. My presumptuous intention was to show the beautiful romant icism of our Slovene writer, son of our highland peasants, son of a small nation, which preserved the melodic habits and language of 1,400 years of life in the peresent lands. I dedicated the translation of this novel to Marita. About dr. Ivan Tavčar, one of the best Slovenian novelists page 3.
Maybe you didn't know that Slovenian TV 31 - Sydney is broadcasting the program in Slovenian and English every Monday at 6.00 PM
'SLOVENIJE
May-Jun 2000
NEWS ILIETTEIR — JPOMOČlilLA.
n c ris ko ruxis kova I no sredi iCe
Slovenian Rctcarch Center oi Amcnc«. Inc. — Slovenska j
29227 Eddy Road, Willloughby Hills, Ohio 44092 USA Tel. 440-944-T237, Fa*.: 440-944-0461. E-mail: gobcdslcrfS» uol.com
Edward Ootoecr, Ph.D.. Dltocmu - Ur. prof. EUi rmvnxteli _January - /Vitsirtet:. 2OOP.	_
Famous Slovenians
By dr. prof. Edi Gobec
It is amazing how the tiny Slovenian nation has been bringing significant gifts to nearly all corners of the globe, from Finland, Canada and USA to Argentina, Brazil, China, Australia... Slovenian priests and missionaries, too, have been serving in some forty different countries.
Among them are such giants as Mark Anton Kappus, the trailblazing missionary and explorer of the enormous Sonora and Pimeria Alta region who, in 1701 was the first person to write to Europe that California was not an island (as it was then generally assumed) but a solid part of the continent.
Bishop Frederic Bara-
ga(1797-1949) called "one of the greatest missionaries of North America in modern times" and who was the first American bishop to publish his pastoral letters also in Native American languages, while his Ojibway dictionary is still in use today as the best one in existence.
Dr. Ignacij Knoblehar
(1819-1858), pro-vicar apostolic of Central Africa whom German, English and other sources describe as the foremost explorer in the opening of the Nile Basin.
Msgr. Joseph Kerec
(1892-1974), a prolific director of various institutions and apostolic administrator of Zhaotong in China.
Andrei Majcen (1904-1999), missionary in China, who after his expulsion by the communists in the twenty years between 1956 and 1976 earned for himself the title of Don Bosco of Vietnam.
And among others Father Peter Qpeka. subject of three magnificent bigraphies and of television documentaries in French and other languages, and recipient of several awards, known for his "miracle on madagascar" where he provided training, education, jobs, health care, housing and even a huge, all-purpose athletic center for thousands of the poorest, most de-
stitute and previously totally rejected "trash people". Yes, there is also a Slovenian Village on Madagascar, supported by Slovenian benefactors!
Dr. Janez Janez (1913-1990), lay missionary physician who has become world-famous surgeon in Taiwan.
India, too, has been blessed by the loving care of many Slovenian missionaries. Let us here take a glance at but one of them, the "Marvelous Cukale" (Tsoo-kaleh). as The Herald (Calcuta) of october 29, 1999, called him. Marvelous, indeed!
In 1956 Vinko Zaletel, one of the most highly respected Slovenian priests, lecturers and writers working among the Slovenian minority in Carinthia (Austria), after visiting India, quoted Indian sources which described the intolerable con-ditions of the slum area of Kidderpur, on the outskirts of Calcutta. Factories were some of the luckier residents worked for unbelievably low wages were "hot like hell", while the shanties where people lived offered little protection from rain, vermin, rapes and all kinds of other crimes. As it is typical of the slums, dirt and stench were appalling. Yet, no resident would "lower" himself to do what was considered demeaning and humiliating work of neighbourhood clean up. This was the work of the untouchables, the lowest group of the caste-dominated society.
Well, enter Joze or Joseph Cukale a highly respected Catholic missionary, a very benevolent and open-minded man who had very good relonging to all social and religious groups. He mobilized the Hindu university students, followers of Mohandas Gandhi (1869-1948) who had rejected the caste system, respected practicing Christians, and hoped for a new order of brotherhood and cooperation. Even the granddaughter of the founder of the Indian Congress responded to Father Cukale's invitations and joined his team, as did a number of foreigners living in Calcutta. Once the residents had seen these "high-class" people at work, they joined enthusiastically
in the clean-up and rebuilding project. A Calcutta Newsaper commented: "If only the rest of India would follow in the footsteps of father Cukale! How many social problems would be solved!"
Joze or Joseph Cukale was bom
at Vrhnika, Slovenia in 1915. He barely survived the horrible World War II period under the brutal Axis occupation and an even more brutal communist revolution. Two of his brothers and many of his friends were killed in the communist genocide. He succeeded in escaping to Austria and then to Italy, where in 1946 he joined the Society of Jesus. In May 1950 he came to India where with only short intervals of assignments in other countries he served until his death on October 22, 1999 at St. Francis College, Calcutta.
Father Cukale was a most dedicated and effective educator, community organizer, economic developer an genuinely pious priest and missionary. He is particularly remembered a pastor of Kaurapukur from 1965 to 1990. Then as reporter by Fr. Albert Huart in the Jesus Newsletter. He served in Moscow and Armenia in 1989-1991 as chaplain and spiritual director of Mother Teresa's Sisters and to defreeze the rather poor ecumenical spirit of most of the orthodox clergy.
He then worked for three years at the Jesuit novitate of Dhyan Ashram, India, where he "relished mixing with and encouraging the budding little Jesuits". Next three years he spent in Bangladesh and "easily tuned in to the simple faith and welcoming spirit of the people". On his return to West Bengal in June 1997 by the age of 82, he became director of Shanti Nir Youth Center in Haridebpur, Calcutta, operating under the motto: service, character building, education, wisdom, sacrifice. A talented painter, he even had a solo exhibit at the Calcutta Academy of Fine Arts in June 1994.
He was also a sensitive, published Slovenian poet and writer. Giving his all to India, he nevertheless remainded a loyal son of his tiny, beautiful Slovenia which hejoyfully visited in 1998. Happily he preached, lectured and sang in Slovenia as well as in Croatia. In India, on October 22.1999 so many people came to his funeral, that services had to be held outside.
George V. Voinovich, the son of Slovenian mother and Serbian father, has followed in the footsteps of the prominent Slovenian American statesman Frank Lausche as mayor of Cleveland, governer of Ohio, chairman of US Governosrs Conference, and now as US senator. Voinovich also served as SRCA trustee.
Schubel's biography From Carniola to Carnegie Hall, authored by dr. Edi Gobec, with paintings by Daniel Fuger, was published in 1968
Year 1999 was centenial of birth of Anton Schubel, internationally prominent singer and musical pedagogue, he was born on April 26,1899 in a smal 1 village near Domžale, Slovenia. Tonček (Toncheck) reputedly knew 75 songs by the age of four and started singing in duets and as a solist by the age of six. After completing his studies og voice and music, he became at 24 an opera singer with the Slovenian National Opera in Ljubljana. Following four years of a successful music career at the opera, he embarked on his first singing tour of America, presenting 127 concerts from coast to coast and receiving supelative reviews in immigrant and American spirituals and in March 1930 sang them to en-thusiastic concert audiences in Berlin, Germany. By July of the same year he returned to America, giving string of highly successfull concerts of Slovenian, American, Russian, Italian, French and german folk and modern songs and opera arias for large groups of
Friendliness is the sister of Wealth does not bring wisdom genuine Christian love.	and honesty can
never be bought.
As the little tree leans, so later the tree will grow and fall.	Anton Martin Slomšek
Future bush doctors welcome cash lure
By Peter Trute - The Daily 'Telegraph Thursday, May 11 The Federal Government's bush health package won the approval of three of its key targets - medical students Thomas Tumbul, Lilijana Mikultic (on the photo in the middle) and Ellen Downes.The second-year students at the University of Sydney particularly welcomed the Budget measure to provide $ 20.000 a year bonded scholarship for medical students who commit to working in the bush. The 100 bonded scholarships are available to students who agree to work for six years in rural areas after graduating.
Dr. Janez Kocijančič, president of the Slovenian Olympic Comittee and Slovenian Ski "cream", at the 42nd International Ski Congress in Melbourne
Melbourne /Glas Slovenije, FIS/- For the first time in the new millenium and for the second time in the 75 year history' of the International Ski Federation - after Sydney 1983 - the worldwide ski family gathers in Australia from 28th May to 3rd June 2000 for the 42nd International Congress in Melbourne. More than 800 persons have decided to participate at this Congress. Official delegates of the National Ski Associations affiliated to FIS, Council and Committee members, organisers of the most important competitions in all disciplines, journalists, representatives of the sponsors and television networks, candidates for the World Ski Championships and last but not lest numerous accompanying guests, who are involved with skiing in one way or another.
At the Congress there was almost everybody from the Slovenian Ski "cream" (Vogrinec, Valant, Križaj, Kalan, Zajec, Organising Committee for Planica etc).They also visited Sydney.
immigrants and other Americans, as well as private concerts for the Roosevelts, Erskines and other leading American families. Then between 1931 and 1945 he sang baritone and bass with the Metropolitan Opera of New York. In 1945, Schubel (in Slovenian Šubelj) became general manager of the Associated Concert Bureau and talent scout for Carnegie Hall. He personally auditioned over 6000 young Americans singers, pianists and violinists in over 300 American cities and towns. With national finalists he presented a series of magnificent concerts at Carnegie Hall. Schubel was also director of the International Ballet in New York and later music director of many Slovenian and other singing soci-
eties including the Slovenska Glasbena Matica of Cleveland, which has become widely known for its magnificent concerts and operas and operetttas. While conducting his own Opera School in Cleveland, he commuted to teach three days a week at Washington Institute of Music.
Schubel died from a sudden and unexpected heart attack on June 10, 1965. Several groups of singers and hundreds of bereaved friends bid him the last farewell in the Slovenian National Home on St. Clair Avenue and in the beautuful Slovenian St. Vitus Church in the very heart of the old Slovenian ethnic neighborhood. People loved him.
Adelaide
25 th Anniversary of the Radio 5 EBI - FM's
/Slovenia South Australia -Newsletter, Olga Orel, translation Rosemary Pokl-\r/ -On Sunday March 5th the 5 EBI-FM radio station celebrated its 25th anniversary. We first broadcast from radio station 5UV - Adelaide University, where we also launched the forst radiothon. Mrs Vicki Zabukovec was the first administrator, which was the only paid position at the station at that time. She told us that on the first radiothon the Slovenians raised more money than the Greeks and Italians put together.
We moved from Adelaide University to North Tee near the railway station. From there we moved to Mile End and finaly to 10 Byron Place.
Mr Boris Zabukovec prepared the forst Slovenian programs and he soon called upon me to help, especialy in the preparation of programs about poets and writers, and also for other ideas. In adition to the Sunday half hour program we obtain a half hour program on Wednesday evenings. And shortly after his arrival in Adelaide we were joined by p. Janez Tretjak. Now we do all our programs live from the studio at 10 Byron Place.
Olga Orel (left) about the Finsbury Press
Olga Orel is recipient of the year 2000 Slovenian Club Prešernova nagrada for outsanding achievement in the cultural pursuits of the Slovenian South Australia Community. Olga and Ernest Orel are also members of the Cultural Subcommittee of the Slovenian Adelaide Club. Family Orel's Finsbury Press won a gold medal at the recent National Print Awards held in Sydney.
Dr. Ivan Tavcar
(1851-1823) One of the best Slovenian novelists
Dr. Ivan Tavčar
Dr. Ivan Tavcar was born in Poljane - Skofja Loka, Slovenia as a son of highland peasants. After primary and secondary education he studied law at the University of Vienna, graduated as dr. juris in 1884 and opened a lawywe's office in Ljubljana. He was active in politics - a member of local government, vice mayor and later mayor of Ljubljana, leader of the Liberal party. Tavcar lived in those complacent Habsburg times when the streets in little Ljubljana were filed with rustling crinolines and velvet top hats. In his novels he brings the freshness of the countryside into the pale city streets. Autumn Blossoms was writen around 1916. It is a love story, set in 1889, between a simple, very young peasant girl from a mountanious village of our beautiful Slovenia and a lawyer (perhaps the author?) of peasant origin who has been spoiled by the city life.
The marble busts of our Slovenian poets and writers in Tivoli Park of Ljubljana smell of snow in winter, blossoms in spring, hay in summer and golden leaves in autumn. Among them is Ivan Tavcar.
Australia celebrates next year
the Centenary of
Federation
NEWS
Ljubljana, 07 June (STA) - The Andrej Bajuk's centre-right government was sworn in (46:44) on Wednesday 7 Jun 2000. The government consisting of 18 members, including the Prime Minister, consists of the centre-right Coalition Slovenia which has been formed by the SLS+SKD Slovene People's Party and the Social Democratic Party (SDS). While the Coalition Slovenia has only 44 seats in the parliament, the Bajuk government has received the additional two votes from Eda Okretic-Salmic, an independent MP who used to be a member of the Pensioners' Party, and Polona Dobrajc, also an independent MP who used to be a member of the National Party. These two MPs announced their support for the Bajuk government shortly before the parliament proceeded to taking a vote.
60 days after the Janez Dmovsek government lost the vote of confidence in Parliament, Slovenia has received a caretaker government which will govern the country until regular elections in autumn. Bajuk, a 57-year old former banker who returned to Slovenia after spending most of his life in Argentina, has confidence in the majority his government has secured today, and hopes that his government would even manage to secure a greater degree of support later on when EU-compatible legislation is in parliament, he told the press after his government was appointed. Immediately after the appointment the new government was sworn in, and continued the celebration of its "victory" in Preseren Square, one of the main squares in Ljubljana.
While the centre-right parties united to form the Coalition Slovenia, which has just risen to power, maintains that the situation in Slovenia will get normal with the new government, the cen-tre-left parties, some of which have now retreated to the opposition, consider autumn's general elections the only true solution for Slovenia. This could be understood from statements given immediately after the government was appointed today, with the LDS retreating to the opposition after eight years in power. Okretic Salmic said she had decided to back the government to help break the deadlock on the Slovenian political scene. She rejected all allegations that she might get something in return for "the favour".
New Slovenian Government sworn in
Polonca Dobrajc however said her decision is a result of her conviction that "citizens of Slovenia have the right to know who is in power". In addition, Slovenia has survived both the right and left political options, so no major change can be expected with a new centre-right government, she said. "Neither side can claim a monopoly in democracy, and one should take the fact that Slovenia is a country governed by the rule of law into account. We're now acting like a country of friends," said Dobrajc in explaining the reasons for backing the Bajuk government.
President of Slovenia Milan Kucan sent a letter of congratulations to Prime Minister Bajuk, wishing him good luck with the work from which Slovenia and its citizens would benefit. Kucan also invited Bajuk to officially present his newly-appointed government and its programme as soon as possible. The President also sent a letter to former Prime Minister Janez Drnovsek in which he suggested a meeting with the former government at which Kucan could officially and publicly thank Dmovsek's ministers for cooperation and the work they have done.
According to Franc Zagozen, the leader of the SLS+SKD Slovenian People's Party, the new government faces a good outlook despite the short mandate it will have before the autumn elections. He also expressed conviction that the government will not be the only one carrying out its function well but that state authorities will do so too. In Zagozen's opinion the country finds itself in normal conditions again as the "state of the outgoing government has ended", something that is beneficial for the country. Moreover, he expected the government would be appointed sooner or later, but expressed regret over the extremely long period required to appoint a new government.
The leader of the other coalition party, SDS, and new Defence Minister Janez Jansa believes that hard work awaits the new government and the outcome of the autumn parliamentary elections depends upon how successful it is. Jansa, who was replaced as Defence Minister in 1994 due to a scandal involving the Defence Ministry, says he will work on ra-
pid professionalization of the military and has plans to abolish conscription. Personnel changes after the change of government will be as usual in these cases, but there will be no purges, he added. The government would have been elected in the first round of parliamentary voting if the voting had been made public already the first time around, Jansa pointed out.
The Liberal Democracy of Slovenia (LDS), the major coalition partner in the former Janez Drnovsek government, will be a serious, and proper opposition party, said two of its members. "Autumn's regular nationwide elections however will change the current balance of power which depends on one or two votes. After the general elections the LDS will be back in government," according to LDS Secretary General Gregor Golobic and Tone Anderlic, the head of the LDS deputy faction. The party will "closely monitor" what the new government will be doing, and make sure that the projects that have been prioritised with consensus - for instance, EU-compatible legislation - do not stop, but arecarried on, said Golobic. "I congratulate the winners," said Anderlic and announced the LDS will undoubtedly be a better opposition than the previous one.
The leader of the United List of Social Democrats (ZLSD) Borut Pahor expressed a belief that the forthcoming parliamentary elections in autumn will be much more decisive for Slovenia than the parliamentary voting on new government. "A real opportunity awaits Slovenia in the autumn elections. The ZLSD is ready and offers an alternative which is suitable for Slovenia at the brink of the new millennium", Pahor pointed out.
The election of the new Slovenian government is a "tragedy for Slovenia", believes the leader of the Slovene National Party (SNS) Zmago Jelincic, something that means a return to the times before the Second World War. Jelincic also criticised the decision made by former SNS lawmaker Polonca Dobrajc (G.S.: his former girlfriend) to vote for the Bajuk government, calling it a betrayal of her parents' legacy as her parents were Partizans during World War II. In.his opinion the election of the new government means the return of religion
classes in primary school, the imminent final partitioning of Slovenia in favour of the Roman Catholic Church and the imminent prohibition of the right to abortion. The election of the new government will also mean persecution which will be executed against certain political, economic and cultural workers, said Jelincic.
However, leader of the deputy group of Slovenian Pensioners1 Party (DeSUS) Anton Delak thought that the appointment of the new government is no tragedy, especially as the government will be in office only for a few months. Delak added that the next parliamentary elections will show who the voters support. He was disappointed by his former party colleague Eda Okretic Salmic, who backed the Bajuk government and provided one of the two decisive votes in appointing the new government.
Slovenia's new Foreign Minister Lojze Peterle, who is also to be in charge of European affairs, said that the sense of responsibility and the sense of a real democracy triumphed. "The result of the voting in parliament ends the unpleasant conditions during which Slovenia had a discharged government and a prime minister which had already been sworn in. "Now we have a government with full powers, something that the country needs," said Peterle. He labelled Slovenian integration into the EU as his main task during the time he will lead Slovene diplomats. He will give this process the full support while he also wishes to assist the resolution of open issues with neighbouring countries. Peterle, who has already led the Slovenian diplomacy in one of the Janez Dmovsek coalitions, thinks that he "has full jurisdiction for foreign policies and that it will be possible to establish, after many years, that the foreign minister will truly be the foreign minister and that a unification of Slovenian foreign politics will occur so that there will not be different foreign political players who will talk differently about the same issues".
Andrej Bajuk, Slovenian and Argentinian citizen, was born on 18 October 1943 in Ljubljana, but moved with his family, first to Austria and then to Argentina in 1945. He graduated in Argentina and gained a doctorate in economics from Berkeley University in the U.S. He worked for the World Bank for one year, but most recently he worked for the Inter-American Development Bank. He was also the President of its Paris-based branch in charge of Europe.
Olimpijska stran
Letališče
Skozi sydneysko letališče bo šlo v času 01 in Paraolimpijskih iger 720.000 potnikov. Samo v ponedeljek, 2. oktobra, ko bodo 01 končane, bo potnikov v domačem prometu 71.000, v mednarodnem pa 46.000. Si lahko zamislite, tega dne bo v prometu kar 1000 letal!
Še nekaj podatkov s katerimi rapolagamo: Zdaj prihaja na sydneysko letališče od 40 do 50 letal na uro, v dneh OI jih predvidevajo v času prometnih konic 75 na uro. Največji zastoj pričakujejo v distribuciji prtljage, saj 10.000 ljudi, kolikor naj bi jih prišlo v dveh urah, ima v povprečju dva kosa prtljage, kar pomeni 20.000 kosov prtljage (to pa je potrebno preložiti iz letala ročno).
Sydneysko letališče je dobilo dodatna ali obnovljena parkirišča, urejene so ceste okoli letaliških objektov, povečano je Število parkirišč za letala, več je zložljivih mostov za potnike, v sami stavbi pa so odprte ali obnovljene razne trgovine, restavracije, prtljažni terminal in druga tovorna skladišča so povečana, večje prostorov za tiskovne in biznis konference ter check-inn okenc, zamenjane so talne obloge in drugo. Letališče v Sydneyu bo obratovalo v času 01 od 6.00 ure do 23.00 ure, med tem ko bodo letališča v Melbournu, Adelaidi in Brisbanu odprta 24 ur, tako kot sedaj.
Morda niste vedeli da tehta eno letalo 250 ton, da nosi sedem ton pitne vode in tri tone hrane in da samo kuhinja tehta 11 ton.
Internet pred televizijo
Sydney /SOCOG, Glas Slovenije, Delo/ - SOCOG - Organizacijski komite olimpijskih iger v Sydneyu in ameriško podjetje LookSmart sta podpisala sporazum o medsebojnem sodelovanju pri razvoju in trženju uradne spletne strani 01 v Sydneyu: www.olympics.com. S podpisom pogodbe se je LookSmart pridružil drugim multinacionalkam (IBM, Coca-Cola, Kodak, Mcdonald's), ki so že tako in tako pokrovitelji Oi. SOCOG, mednarodni olimpijski komite (MOK) in IBM (uradni dobavitelj računalniške in spletne tehnologije) si od sodelovanja z LookSmartom obetajo hitrejšo in učinkovitejšo vsebinsko zasnovo spletne strani. Največji ponudnik tovrstnih storitev bo obstoječo spletno stran razširil in na njej ponujal še več storitev. Še vedno bodo na voljo aktualne olimpijske novice, vodnik za OI, podatki o nastopajočih, povezave z drugimi spletnimi stranmi, strokovnjaki LookSmarta pa bodo razvili in vzdrževali še nadaljnih devet rubrik, med katerimi bodo prodaja vstopnic in blaga, zgodovina olimpijskih iger, možnost sodelovanja pri interaktivnih igrah in drugih aktivnostih.
Tomaž Barada, svetovni prvak v taekvandoju, bo nastopil na OI v Sydneyu
/Jana/ - Šestindvajsetletni Mariborčan Tomaž Barada je svetovni prvak v borilnih veščinah taekvandoju in kick boxingu. V desetih letih aktivne športne kariere je osvojil že vse mogoče naslove v tem športu. V Sydneyu bo tekmoval v taekvandoju in poskušal osvojiti zlato odličje.
Jani Dvoršak, sekretar odbora za vrhunski spor, s slovenskimi olimpijskimi prostovoljci
Sydney /Glas Slovenije, foto-F.A./ - Jani Dvoršak seje ob svojem obisku Avstralije te dni srečal tudi s slovenskimi olimpijskimi prostovoljci (na sliki) in atašejem Alfredom Brežnikom. Razložil jim je zakaj bo Slovenski olimpijski komite potreboval prostovoljne delavce.
Morda niste vedeli....
da stn poleteli v vsemir maja 1997, po zaslugi prof.dr. Edija Gobca iz ZDA in seveda ameriškega astronavta s slovenskimi koreninami
Jerrj ja M. Linengerja, slovenska zastava in _podobica Marije Pomagaj z Brezij
Olimpijska bakla
Sydney 2000 v vsemiru
Sydney /Glas Slovenije, S.GJ-V sredo, 19 maja je na ameriški vsemirski ladji Atlantis iz Kennedy Space Centra v Floridi v vsemir poletela olimpijska bakla Sydney 2000 skupaj z avstralsko zastavo. Bakla in zastava sta z Atlantisom obleteli zemljo. To vsemirsko potovanje simbolizira harmonijo na zemlji in dejstvo, da lahko tudi največji nasprotniki sodelujejo med seboj. Bakla Olimpijskih iger Sydney 2000 nosi inspiracijo sydneyske Opere, modrine Pacifika in lok bumeranga. Izdelana je v treh plasteh, ki simbolizirajo zemljo, ogenj in vodo. Težka je nekaj več kot kilogram, visoka pa 72 cm.
(CL^ n
_ V^SLOVENIJE
Maj-Junij 2000
V Grčiji prižgan olimpijski ogenj
Olimpijski ogenj so prižgali v Grčiji, zibelki olimpijskih iger 10. maja. Do prve točke na Pacifiku, do Guama, bodo baklo prinesli 22. maja. Od tod bo dopotovala v Avstralijo preko Mikronezije, Solomonskih otokov, PapueNove Gvineje, Vanuata, Samoe, Cookovih otokov, Tonge in Nove Zelandije točno 8. junija. Svoje avstralsko potovanje bo olimpijska bakla pričela v Uluru-Kata Tjuta National parku. Prva nosilka bo avstralska atletinja Nova Peris-Kneebone. Prvič v zgodovini olimpijskih iger bo bakla potovala tudi za tri minute pod vodo in sicer pod vodami Great Barrier Reefa v Queenslandu. Potovala bo še na Indian Pacific vlaku, na letalih, ladjah itd. V stotih dneh si bo olimpijsko baklo izmenjalo 10.000 nosilcev.
Program potovanja olimpijske bakle Sydney 2000
Queensland
Od petka, 9. junija do srede, 28. junija Pod vodo 27. junija Western Australia Od petka, 30. junija do ponedeljka, 10. julija Broom 30. junija South Australia Od torka, 11. julija do torka, 18. julija Skozi Barossa Valley med Nuriootpa in Tanunda 13. julija Victoria
Od srede, 19. julija do ponedeljka, 31. julija Melbourne Cricket Ground 30. julija Tasmania
Od torka, 1. avgusta do sobote, 5. avgusta Devonport 1. avgusta
New South Wales Ponedeljek, 14. avgusta Australian Capital Territory Od lorka, 5. septembra do četrtka 7. septembra Parliament House Canberra New South Wales Zvečer 14. septembra ob sydneyski Operi, 15.septembra ob sončnem zahodu po sydneyskem pristanišču, finalna pot od Circular Quay do Olimpijskega parka zvečer
Prejeli smo za objavo
Slovenija ima nove klicne številke omrežnih skupin
Ljubljana /Telekom.si/ - Od 30. marca 2000 dalje v medkrajevnem prometu klicne številke področnih kod (omrežnih skupin) nimajo več šestice. Področna koda Ljubljane bo odslej 01 (iz Avstralijel), Maribora 02 (iz Avstralije 2), Murske Sobote in Raven na Koroškem 02 (iz Avstralije 2), Celja in Trbovelj 03 (iz Avstralije 3), Kranja 04 (iz Avstralije 4), Kopra, Nove Gorice in Postojne 05 (iz Avstralije 5) ter Novega mesta in Krškega 07 (iz Avstralije 7).
Na primer: kličete Ljubljano iz Avstralije: 0011-386-1-številka osebe Do novembra 2000 se bo lahko uporabljal stari in novi sistem številčenja. Namesto 12 omrežnih skupin je po novem 6 področnih kod, njihove številke pa so sestavljene samo iz dveh številk (ne več iz treh, na primer 061, temveč 01).
in zamolčanosti svojo ljubezen do Slovenije pokazali ob osamosvojitveni vojni in nato nesebičnem prizadevanju za njeno mednarodno priznanje. Žal se jim za takrat neprecenljivo podporo in pomoč še do danes ni zahvalila še nobena od dosedanjih slovenskih vlad. Demos, ki seje zavedal gospodarske in strokovne veličine naše diaspore, je v prvi odstavek 3. člena in prvi odstavek 5. člena Ustave RS zapisal, da bo Država Slovenija skrbela za vse svoje državljane, pa tudi za Slovence brez slovenskega državljanstva po vsem svetu. Ponovno napenjanje sovražnega loka nad Slovenci po svetuje dejanje, ki Sloveniji ne prinaša priljubljenosti~in--pQtrjuje dejstva, da smo s komunizmom prekinili že leta 1989,
Ker predsednik države, kot zadnji predsednik Zveze~KoTTi5iustov_ Siovenije muiCi, smo prepričani; da po njegovih nastopih sodeč tiho soglaša z razpihovanjem nestrpnosti doma in po svetu, kar kaže, da ni predsednik vseh državljanov.	Danijel Starman
Predsednik Slovenske konference SSK
Slovenska izseljenska matica vabi na Srečanje v moji deželi na Bogenšperk pri Litiji,
Spremljevalne prireditve
Petek, 23. junija ob 11.00 uri - Tiskovna konferenca za medije v Valvasorjevi knjižnici v gradu Bogenšperk
Nedelja, 25. junij - Gorsko hitrostna avtomobilistjčna dirka za državno prvenstvo RS Bogenšerk 2000 na trasi ceste Šmartno-Bogenšerk; zaključek tradicionalnega pohoda Valvasorjeve konjenice Petek, 30. junija ob 19.30 uri - gledališka predstava Andreja Jelačina "Piknik s tvojo ženo", igralska skupina Bazovica iz Rijeke Sobota, 1. julij - program za skupino iz BiH
Nedelja. 2. julij - OSREDNJI DOGODEK
Od jutranjih ur prihod udeležencev na grad Bogenšerk
Od 9.00 ure dalje ogled gradu, peka vola, prikaz aktiva kmečkih žena,
ostale aktivnosti
Ob 10.00 uri maša v cerkvi sv. Martina v Šmartnem pri Litiji
Od 11.45 do 12.00 ure nastop policijske godbe
Od 12.15 do 13.15 ure delna izvedba viteških iger, društvo Valvasorjeva
konjenica
Od 13.30 do 13.45 ure nastop godbe na pihala, Pihalni orkester Kočevje
Med 13.00 in 15.00 uro kosilo, družabne prireditve
Od 14.45 do 15.00 ure nastop policijske godbe
Od 15.00 do 16.30 ure osrednji kulturni program
Od 17.30 do 18.30 ure nastop domačih kulturnih skupin
Od 19.00 do 20.00 ure nastopi slovenskih skupin iz tujine
Od 20.00 ure dalje ples in zabava z ansamblom Litijski odmevi
Svetovni slovenski kongres SSK pripravlja srečanje slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev doma in po svetu
Hotel Golf na Bledu od 28. do 30. septembra 2000 Slovenci imamo v tujini in zamejstvu izjemen umski potencial znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev in akademikov. V prihodnje se mora Slovenija opreti na svoj celoten umski potencial, kajti to je imperativ sedanjosti in prihodnosti, kar so že davno spoznale druge države v tranziciji. Letošnje srečanje bo priložnost za vzpostavitev trajnega sodelovanja med znanstveniki iz domovine in znanstveniki iz diaspore.
Nekaj predlogov za tematske sklope:
-	kako pospešiti nadaljnje sodelovanje vseh slovenskih znanstvenikov
-	kako vključiti slovenski znanstveni potencial iz tujine kot zalogo znanja za Slovenijo
-	stanje in trendi znanosti v svetu in domovini v luči global izacije
-	etika v znanosti doma in v tujini
-	kakšna naj bo vloga S AZU do slovenskih znanstvenikov v tujini
-	kako povečati število štipendij za študij v tujini in kako izboljšatzi pogoje za vrnitev diplomantov
Za več informacij: SSK, Cankarjeva 1/IV Ljubljana 1000 Slovenija
Prejeli smo za objavo
Izjava za javnost
Ker se v Sloveniji po padcu Drnovškove vlade med politiki, novinarji in številnimi posamezniki pojavlja velika nestrpnost do Slovencev, ki živijo in delajo zunaj Slovenije, je upravni odbor Slovenske konference SSK na svoji redni seji 11.5.2000 sprejel naslednja stališča: Slovenska konferenca SSK obsoja izjave nekaterih politikov in javnih občil, preko katerih širijo državljansko nestrpnost do tistega dela narodovega telesa, ki je zaradi komunističnega nasilja in pobojev ter revanšizma moral bežati iz domovine. Opozarjamo, da bi morali politiki in novinarji, prvi kot nosilci političnih funkcij in drugi kot oblikovalci mnenja, upoštevati prvi odstavek 3. člena in prvi odstavek 5. člena Ustave RS, kjer sta kategoriji državljan oziroma Slovenci po svetu tudi temelja naše ustavne pravice in dolžnosti do slovenske diaspore. Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da so komunisti takoj po koncu druge svetovne vojne, še preden so 1945. leta prevzeli oblast, na slovenskih tleh zajeli in neusmiljeno pobili preko dvesto tisoč vojnih ujetnikov in beguncev iz Balkana. Med njimi je bilo tudi okrog 30.000 slovenskih domoljubov. Pred tem genocidom so bežale cele družine, starčki, ženske in otroci. Beg pred komunističnimi eksekutorji je bil za mnoge beg pred 20tovo smrtjo. Kljub temu so po desetletju komunističnega prezira
óGbe-camete-zimmec-toomá-apadma	
	Kmečki turizem
/ \j Vy	2SK0VC
(iü\@)	A2ÓO bled mlinska 15
V -_	slovenija
	
Literarno-umetniška stran
avstralskih Slovencev
Maj-Junij 2000
Haiku kotiček Pavle Grudnove
/Iz zbirke Snubljenje duha/
Pod južnim nebom Milo Južni križ pot kaže brodolomcem -Zemlja vsa navskriž.
Ptice in jaz
Ptičji zbor svira. Ljubezen - dih življenja nam dirigira.
Spotoma
Čez svod črn oblak v žaru cele mavrice pešci zro v tlak.
Avstralski Slovenci smo izdali celo vrsto knjig: pesniških zbirk, proznih del, prevodov, memoarov in raznih publikacij. Tokrat ponovno predstavljamo nekaj pesmi iz zbirke pod naslovom Jesensko listje Ivana Burnika Legiše iz Adelaide in pesmi iz zbirke Vse poti Drage Gelt iz Melbourna. Pesniške zbirke so še vedno na razpolago pri avtorjih.
Ivan Burnik Legiša Jesensko listje
Nakup pograbil sem jesensko listje, vsa bujna rast poletja je šla mimo; razcapan v srcu tih sprejemam zimo in tožen gledam v bližajoči se onstran.
Neznan zapah zapira slastne upe, izza rešetke želje v noč blestijo -za soncem hlipam, leta v nič drvijo in v vihri - hrepenenje klokota
Predčasno bom nemočna, vsihajoča korenina
Osteklenela jezdila bo duša nad gladino,
takrat kolega nama toči rujno vino in vriskaj mi. ko se prekucnem v grob pijan.
Pozdrav prijatelju
O Polde! še ta pozdrav naj bo sprejet z avstralskih polj, krepak objčrnin marsikak spomin prevroč, ki sega daleč v noč poletnih dni.
Saj se mi zdi že večnost je prešla odkar sva se razšla na letališču Ronk, ko jaz viharnica, brez vsakršnih zaponk, v brezciljnost sem sfrčal -visokega neba.
Draga Gelt
Koliko smrti?
Srce še bije. Gibajo se roke, premikajo se noge: glava sklanja se -prsi dvigajo se...
Živ! .Ve?.'
Umrejo čustva, duša...
Podzavest travmatični dogodek skrije v krsto, v telesa grobnico.
Vplivala bo "smrt" na življenje, obnašanje, kako?
Človek z umrlimi čustvi v grobnici podzavesti posebno življenje živi, dopusti, da je razkosan z besedami -zlobnih ljudi sekirami...
Kljubuje, dokler more, pa spet "umre ", dokler mu jasno ni: več sebe po vsaki "smrti" more nuditi
po vsaki "smrti" je bolj žejen razumevanja in ljubezni in vedno bolj dlan čuti, kipožirek miru nudi...
Pri Mladinski knjigi izšla nova knjiga avstralske Slovenke Cilke Žagar
Ljubljana, LightningRidge/GlasSlovenije/- Cilka Žagar, avstralska Slovenka iz Lightning Ridga je pred nekaj leti izdala roman Barbara, tokrat pa svojo drugo knjigo pod naslovom Magdalena med črnimi opali. Knjigo lahko naročite pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani.
wo« juSii
Mladinski koncert 8. julija 2000 v Adelaidi

Verska in kulturna središča v Avstraliji vas vabijo na
26. Mladinski koncert
The Religious and Cultural Centres in Australia invite you to the 26th Slovenian Youth Concert v soboto, 8. julija 2000 ob 6. uri zvečer v dvorani Slovenskega kluba ADELAIDE 11 Lassale Street, Dudley Park Za informacije: P. Janez Tretjak tel.: 08 8346 9674 Rosemary Poklar tel.: 08 8337 1531 Cena vstopnic: $10.00, otroci do 10 let prosto, mladina in upokojenci $8.00 Prijavnice dobite v slovenskih verskih in kulturnih središčih in pri slovenskih društvih.
Razstava slovenskega oblikovanja v Sydneyu
Sydney /Glas Slovenije, STA/ -Razstava je bila na ogled v Univerzi za tehnologijo od 3. do 26. maja 2000. Odprla jo je parlamentarka slovenskega rodu Tanya Pliberšek.
Na razstavi je bilo predstavljenih okoli 50 sodobnih grafičnih oblikovalcev in studiev za oblikovanje z okrog 200 deli, nastalimi v obdobju med letoma 1988 in 1996. Poudarek je na ustvarjanju najmlajše oblikovalske generacije. Razstavo je v sodelovanju z veleposlaništvom RS iz Canberre pripravilo interdisc.društvo za kulturo sodobnega urbanega človeka Formart iz Ljubljane. Prireditev so podprli Urad za informiranje pri slovenski vladi, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Klub Triglav iz Sydneya.
Razstavo je spremljal katalog s podatki o oblikovalcih in strokovnimi razpravami oblikovalcev različnih generacij. Na voljo je bil tudi ogled CD-roma z naslovom Muzej slovenskega grafičnega oblikovanja, 1945 do 1989.
Tanya Pliberšek MP Foto: F.A. V petek, 26. maja pa je v istih prostorih univerze kjer je na ogled razstava, sydneyska študentka Annie Liebkovsky, predavala o slovenski skupini Novi kolektivizem ali Neue Slovenishe Kunst. Predavanja se je udeležilo lepo število poslušalcev, med njimi tudi častni generalni konzul RS Alfred Brežnik, Jani Dvoršak iz Olimpijskega komiteja Slovenije, predstavniki Slovenske medijske hiše Sydney in drugi.
Afor iz/ni - Žarko Peían
Vprašanje brez odgovora: "Kdaj bo končno minila naša slavna piv le ki asi? "
Ko berem ankete, se vedno sprašujem, kaj bi odgovorili tisti, kijih niso vprašali.
v
Žeja, druga pesniška zbirka Novogoričanke Nataše Velikonja
Nova gorica /7 Val/ - Pesmi v zbirki Žeja Nataše Velikonja so razvrščene v štiri koherentne sklope, ki bralca popeljejo v popotovanje po spiralnih krogih življenja. Prvi sklop je naslovljen Ljubezen; Sanje je drugi, Pravljica tretji in ¿ter/grad(Beži-grad) četrti sklop.
Tri zanimive nove knjige Cankarjeve založbe
Ljubljana /Jana/ - "Poezija je zato, ker človek ni bog," so bile uvodne besede pesnika Tomaža Šalamuna v kavarni Grand hotela Union. Šalamun je izdal 3. ponatis svoje kultne pesnišek zbirke Poker, ki gaje med bralce prvič razdelil leta 1966, in nov izbor pesmi Gozd in kelihi, napisan leta 1996 v New Yorku, v času, ko je bil kulturni ataše. Moški: Ženska. Dvopičje ne pomeni dvoboja, temveč srečanja dveh tipov pisave. Moškega in ženskega. Gre namreč za pisma, ženska in moška, Mance Košir in Dušana Jovanoviča, ki so izšla pri Cankarjevi založbi.
Noviteta v zbirki Gledališke monografije
Ljubljana /Delofax/ - Slovenski gledališki muzej je v uredništvu Francke Slivnik in Iva Svetine v zbirki Gledališke monografije izdal monografsko delo o dveh pomembnih slovenskih opernih umetnikih, dirigentu Niku Štritofu (1890-1944) in sopranistki Zlati Gjungjenac (1898-1982), avtorja Cirila Cvetka.
Zbirka novel Žarka Petana
Maribor /Delofax/ - Založba Mladinska knjiga je predstavila novo prozno zbirko vsestranskega književnika Žarka Petana. Dvanajst novel pod naslovom O revoluciji in o smrti je za urednika Aleksandra Zorna "neznansko žalostna knjiga", zgodba "upa in brezupa ter paradoksov" našega stoletja, zaznamovanega z vojno in revolucijo. Delo je izraz osebnega in literarnega pričevanja o času po letu 1945, ko je začel doživljati domovino s posebno distanco, ki ga spremlja vse do danes.
Lojze Spacal se je poslovil
Ljubljana, Trst /7 VAL/ - Ob devetdesetem življenskem jubileju, ki ga je italijanska in slovenska kulturna javnost počastila z velikim obiskom in zanimanjem za razstavljena dela ob številnih večjih in manjših razstavah, je umetnik kar nekako v zadregi, skoraj opravičujoče v razgovoru pristavil, da ne ve, zakaj ima to srečo, daje še živ. Nekaj dni po razstavi v ljubljanski Moderni galeriji se je njegova življenska pot iztekla. Slikar in grafik Lojze Spacal seje poslovil z zavestjo, da je njegovo delo rodilo bogate sledove. V tržaškem kulturnem krogu seje Spacal prvič pojavil leta 1937, ko seje udeležil skupinske razstave v Trstu, ki so jo organizirali skoraj na skrivaj. To je bil čas, ko so se Slovenci bali
fašističnega maščevanja, ko niso smeli organizirati Lojze Spacal Foto: D. Kriimančič slovenskih kulturnih dogodkov. Prvo samostojno razstavo pa je ilegalno pripravil leta 1940 v galeriji jerko v Trstu. Fašisti so ga leta 1941 aretirali in pošiljali v različne zapore po Italiji. V prvih letih druge svetovne vojne seje povsem izkristalizirala silovita želja -hotel je risati, slikati, tiskati. V njem seje rodil slikar.
Stoletnica slikarja Toneta Kralja (1900-1975)
/Glasilo kanadskih Slovencev/ - Kanadski rojak Tone Zrnec je ob stoletnici slikarja Toneta Kralja v Kanadi pripravil zanimivo in poučno predavanje, spremljano s skioptičnimi slikami del tega velikega slovenskega umetniškega ustvarjalca.
Tone Kralj seje rodil leta 1900 v Zagorici pri Dobrepolju na Dolenjskem. Na priporočilo Riharda Jakopiča je bil sprejet na praško akademijo, kjer seje izpopolnjeval v kiparstvu. Razstavljal je v Sloveniji, Padovi, Amsterdamu, na Dunaju in drugje. Kasneje je študiral še arhitekturo v Benetkah in Rimu. Zajel gaje val ekspresionizma, kasneje pa se je postavil na bolj realna tla. Čeprav se je Tone Kralj kot umetnik udejstvoval tudi na drugih področjih likovne umetnosti (kiparstvo, arhitektura, grafika, ilustracija revij in knjig), se je posvečal tudi sakralni umetnosti. Na tem področju je zablestel kot slikar - realist z monumentalnim obsegom. Njegove freske krasijo več kot 40 cerkva na Slovenskem. Tone Kralj seje kot globok vernik upiral silam časa in prostora v katerem je živel - in ti mu niso bili najbolj naklonjeni.
Slikarjevo delo končno na razstavo sakralne umetnosti v Argentino
Nazarje /7 D, G oran Horvat/ -Slikar Goran Horvat, sin slavnega slikarja Jakija, je poleg drugih del ustvaril tudi Shakespearov cikel, v sredini osemdesetih let pa gaje začela mikati Biblija, leta 1991 je uzšla knjiga Sveto pismo - Stara zaveza s 300 slikami, (op.u.: za poslano knjigo se slikarju Goranu Horvatu iz uredništva Glasa Slovenije najlepše zahvaljujemo). Goran nam je te dni navdušen sporočil, da je Ministrstvi za zunanje zadeve odpremilo njegovo platno Zadnja večerja III. na svetovno razstavo sakralne umetnosti v Argentino. Izrazil pa je tudi željo, da bi razstavljal v Sydneyu v času olimpisjkih iger.
Fotografija spodaj: Goran Horvat
Najnovejše raziskave
Dobrine Zemlje in človeštvo - Vesolje
Po svetu
/Novi glas/ - Po neizprosnem zakonu, znanem pod imenom "zakon entropije", ima tudi vesolje omejeno obstojno dobro: smrt bo nastopila, ko se bo temperatura približala absolutni ničli: - 273 stopinj Celzija. Zemlji je torej določena krajša doba: sončna energija se bo izčrpala in bo čez nekaj milijonov let konec tudi Zemlje, kar pomeni, da ne bo več živi planet.
Kaj pa bo z življenjem, zjasti s človeškim življenjem? Če bo prišlo do ekološkega zloma ali katastrofe, bo verjetno nekaj ljudi preživelo; slednji pa ne bodo spoznali ne atomske ne električne energije. Ko so Einsteina vprašali, kakšno orožje bodo uporabljali v morebitni atomski vojni, je odgovoril: "Tega ne vem. Vem pa, kaj bodo uporabili po takšni vojni: kameno orožje!"
Vsi tako imenovani napredni narodi krepko zajemajo iz lonca zemeljskih dobrin. Toda vse kar je na Zemlji, je omejeno: voda, energija, plodna zemlja, sozdovi itd. "
Število prebivalstva se veča in prav tako njegove zahteve. Tako so leta 1939 načrpali 280 milijonov ton petroleja, leta 1955 pa 3.055.313 milijonov ton. Število prebivalstva se je v tem času podvojilo.
	O	©	©	O	©	©	0	©
ALBANIJA	670	1.324	51	2.605	67	69	3,182	1,2
NEMČIJA	27.510	6.615	1,38	3.440	73	80	61	10,3
ITALIJA	19.020	4.867	1,9	3.561	75	81	57,5	-
SLOVENIJA	8.200	5.712	2,8		70	77	1,972	2,8
ZDA	26.980	12.663	1,84	3.603	73	80	248,7	19,1
H Al T1	240	57	151	1.706	47	51	5	0.1
JAPONSKA	39.640	7.915	2,8	2.384	75	83	125,5	8,8
BANGLADEŠ	240	99	0,2	2.019	57	57	111,5	0,2
ARGENTINA	8.030	1.993	7,8	2.880	68	71	35,4	3,5
LIBIJA	6.510	3.329	9,1	3.308	62	67	3,64	8,1
MOZAMBIK	80	67	171	1.680	47	50	14,4	
GUYANA	590	402	28	2.384	58	64	0,7	1
AVSTRALIJA	18.720	9.706	2.2	3.179	75	81	18,5	14,1
Legenda: O BNP na prebivalca v ZDA dol. letno © KWH na prebivalca letno © število prebivalcev na avto O štev. kalorij dnevno na prebivalca © povprečna življenjska moška doba O povprečna življenjska ženska doba O število prebivalcev v milijonih O emisija ogljikovega dioksida na prebivalca letno
ALBANIJA
NEMČIJA
ITALIJA
SLOVENIJA
ZDA
HAITI
JAPONSKA
BANGLADEŠ
ARGENTINA
LIBIJA
MOZAMBIK
GUYANA
AVSTRALIJA
NEPISMENI
8,2
2,1 0,8 0,5 55
61,9
3.8 23,8 17,1
1.9 0,5
V %
ŠTEV. PREBIVALCEV NA ENEGA ZDRAVNIKA 585 298 176 858 365 10.041 546 5.264 376 948 401 3.000 434
Voda in zemlja - Pralni praški so bili do nedavnega največji povzročitelji onesnaževanja vode. Položaj je zdaj nekoliko boljši. Kmetje pridno uporabljajo kemična gnojila. Industrija in petrolej pa skrbita, da je morje ponekod že postalo pravo smetišče. Industrija je prepozno obveščena, da so njeni proizvodi in izmečki škodljivi.
Azbest - ki so ga tako rekoč do včeraj uporabljali na pr. v "etemitu", povzroča rakasta oboljenja pljuč.
Organski produkti živega srebra - uničujejo možganske celice.
Benzol - (bilje sestavni del lepil, zlasti v obutveni industriji) povzroča levkemijo itd. Vse težke kovine z majhnimi izjemami (železo, aluminij itd.) so strupene, čeprav so v majhnih količinah živemu organizmu potrebne. Vsa živa bitja nevtralizirajo strupene snovi tako, da jih uskladiščijo v kostnem ali mastnem tkivu. DDT so pred 20 leti odkrili v maščobi polarnega medveda.
Po podatkih iz leta 1995 so bogati vedno bogatejši, revni pa vedno revnejši. ZDA s 4,28% prebivalstva razpolagajo s 25% svetovne energije; razvite evropske države z ZDA in Japonsko vred in z 10% prebivalstva na svetu potrošijo 45% svetovne energije.
Na desetino prebivalstva pa pride še vedno 98 KWH energije letno na osebo, medtem ko pride na desetino boaatih kar 9.986 KWH. Kaj pa hrana? Leta 1970 je bilo 500 milijonov nadhran-jenih, 2.000 milijonov pod-hranjenih, 500 milijonov pa lačnih. Leta 1999 je bilo še vedno 800 milijonov lačnih.
Danes menijo, da ta izumira zaradi zastrupljenja; v maščobi so odkrili še svinec, arzenik, kadmij, krom, živo srebro,definil in polihlorure, hlorirane ogljikovodike v velikih količinah.
Leta 1970 smo slišali, da bo petrolej trajal do leta 2010, prišli smo do polovice vseh zalog.
Avokado na dan, manj holesterola
a i stral1ja /the daily telegraph/
- Avokado na dan lahko zaščiti vaše zdravje! Po medicinskih znanstvenih ugotovitvah V Brisbane Wesley Medical Centru, znižuje zaužiti avokado (ali polovica) na dan nivo kolesterola. Varuje pa nas tudi pred srčnimi boleznimi.
Najboljša zelenjava je zmrznjena
A i stralua / The Daily Telegraph, a v vi Patty/ - Sveža zelenjava ni vedno najboljša. Nutrition Australia je pred dnevi izdala študijo, ki pravi, da ima zmrznjeni grah več vitaminov kot sveži. Pri Australian/ New Zealand Institute for Crop and Food Research so testirali tri mesece zmrznjeni grah in ugotovili, da vsebuje več C vitamina kot tri dni stari sveži grah. Dvanajst mesecev zmrznjena zelenjava lahko zadrži več vitaminov kot sveža shranjena v hladilniku. Namreč, zelenjava takoj ko jo naberemo prične izgubljali vitamine. Dolga pot do trgovin zadevo še poslabša. Zmrznjena zelenjava pa je predelana (blan-širana) nekaj ur potem, ko jo naberejo. Seveda je pri kuhanju zmrznjene zelenjave treba posebej paziti na to, da je ne kuhamo predolgo, vsekakor manj kot svežo. Priporočajo, da ljudje jedo pet obrokov (za polno pest po obroku) zelenjave na dan. večina je samo tri in pol obrokov zelenjave na dan.
Stop za osteoporozo
/Jasa/ - Ko človek prekorači trideseto leto se začne njegova kostna masa počasi redčiti. To je še posebno značilno za ženske tik pred menopavzo ali po njej. Kosti postanejo krhe in lomljive. Znanstveniki že dolga leta priporočajo hormonsko terapijo, uživanje kalcija, sončenje itd. Farmacevtske tovarne pa zadnja leta na veliko svetujejo natrijev alendronat, zdravilo proti osteo-porozi. Dolgotrajno jemanje natrijevega alendronata ni škodljivo, saj učinkuje izključno v kosteh. Pomembno je le, da človek zjutraj, ko spije tableto s polnim kozarcem vode, še pol ure ne zajtrkuje in da se ne uleže nazaj v posteljo.
Megamin proti raku
/JaxV- Neuradna poročila govorijo o izboljšanjih pri rakavih bolnikih. Škoditi ne more, vredno pa je poizkusiti uživati ta dietetični izdelek. Megamin se uporablja za zdravilo vzporedno z drugim zdravljenjem raka. Je res zdravilo ali samo prevara? Onkološki inštitut v Ljubljani zadevo še raziskuje.
SLOVENIJE
Maj-Junij 2000
Po svetu
DISNEYLAND
/Jana/- Ameriški multinacionalki Mc'Donalds in Walt Disney sta pod pokroviteljstvom Unesca v tem najslovitejšem zabaviščnem parku v Orlandu na Floridi organizirali mednarodno srečanje otrok, ki so se v minulem letu odlikovali z izjemnimi dejanji. Poimenovali so ga Vizionarji novega tisočletja ter v veliki finale povabili dva tisoč deklet in fantov. Med njimi sta bili dve deklici z velikim srcem iz Slovenije. Jožica Zupančič iz Pisec (njena zgodba govori kako je sprejela in pomagala dvema kosovskima deklicama) je bila na elitni prireditvi izbrana med sedmimi da pove svojo zgodbo. Drugo dekle iz Slovenije je bila Aleksandra Radovič iz Rakeka. Obe dekleti sta odlično promovirali Slovenijo.
BARILOČE
/Delo/- V Bariločah v Argentini je v osemdesetem letu življenja umrl dr. Vojko Arko, planinec in pisatelj, duša slovenskega alpinizma v Južni Ameriki. Bil je ustanovni član Slovenskega planinskega društva v Argentini, pobudnik gradnje planinskih koč in poti. Dr. Vojko Arko je bil rojen 19. avgusta 1920 v Ribnici, leta 1938 opravil maturo na klasični gimnaziji, 1944 diplomiral na pravni fakulteti vLjublajni, 1947 doktoriral na fakulteti političnih ved v Padovi, vmes pa delal za zavezniške obveščevalne službe. Napisal je več knjig.
NEW YORK
/Delofax/- Dr. Ernest Petrič, novi veleposlanik pri OZN je izročil poverilnice generalnemu sekretarju ZN KofTju Ananu in prevzel vodenje slovenske misije kot drugi slovenski veleposlenik v OZN (Slovenija je bila sprejeta v OZN kot 176 članica 22. maja leta 1992, od takrat do zdaj je bil veleposlanik dr. Danilo Turk). Odstopljenega zunanjega ministra dr. Borisa Frleca pa je predsednik države Milan Kučan nagradil z imenovanjem za veleposlanika na Nizozemskem.
SARAJEVO
/Delofax/- Predstavitev slovenskega gospodarstva, odprtje kmetijskega inštituta v Butmirju (donacija Drnovškove vlade v višini 773.000 dolarjev) in velik humanitarni koncert v Sarajevu so zaznamovali slovenski dan v BiH, na katerega je odpotovalo kar 150 Slovencev.
MOSKVA
/dr. Jožko Savli, Marija Senčar/
-	V Ruski federaciji, v Moskvi, so 8.februarja letos ustanovili Kulturno društvo za promocijo gospodarskih, kulturnih, znanstvenih in športnih stikov med Slovenijo in Rusijo pod naslovom "Dr. France Prešeren ".
Program društva poteka pravzaprav že od leta 1998. Tako so na Prešernov dan odkrili prvi spomenik Franceta Prešerna v Rusiji v prostorih VP RS v Moskvi (kipar V. Kirillov). Izvedbo projekta je finančno omogočilo 28 sponzorjev (podjetij in posameznikov, delno tudi RS).
Program te nove ruske organizacije je bogat in obsežen. V akcije Kulturnega društva "Dr. France Prešeren" iz Moskve so vključeni še:
-	18.5.2000 - Recenzija angleške izdaje knjige "Veneti, naši davni predniki", slovenskih avtorjev Bora, Šavlija, Tomažiča - avtor ruski znanstvenik P.A. Tulajev
-	25. 5. 2000 - Slovesno odkritje doprsnega kipa našemu rojaku Žigi Herberštajnu, odkritelju Rusije, v atriju moskovske vsezvezne državne knjižnice tuje literature (kipar G. Potočki). Predstavitev dvojezične knjige "Žiga Herberštajn - vojščak, diplomat, pisatelj"
-	November 2000 - Začetek sprejema slovenskih satelitskih T V in radijskih programov na moskovski in sanktpeterburški univerzi
-	3.12.2000 - Razstava slikovnih del slovenskih in ruskih otrok na temo "Prešeren - sodobnik Puškina, kot ga vidijo otroci"
-	3.12.2000 - Mednarodni seminar na temo "Izvor in zgodovina Slovanov v luči recenzije Pavela Tulajeva, Veneti, naši davni predniki"
-	3.12.2000 - Knjiga "Slovenski zbornik" v ruščini (izbor esejev slovenskih in ruskih piscev o Sloveniji, njeni zgodovini in jeziku
-	8.2.2001 - Izdaja predelanega prevoda knjige slovenskih avtorjev Bora, Savlija, Tomažiča "Veneti, začetniki evropske civilizacije"
-	3.12.2001 - Dvojezična knjiga "Slovenija v ruskih virih 19. stoletja"
-	8.2.2002 - Ruska izdaja knjige "Kratka zgodovina slovenskega jezika", 1936 (Fran Ramovš)
-	3.12.2002 - Monografija "Zgodovina slovenskega jezika" (O.S. Plotnikova, s slovenskim povzetkom)
-	8.2.2003 - Knjiga "Sodobna Zgodovina Slovenije, 1987-2002"
-	3.12.2003 - Slovenščina za Ruse (intenzivni tečaj slovenskega jezika za ruskogovoreče z zgoščenko; učbenik Plotnikove)
Prejeli smo | SLOVENIJA
za objavo
Pismo iz Gorice
Dr. Jožko Savli iz Gorice, doktor družbenoekonomskih znanosti, eden od avtorjev "Veneti, naši davni predniki", je pred dnevi poslal naši sydneyski rojakinji Mariji Senčar pismo, iz katerega je razvidno, da se venetska ideja in resnica o prvi slovenski državi Karan-taniji še naprej razširja:
Cenjena ga. Senčar, sodim, da boste veseli, ko vam lahko sporočim, da zadeva z Veneti in Karantanijo nenehno melje naprej. Dne 20.4. letos sva z g. Tomažičem posnela pogovor na ljubljanski TV. Kdaj ga bodo oddajali ne vemo. Znak Črnega panterja, grb Karantanije, se vztrajno širi. V Mos/ci'i ga kot svoj znak navaja pravkar ustanovljeno društvo "Dr. France Prešeren ". Prilagam njegov obsežen program.
Treba pa je vedeti še naslednje. Tisti, ki tam vse navdihuje, je sin znanega zdravnika Rug/ja, proti kateremu je tekla zaradi zdravljenja alkoholikov tolikšna polemika na straneh Ij. Dela. Rugeljje sinu dal ime Jugoslav. Ta pa se je, ko je odrasel, prekrstil v Justa. Sedaj biva v Moskvi, kjer ima trgovsko firmo. Ima ženo Rusinjo in mislim, da tri male otroke. Prebral je vse moje gradivo in dela za prevod Venetov v ruščino, pa še toliko drugega zraven.
V	glasilo društva francosko-slovenskega prijateljstva na Ažurni obali je njegov predsednik g. Cibic (85 let pa še vedno dejaven) prav tako objavil podobo karantanskega oz. tudi štajerskega panterja. V Kaliforniji pa vzdržuje Borut Prah o tem kar obsežno gradivo na Internetu. Ker ga je prestavil na drugi website, bo odjunija dalje njegov naslov naslednji:
www. prah. net/slovenia Na tem website je tudi recenzija knjige o Venetih v angleščini, ki jo je pripravil prof. Charles Bryant-Abraham. Poleg tega ima Borut še naslednjo odločno protikomunistični website www.prah. net/1 za3
V	Benetkah deluje društvo Europa veneta in ima pri Borutu website
www.prah. n et/eu rop aven eta On je namreč v sorodstvu z rodbino Colalto it Trevisa in je navezan na benečansko deželo.
Prosim, sporočajte te številke še drugim v vednost. Naš boj je namreč predvsem v odkrivanju in širjenju resnice. Če jo ljudje poznajo, jih ni mogoče manipulirati.
Karantanski znak Črnega panterja draži srbsko oz. jugoslovansko druščino tako zelo, da so tam okoli 20. 4. letos pognali po ljubljanskih ulicah nekaj obritoglavcev - skinheadov, ki so vzklikali protijužnjaška gesla, nosili kak neonacističen znak, obenem pa še Črnega panterja! To jasno kaže, kako jih ta znak zadeva v živo. Radi bi znak in karantansko oz. slovensko državno idejo kompromitirali z nacizmom. Biti moramo vsled tega še toliko bolj vztrajni. Vesel bom zato, če boste razumeli to sporočilo in ga upoštevali, kolikor je v Vaših razmerah še mogoče. In še prijateljski pozdrav
Jožko Savli
RIM
/Delofax/- Papež Janez Pavel II, ki je pred kratkim proslavil svojo 80-letnico, je za vatikanskimi zidovi spregovoril katoliškim novinarjem z vsega sveta. Bilo jih je sedem tisoč. Prišli so proslaviti svoj jubilej, svoje praznovanje dvatisočletnice krščanstva. Opozoril je, da novinarjev in novinarstva ne more voditi zgolj dobiček lastnikov časnika, radia ali televizije, o vsebini ne morejo odločati nikogaršnji gospodarski ali zasebni interesi. Mediji morajo delovati v dobro vseh. Globalizacija je usodno posegla v novinarsko svobodo. Nič, noben zasebni interes, ne more in ne sme škoditi resnici, je še dejal Karol Wojtyla._
Mil \<ll(l.l>r.MJiWM*~
Maj-Junij 2000
CANBERRA	COBRAM
Phone: 02- 6 295 1222	Phone: 03-587221/5
ADRIATIC
.ADVENTURE
Sodelujemo z:
_aonia airways
Malaysia Airline Quantas Lauda Air Lufthansa
in drugimi letalskimi prevozniki
Phone (02) 9823 0011 Fax (02) 9823 0022
Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176
Vljudno vabljeni Sobota, 24. junija ob 19.30 Dan državnosti - kratek kulturni program Ples - Igrajo veseli Gorenjci
Sobota, 15. julija ob 19.30 "The King in the Concert" David Cazalet - imitator Elvisa Presleya
Cena S 20.00 plus GST S 2.00 Vstopnice so že naprodaj, rezervacije nujno potrebne, možne ob takojšnjem plačilu
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447
E-mail: slodsyd@zeta.org.au
KARIN GAL
Uvoznik slovenske hrane in pijače
Slovenske začimbe brez konzervansov -produkti Evergreena iz Boštanja Vrhunska slovenska kvaliteta
Ajvar, Črna kumina Zdravilne kapljice od kumine Marmelade Vložene kisle kumarice Najboljši slovenski hren
Domači rum Pelinkovec Vipavska vina (Sauvignon, Chardonnay, Cabernet) Vinjak Cekin Brinjevec
Vse to in še več lahko naročite na
[021 9601 62 55 fax: (02) 9601 6212
Rogaška Donat Mg

tdtakmtJ RUM
Slovensko društvo Sydney

Odbor avstralskega-slovenskega olimpijskega projekta Sydney (OASOP) že pridno deluje
Sydney/G ¡as Slovenije, S. G./- Za odborom so že trije sestanki Kluba Triglav in Slovenskega društva Sydney ter dva sestanka z olimpijskim atašejem Alfredom Brežnikom, obemi društvi, Verskim središčem Merrylands, predstavnikom SIM, SBS radiom, Glasom Slovenije in Slovensko TV 31 Sydney ter s slovenskim društvom Tivoli Newcastle. Sestankov so se udeležili: kot omenjeno ataše Alfred Brežnik, Peter Krope, kot koordinator slovenskega projekta zaNSW, Emil Kukovec, Anita Lever (Administration Manager iz galerije Kudos v Sydneyu), Tanja Smrdel, Lojze Košorok, Mira Smrdel, pater Valerijan Jenko, Ivan Koželj, Mirko Godec, Marija Grosman, Emil Grosman, Florjan Auser, Stanka Gregorič in zadnjega sestanka tudi Jani Dvoršak, predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije. Stanka Gregorič določena za zapisničarko.
Dogovorjeno je bilo, da bo sodelovanje z Melbournom potekalo preko Kulturnega odbora Verskega središča Kew oziroma Drage Gelt, ki je bila imenovana za koordinatorko tega projekta za Viktorijo. Za razstavo o avstralskih dosežkih slovenske skupnosti, ki bo v Verskem središču v Merrylandsu, je zadolžena Anita Lever, in vsi ji bomo priskočili na pomoč s svojimi deli. Tako bosta na primer poskrbela Lojze Košorok in Milena Brgoč (slednja iz Melbourna) za postavitev iste razstave, ki je že bila v Sloveniji. Mariza Ličan bo poskrbela za predstavitev šolstva v NSW; Ivan Kobal in Florjan Auser za razstavo o Snowyju; Stanka Gregorič in Florjan Auser bosta predstavila Slovensko medijsko hišo Sydney (časopis Glas Slovenije, internetovo Stičišče avstralskih Slovencev in Slovensko TV 31 Sydney); Mariza Ličan in Tanja Smrdel Radio SBS; Marija Grosman bo prikazala dogajanja izNewcastla; naši patri bodo predstavili svoje delo; za Klub Triglav in Slovensko društvo Sydney sta odgovorni Martha Magajna in Danica Petrič; sodelovalo bo tudi slovensko društvo Planica Wollongong; slovensko društvo iz Pertha pa želi sodelovati vsaj na razstavi.
Se vedno je čas, da se prijavijo tudi druge slovenske organizacije in mediji po Avstraliji, ki bi želeli sodelovati na olimpijski razstavi v Merrylandsu. Prijavijo se lahko Aniti Lever na telefon (02) 9331 5602 ali na fax: (02) 9380 7286. Vsaka organizacija, ki bo sodelovala, bo morala prispevati nekaj denarja za svoj del razstave (prostovoljni prispevki).
Naprošajo se tudi slovenski rojaki, organizacije, društva in podjetniki, da finančno prispevajo po svojih močeh za avstralski-slovenski olimpijski projekt (predstavitev slovenske skupnosti in njenih dosežkov). Več informacij pri Petru Kropeju, telefon (02) 96101370 v večernih urah.
Na obeh sestankih je bilo sklenjeno, da naj bi Stanka Gregorič pripravila posebno olimpijsko prilogo Glasa Slovenije. Florjan Auser bo lahko pripravil v olimpijskem času le dve TV oddaji na TV 3 I, ker bo v istem času akreditirani kamerman za milansko in slovensko televizijo. Splošno pokritje slovenskega dogajanja v času 01 v Sydneyu tako še ni rešeno (delno tudi ne zaradi finančnih stroškov) in škoda bi bilo, da o tako pomembnih dogodkih ne bi ostala zapisana kronika. Na sestanku je bilo predloženo naj se napiše prošnja Uradu za Slovence po svetu in Ministrstvu za kulturo RS, ki naj bi slovenski skupnosti, ta bo imela v času OI velike stroške, priskočili na pomoč. Na željo Odbora je Slovenska nacionalna turistična organizacija (SNTO), bivši Center za promocijo turizma v Slovenij, že odgovorila, da bo poskrbela za enotno olimpijsko podobo slovenskih ustanov v Sydneyu (obeležja pred stavbami kot pred Slovensko hišo, panoji, reklamni plakati, zastavice in drugo).
Na vseh prireditvah v slovenskem klubu in društvu v Sydneyu v času OI, bo vstopnina $ 10.00. Od tega od vsake vstopnice donacija $ 3.00 za slovenske paraolimpijce (za olimpijske igre invalidov, ki bodo oktobra 2000). Klub Triglav in Slovensko društvo Sydney bosta podarila vsak po $ 1.000 Verskemu središču Merrylands za stroške v času razstave. Kralj polke Peter Grivec iz Wollongonga je pripravljen v času OI igrati zastonj.
Janko Dvoršak je na zadnjem sestanku dejal, da odhaja nazaj v Slovenijo z dobrimi občutki. Pohvalil je veliko delo atašeja Alfreda Brežnika in tudi pripravljenost sydneyskih Slovencev za sodelovanje.
Urednica v pogovoru z Bojanom Križajem in Tonetom Vogrincem
Srečanja:
z Bojanom Križajem, Tonetom Vogrincem, Evgenom in Maco Bergant
Melbourne, Sydney /Glas Slovenije, S.G./ - V Melbournu je pred dnevi potekal 42. kongres Mednarodne smučarske zveze (FIS). Iz Slovenije so se ga udeležili dr. Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in obenem vodja ene od delovnih skupin na kongresu, Tone Vogrinec, direktor alpskih disciplin in Ski Poola, Bojan Križaj, organizacijski komite za Planico in drugi. Z njimi smo se iz uredništva Slovenske medijske hiše oziroma Glasa Slovenije srečali v soboto, 3. junija, v hotelu Gazebo v Sydneyu. Za TV 31 in za televizijske postaje v Sloveniji smo posneli zanimiv pogovor.
IS
Maca in Evgen Bergant v Darling H arbour ju - še 100 dni do OI
Sydney/G Las Slovenije, S. G./- V nedeljo, 4. junija sta Mira Smrdel in Ivan Koželj, predsednica in podpredsednik Slovenskega društva Sydney pripravila lepo družabno srečanje ob kosilu. "Vzrok" za to sta bila gosta iz Slovenije: Evgen Bergant, tiskovni predstavnik Olimpijskega komiteja Slovenije in soproga Maca (oba sta po rodu iz Maribora, živita v Ljubljani), kije bila nekoč državna prvakinja v teku na kratke proge, že 28 let je odgovorna urednica strokovne revije Šport in trenutno tudi predsednica Bloudkove žirije za izbor najboljših slovenskih športnikov. Evgen pa je med drugim tudi podpredsednik Evropskega združenja športnih novinarjev in predsednik komisije za medije pri FIS-u, Mednarodne smučarske zveze. Maca in Evgen sta obiskala tudi našo Slovensko medijsko hišo in z njima smo preživeli nepozaben dan. Veliko smo si imeli za povedati in "prebirati" po spominih in starih znancih Tudi njun sin Igorje športni novinar na RTV SLO, Evgenov brat Boris pa podpredsednik Sveta RTV SLO.
Slovensko akademsko društvo v Sydneyu še vedno obstaja
V kritičnih pripombah na lani izdano knjigo Slovenska izseljenska književnost I. del - Evropa, Avstralija, Azija, sem zapisala, da Slovensko akademsko društvo iz Sydneya ne obstaja več. Pred dnevi pa je bil občni zbor društva, ki letos beleži svojo 23-letnico. Na tem zadnjem srečanju so ponovno izvolili dr.Marka Cobyja za predsednika. Tako dolgujem članom Akademskega društva svoje opravičilo, saj za njihova občasna srečanja nisem vedela.Bilo bi zanimivo, da bi nekdo opisal vlogo in delo tega slovenskega združenja v preteklih letih.	Stanka Gregorič
1MI VIMf I <* »flvriu
Ktaj-Junij 2000
Sestanek Zveze slovenskih veteranov Snowyja - Avstralija
Sydney /Glas Slovenije/ - V nedeljo, 7. maja so se zbrali v Slovenskem društvu Sydney veterani Snowyja, ki gaje sklical odbor te organizacije. O sestanku so bili obveščeni tudi člani odbora iz drugih krajev Avstralije.
Milan Ličan, predsednik Zveze je pojasnil s čim se bodo ukvarjali, predvsem pa da bodo skrbeli za ohranitev svoje zgodovine in zastave v Coomi. Tajnik Ivan Kobal je povedal, daje bil pred dnevi na občini in se tam pogovoril o vsem potrebnem za redno letno plačilo slovenske zastave, ki naj bi znašalo od štirideset do petdeset dolarjev. Ivan Cah je izrazil zaskrbljenost nad svojim zdravjem in je tako prepustil dolžnost blagajnika Romeu Iskra, sinu pokojnega veterana Snowyja Romea. Romeo mlajši je ponosen, daje član take organizacije in bo v njej sodeloval z velikim veseljem. Pater Filip je povedal, da so v rodnem kraju pokojnega Janka Majnika v Žireh posvetili številko Žirovskega občasnikatemu spoštovanemu rojaku. Melbournški član odbora je našel še 28 novih imen bivših slovenskih delavcev na Snowyju. Florjan Auser, avtor projekta Slovenci v Snowyju - preden nam uide čas, je obljubil, da bo izdelal še več priznanj za tiste, ki ga še niso prejeli. Prav tako je poročal, da je posnel več kot 50 ur pogovorov s Snowyjci in da je odvisno od finančnih sredstev če bo lahko nadaljeval s projketom ali ne, saj je vložil že do sedaj preveč svojega denarja.
Najbolj razveseljiv je bil predlog, da bodo člani Zveze v času olimpijskih iger v Sydneyu imeli svoj kotiček na razstavi v Merrylandsu. Razstavljeni bodo dokumenti, fotografije, dokumentarni posnetki, medalje in seveda vse knjige Ivana Kobala.
Prav tako so razpravljali o zbranem denarju za vzdrževanje zastave, ki ga menda ima še zaenkrat Slovenski narodni svet Viktorije in ki naj bi bil izročen odboru Zveze veteranov Snowyja. Glas Slovenije: Po E-mail sporočilu SNS in ASK Jožice Gerden z dne 4. novembra naj bi darovali za vzdrževanje zastave sledeči: kot je znano je prispeval za prvotne stroške droga in zastave $ 1.500 Klub Triglav iz Sydneya, za njimi pa še (in ta denar naj bi bil namenjen vzrževanju zastave v Coomi) $200.00 Društvo Geelong, posamezni člani iz društva St. Albans $ 200.00, Društvo Perth $50.00, Društvo Adelaide $100.00, Društvo Planica $100.00, SNS NSW 200.00, Stanka Gregorič in Florjan Auser $20.00 in ASK $ 400.00.
Prejeli smo za objavo
Dovoljenje za gradnjo naselja slovenskih upokojencev
Melbourne - Leta 2000 poteka približno 50-letnica našega izseljenstva. Velike spremembe se dogajajo v naših življenjih, vesele in žalostne, predvsem pa prihaja starost in obdobje osamljenosti.
Na pobudo in s pomočjo rojakov smo pred tridesetimi leti pod okriljem Slovenskega društva Melbourne začeli prirejati družabne čajanke, izlete in obiske gledaliških predstav za starejše in druge, ki jih je to zanimalo in veselilo.
Leta tečejo in poskrbeti moramo za naše ostarele izeljence zdravstveno, duhovno in na razvedrilnem področju, predvsem pa pri urejanju uradnih postopkov, prevajanju raznih listin in podobno. Dom Matere Romane delno rešuje problem prebivališča za ostarele, za bolj aktivno, veselo in neodvisno starost pa smo po daljši raziskavi dobili zelo ugodne pogoje za morebitno gradnjo naselja upokojencev.
Našo jesen življenja moramo načrtovati še preden nastopi in šele potem lahko pričakujemo da bo lepa in brezskrbna.
Zaradi zgoraj naštetega so od letošnjega januarja odprta vrata Slovenskega dobrodelnega urada na 19 A'Becket Street v Kewju vsak ponedeljek od 10.00 do 12.00 ure. Prej je za to že skrbel Slovenski narodni svet Viktorije, letos pa je bil urad na novo registriran v upanju, da bo služil celotni slovenski skupnosti in se povezoval z rojaki in uradi iz drugih krajev Avstralije kot tudi Slovenije.
Za Slovenski dobrodelni urad Helena Leber
Dne 31. maja letos je dopolnil 80 let naš rojak Lojze Kosi iz
Pertha. Nekoč je pripravljal "Lojzetov konjiček". Želimo, da bi ostal čil in zdrav ter premagoval vse iivljenske težave in ostal srečen s svojo soprogo Grace. To mu želimo vsi njegovi prijatelji in znanci iz Avstralije
V Imigracijskem muzeju tudi Slovenci
Melbourne /Milena Brgoč/ - V skupini, ki je odgovorna za pripravo razstave so Draga Gelt, Anica Markič, Dragica Gomizelj, Lucija Srnec, Vida Vojvoda, Milena Brgoč ter drugi sodelavci. Razstava bo odprta od oktobra 2000 do konca januarja 2001 na naslovu Old Customs House, 400 Flinders Street, Melbourne, o točnem času otvoritve pa bomo še poročali.
Lilijana Mikuletič:
Predavanje o duševnem zdravju
Sydney /Glas Slovenije/ -Študentka medicine Lilijana Mikuletič je v Verskem in kulturnem centru Merrylands v ponedeljek, 8. maja predavala o duševnem zdravju. To je bilo že drugo srečanje te vrste v Merrylandsu.
Predolimpijski maraton -tekel Uroš Koncilja
Sydney /Glas Slovenije/ - V nedeljo, 30. aprila 2000 je potekal spektakularni Host City Marathon, katerega seje udeležilo okoli 5000 tekačev. Večina je po nekaj urnem teku prispela do cilja - na olimpijski stadion v Home Bushu, med njimi je bil tudi sin znane slovenske družine Koncilja, Uroš. Maratonci so morali preteči progo dolgo 42.195 km.
Svetovni kongres rejcev črno bele pasme krav
Sydney /Milka Pance, Stičišče/ -Od 30. aprila so 3. maja je potekal v Sydne>oi kongres rejcev črno bele pasme krav, ki so se ga udeležili tudi trije vrhunski slovenski strokovnjaki za živinorejo ter Milka Pance kot dolgoletna kmetijska novinarka. Po vrnitvi v Slovenijo pripravlja posebno številko strokovne revije Zvonci, ki jo izdaja Biotehniška fakulteta. Skupina je v Avstraliji obiskala več farm, posebej se je zanimala za slovenske rejce krav in kmetij ce. Po končanem kongresu v Sydneyu, so slovenski živinorejci odpotovali v Viktorijo, kjer so se med drugim zadržali še pri Vo-duškovih v Yarrawongi. Zanimalo jih je seveda uspešno podjetje Voausek Meat in njihova nepregledno velika farma. Mimica Vodušek ie tudi njih, tako kot še veliko drugih gostov doslej, pogostila tako kot se za dobro gospodinjo "šika".
25 let
SBS Radia
Sydney, Melbourne /Glas Slovenije/ - Državna etnična radijska postaja Special Broadcasting Service (SBS), nekdanji 2 EA in 3 EA, bo slavila junija letos 25-letnico delovanja. S to obletnico sovpadajo tudi oddaje v slovenskem jeziku, ki so na programu dvakrat na teden po 60 minut. Koncept današnjih oddaj se seveda razlikuje od tistega pred leti: danes so na voljo internet, prekmorski poročevalci in drugi viri informacij kar urednikom olajšuje delo.
Prvo slovensko oddajo v Avstraliji je imel 13. 3.1975 v Melbournu Ivo Leber, takrat v sklopu ABC, pod imenom 3 ZZ. To je bila pravzaprav predhodnica današnjega SBS radia. Kasneje sta s Heleno Leber pripravljala oddaje na 3 EA (danes SBS) več kot šestnajst let. V Sydneyu pa sta imela prvo radijsko oddajo (takrat 2 EA, danes SBS) Milena Špicer invBoro Šedlbauer (urednik Jože Cuješ). Mariza Ličan bo junija letos proslavila 25 let službovanja na isti državni radijski postaji, danes torej imenovani Special Broadcasting Service (SBS). Elici Rizmal, ki prav tako še danes pripravlja oddaje v Melbournu se bo izteklo devetnajst let službe.
V teku let seje na tej postaji zvrstilo še lepo število drugih slovenskih poročevalk in poročevalcev, urednic in urednikov, naštejmo samo nekaj imen: iz Sydneya Peter Krope (še danes občasno zamenjuje odsotno urednico), Danica Petrič, Angela Mikuletič, Ivica Krope, Anica Stare ter drugi; občasno so oddaje pripravljali tudi patri, med njimi pater Lovrenc, pater Ciril Božič, sestra Francka, pater Valerijan Jenko pa je vsa leta (in tudi še danes) pripravljal razne priložnostne prispevke. V Melbournu so sodelovali oziroma službovali na tej radijski postaji: Stanka Gregorič, Jana Gajšek, Ana Mandelj, Boris Ivančič, pok. Edi Polajnar ter drugi; seveda tudi cela vrsta mladih, ki so nekaj časa delali oddaje za mladino. V Melbournu so dolga leta pripravljali enkrat tedensko po pet minutne vložke patri Bazilij Valentin, Stanko Zemljak, Tone Gorjup, Niko Žvokelj in drugi. Dolgoletnemu, zdaj že pokojnemu uredniku Jožetu Čuješu iz Sydneya ter pokojnemu Ediju Polajnarju iz Melbouma (zaradi srčne bolezni je služboval na radiu le nekaj mesecev) pa tudi pokojnemu patru Baziliju velja spoštljiv spomin za njihov radijski doprinos!
Seveda se lahko ob jubileju veselimo novih in mladih moči. Tanjo Smrdel iz Sydneya slišimo vse pogosteje in jo zato tokrat tudi predstavljamo v naši prilogi. S.G.
22 «6
- VžTsLOVENIJE -
Maj Junij 2000
Avstralski začetki pok. Jožeta Petriča
Pok. Jože Petrič je bil rojen 26. februarja 1940, torej bi letos praznoval 60-letnico. V Avstralijo je prišel kot 19-letni fant. Najprej je delal na železnici, kjer so spali v šotorih. Na pogradu je pisal pismo domov in zraven zaradi domotožja jokal. Vedno se je družil s Slovenci in do 33. leta je bil samski. Marsikaterega novodošlega je učil voziti avtomobil in mu pomagal daje prišel do vozniškega izpita. Mnogim je našel tudi delo in stanovanje. Že kot mlad fant se je pridružil Slovenski akciji (SA), ko so prirejali zabave in zbirali denar za nakup zemljišča za Slovensko društvo (SDS). Bil je zraven, ko so kupili "farmo" v Horsley Parku, na kateri je bila lesena'hišica. Boleli so ga prepiri med političnimi emigranti, predvsem takrat, ko seje skupina Slovencev odcepila in je nastal Klub Triglav.
Takrat je delal v Tuta Laboratories ponoči in ker je bil mlad in poln energije je čez dan dostikrat bil voznik patru Bernardu Ambrožiču, dr. Mikuli in pevovodji gospodu Klakočarju. Namesto da bi dopoldneve prespal, je pomagal tudi pri gradnji cerkve in pri gradnji obeh SDS društev. Leta 1974je postal voznik avtobusa pri državnem podjetju in to delo je opravljal 20 let.
Zagledal je mlado slovensko dekle...
Leta 1972 je v Merry-/andsu pri slovenski maši zagledal mlado dekle, gledal ji je na usta, če moli slovensko ali angleško. Ko je ugotovil daje Slovenka, je ni spustil s pogleda. To je bila 21-letna Danica Novak. Leta 1973 sta se zaročila v stari leseni hišici na "farmi" in se 1974. poročila pri sv. Rafaelu v Merrylandsu.
Posebnost njune poroke so bili zvonovi, ki so se prvič oglasili iz cerkvenih lin, saj so prav takrat prispeli iz Slovenije. Mlademu paru so prinesli pozdrav domovine, saj na poroki ni bilo nobenega sorodnika. Danica je povabila pevce, s katerimi je pela na koru, Jože pa svoje prijatelje in odbornike SDS. Jožetova poročna priča je bil Vinko Kobal, ki zdaj živi z družino i.
v Ajdovščini, Danicina pa marljivi društveni delavec Lucijan Kos, ki je komaj 53-leten podlegel rakavi bolezni.
Pogovarjali smo se z Danico
G.S.: Danica, ali vas je kdaj motila razlika v letih, saj je bil Jože starejši?
D.P.: Res je bil Jože starejši enajst let a me to ni niti najmanj motilo, ko sva bila mlada. Bolj sem občutila razliko, da sem jaz zrasla v mestu, Jože pa na deželi. Često meje dražil, da sem "milostljiva Ljubljančanka", jaz pa njeea, daje "kmet brez zemlje".
G.S.: Leta 1977 se vama je rodil sin Tomažek.
D.P.: Ja, to leto je bilo za naju srečno. Kupila sva stanovanje v Croydon Parku in vanj prinesla sineka. Stanovanje sva s pridnim delom v dveh letih odplačala, sinek je pa tudi zdravo rastel, dokler...
G. S.: Ni prišla nesreča!
D.P.: Ja, tako je. Leta 1979 smo se podali z avtomobilom na slovesnost v Slovensko društvo Melbourne in na meji med NSW in Viktorijo doživeli prometno nesrečo. Mislila sem, daje Jože mrtev. Šok, ki sem ga doživela in fizične poškodbe, ki smo jih imeli vsi trije, so me mentalno uničili. Zaradi živcev sem se kar precej časa zdravila a vseeno sem nadaljevala z urejanjem slovenskih radijskih oddaj na takratni 2 EA (danes SBS). Urejala sem jih že od leta 1975. Žal so bili slabi živci in nenehni politični pritiski vzrok, da sem to službo pustila.
G.S.: Jože pa je bil še vedno aktiven med Slovenci, kajne?
D.P.: Jože je imel kot predsednik SDS, tajnik in nosilec mnogih drugih funkcij nenehne pritiske, z njim so manipulirali in ga "hupkali". Vedno sem mu govorila, da naj rabi svojo zdravo kmečko pamet in se sam odloča za tisto, kar je prav. Zelo me je namreč jezilo, če je prišel domov s kakšnimi idejami, ki niso zrasle na njegovem zeljniku.
G.S.: Kako pa so sicer v slovenski skupnosti gledali na vajino zaroko in poroko?
D.P.: Že ko sva se zaročila, nekaterim političnim emigrantom to ni bilo všeč.
Zivljenska pot Danice in pokojnega Jožeta Petriča - Živeti za družino, živeti za slovensko skupnost
G.S.: S čim ste se u-kvarjali potem, ko ste zapustili radijo?
D.P.: Ker je bil Jože v odboru SDS je tudi mene vodil s seboj in vedno sem dobila kakšno delo. Začela sem urejati društvene Novice ter učiti otroke za razne proslave. Pisala sem govore takratnemu predsedniku Vinku Ovijaču in svojemu Jožetu pa tudi Dušanu Lajovicu, ko je bil on predsednik.
G.S.: Ste bili tudi vi kdaj z Jožetom v odboru?
D.P.: Nikoli! Vedno so me vabili, jaz pa sem se hotela predvsem posvečati domu in otroku. Včasih sem prosila Jožeta naj se več posveča ženi in sinu... toda delo v službi in dolžnosti v društvu so ga vlekle in ni se znal ustaviti.
G.S.: Kdaj pa sta dobila hčerko Barbaro?
S.G.: Barbara se je rodila leta 1983 in ko sem po po-
G.S.: Kdaj sta kupila hišo v Greystanes?
D.P.: Leta 1986, 18. oktobra. Vse se mi je dogajalo na številko 18... Najino lastno hišo sem z velikim veseljem urejala. Lepe trenutke smo preživeli skupaj. Obiskovalo naju je veliko Slovencev in vedno smo kakšno slovensko zapeli.
G.S.: Kaj pa vajina otroka? Sta bila aktivna v slovenskem društvu?
D.P.: Vzgajala sva ju v slovenskem duhu. Plesala sta v folklorni skupini in vedno nastopala na slovenskih prireditvah. Brala sem jima slovenske pravljice, z njima pela in molila po slovensko. Tomažek sploh ni znal angleško in ko gaje štiriletnega povozil avto so bile z njim v bolnišnici težave, tako da sem morala pustiti delo in biti z njim od jutra do večera.
G.S.: Res so vas spremljale prometne nesreče...
rodu zbolela za poporodno mrzlico, je Jože kuhal, pral, previjal otroka, skratka skrbel je za celo družino. Ko je imel Tomažek šest let, Barbara pa tri mesece je prvič vzel mojo prošnjo resno in pustil delo v društvu, in od takrat je ostajal z nami doma.
G. S.: Torej je bil dober
oče.
D.P.: Da, bil je skrben, rad je kuhal in kar je znal je skuhal odlično in ni ga bilo sram obešati perila in mi pomagati pri gospodinjstvu, čeprav so ga mnogi pikali, da "ga ima žena pod copato".Zopet drugi so me ocenjevali kot "leno gospodinjo".
G.S.: Kako sta vidva živela je bila vajina stvar. Pravo resnico sta poznala le vidva.
D.P.: Resnicaje bila, da sva oba delala. Jaz zjutraj pa do štirih, on popoldan, tako da sva lahko pazila na otroka. Bila sva tako zaposlena, da sva si pisala sporočila na listke a za sveto mašo sva vedno našla časa.
Jože Petrič
Da bo "njihov" Jože poročil komunistko? In še vohunko po vrhu?! Ja, to sem bila, ker sem pisala za Rodno grudo, Misli in Vestnik. Jaz pa pojma nisem imela za kaj gre. Le poslušala sem zgodbe domobrancev in iskreno mi je bilo hudo pri srcu da niso smeli obiskati domovine in svojih
D.P.: Prometne nesreče so bile del mojega mladega življenja v Avstraliji, saj sva bila z Jožetom v prometni nesreči tudi ko sem bila noseča. Strah mi je prišel v kosti, da se Jožetu kaj ne zgodi pri vožnji avtobusa....
G. S.: pa se ni zgodilo pri
vožnji....
D.P.: Ni! Jože je umrl 2. januarja 1996 ob nesreči doma. Hotel je s svedrom pritrditi dva "šraufka" k vodovodni pipi na vrtu pred hišo. Elektriko je napeljal iz hiše s tremi žicami napačno... in to gaje stalo življenja.
G.S.: Kje ste bili takrat? Pa otroci? Saj to je moralo biti grozno.
D.P.: Takrat dvanajst in pol letna Barbara je bila z njim, pritekla je v hišo: "Mami, ati je padel...!" Vse masaže srca so bile zaman. Bilje na mestu mrtev. Star je bil komaj 56 let. Naša družina je izgubila skrbnenga moža, slovenska skupnost pa zvestega in delovnega člana. Tudi patrom v Merrylandsu ni nikoli odrekel pomoč. Bilje pa tudi vesten in poštenjak. Lahko bi služil denar zase pa je delal za društvo in še svoj denar trošil, iz svojega žepa je financiral del gradnje. Dostikrat mi kot ženi ni povedal koliko je dal za to ali ono stvar a vedela sem daje dal. Končno pa tudi sama nisem bila nič boljša in sem vedno dajala. Po bogastvu tako nisva hrepenela, hotela sva le domek. In ko sva ga imela, sva bila srečna.
G.S.: Za Jožetom je morala nastati v vašem življenju velika vrzel. Čemu ste se potem posvečali?
D.P.: Po Jožetovi smrti sem bila dve leti izgubljena... Ostali so mi otroci in molitvena skupina, katero sem ustanovila s prijateljicami pri sv. Rafaelu. Zdaj stopa v enajsto leto. Že od začetka sem vedela, da moram skrbeti za starejše rojake in sem predlagala kosila ob četrtkih, družabne igre, izlete, romanja... In seveda molitve za bolne in organiziranje obiskov bolnih. Posebno usmiljenje čutim do ovdovelih in invalidov ter rakavih bolnikov.
G.S.: Kljub vsemu ste srečali človeka s katerim delite svoje življenje.
D.P.: Ja, srečala sem Janeza, ki mi je dober prijatelj. Svoje življenje živim tudi za dobrobit človeštvu, za svoje otroke in za molitveno skupino. Vem, da je to Božja volja in po Božji volji želim živeti.
G.S.: Ali pišete še kaj?
D.P.: Da, veliko stvari gre v predale in v razne mape... morda bom nekega dne vse zbrala v knjigi.
Danicina hčerka Barbara je danes stara 16 let in obiskuje 11. razred gimnazije, pripravlja se na veliko maturo. Sin Tomaž je star 23 let in je zaposlen na občini v Merrylandsu kot vrtnar. Zgodba družine Petrič je zgodba ljudi, ki se v tujini žrtvujejo za slovenstvo. Delo za skupnost marsikdaj kroji in prekroji njihovo usodo po svoje. Je večno dajanje in žrtvovanje. Je zgodba malega človeka, na katerega največkrat pozabljamo.
Pogovarjala seje S. G.
St. John's Park
IMMUNITY CLUB
isp
oqp
Proud Sponsor 01 The Sydney .2000 Slovenian Olympic House.
50 3-13mbá* Ii ir faiL » 1 w W¿
Vabljeni v Klub Triglav Sobota, 1. julija Večer domačega godca
Tekmovanje diatoničnih harmonikarjev NSW Nagrade: $ 500.00, $ 300.00, $ 200.00 Udeleženci bodo prejeli posebna prizanja.
Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E-mail: club@triglav.com.au
Event Yachting
Podjetje Event-Yachting iz Slovenije namerava v tem letu pričeti s proizvodnjo svojega zanimivega programa čolnov in jadrnic v Avstraliji.
Če ste zainteresirani za partnerstvo, katerokoli drugo obliko poslovnega sodelovanja ali pa vas naša plovila zanimajo kot kupca, prosimo, stopite z nami v stik
Naslov: Event Yachting d.o.o.
Zg. Pirniče 45d 1215 Medvode Slovenija tel. +386 61 621574 fax +386 61 621296 e-mail: a.dovic@eunet.siol.net Andrej Dovič Kontakt v Avstraliji:
Aleš Burgar mob. tel. 0404 272974 e-mail: event_yachting@hotmail.com_
Virus "A/Sydney" ponovno kroži po Avstraliji
Tako imenovani virus "A/Sydney", ki povzroča nevarno vrsto gripe, je terjal po svetu že na tisoče življenj (samo v ZDA 20.000, Veliki Britaniji pa še več). Zdaj se je/in se še bo pojavil ponovno v Avstraliji, zato zdravniki opozarjajo na cepljenje, predvsem starejših ljudi pa tudi kronično bolnih.
WHERE THE PESTS ARE FOUNDl
'¿'Brooklyn
fJrJ {:<.
Rlciimond
Kanthurst
Dural o
Warringaho
Sydney
Miranda
MHflnnan'
Ogromna žaba "cane tods" že v Sydneyu, še bolj se bo razširila po mestu poleti
Sydsey/TheDaily telegraph/- Ogromna žaba imenovana "cane tods " seje iz Queenslanda razširila tudi po Sydneyu. V poletnih mesecih jih pričakujejo največ. Samica zleže tudi do 30.000 jajčec, mladiči pa zrastejo tudi do velikosti krožnika. Te žabe imajo bradavičasto sivkasto rožnato kožo in jih ni mogoče zamenjati za navadno, kot pest veliko žabico. Doslej so jih našli v sledečih sydneyskih predelih: Brooklyn, Miranda, Durai, Richmond, Kenthurst, Warringah, Mall, Mt.Annan in drugje.
Ste videli v vaši okolici žabo "cane tods"?
Nemudoma sporočite uradu NPWS ali na Frog and Tadpole Study Group, telefon 0419 249 728
Til»' VtMCY «»FMilVtMA
Maj-Junij 2000
Obvestila
Na zdravje!
'K iver narave
letalski« rimrzvezi
revozom, imi, znaša-
prtšya\do ti ovir spozn; sanrowlaln gaViporat vBrez\mtsiexola ne mo a\e vritM^oíésteróJa: I sjtw¡poViton\). liDL CimVišjpj&Niern bo\i tako sVlabínrv DDL\ preveč nizekS^frRfsbei zelo nizkrm slahnai ratav z nabiranjem tq m sinjimi več saroomt «ki v sporne holesterm\r tolo skmp proizvajaoi'
Po avstralsi
Izlet v Zahodno Avstralijo - Perth
Melbourne /Helena in Ivo Leber/- Slovenski upokojenci in njihovi prijatelji bodo oktobra letos obiskali Zahodno Avstralijo, vključno s Perthom. Razen lepega mesta Perth si bodo ogledali še čudovito okolico Swan (vožnja z ladjo), čudo "Pinnacles", Margareth Albany, starinsko mesto Fre in seveda avstralske divje bodo cvetele v tistem časuvSkupin bo odpotovala z letalom bourna v nedeljo, 8. oktqbra, ob8.30 uri, vrnila pa se bo 17. oktobra zgodaj zjutraj. V Melboifcmu bdsavtob oktobra ob 6.30 zjutraj iz Ktnv-ja m ob 7. Perth bo letalo prispelo ob 10S30 dopoldan i"
Jože Komidar 1925-2000
V ponedeljek, 17.aprila 2.000 je v bolnišnici v okolici Bowrala NS\V umrl Jože Komidar, ki seje rodil 4. marca 1925 v vask.Nadlesk v Loški dolini na Notranjskem. Jože Komi
druge vojne"pr\domobrancih in svoji
vse do "Konca ljenja. glimer of, \ Naše
^ .
[peljal proK letaf n zjutraj irEltha? .šedsti dan bodreča?
tamkajšnjimi rojaki - na koš;hi v Slhvensk: Zahodne Avstralije bo skupino vozil a^vet Zahodne Avstralije. Izlet organizira Hekna Slovenskega društva Melbourne. Cena celotnega aranžmaja, vključno'z avtobusi, večerjami in zajtrk^ hotelom s
AUD 1,765 po ose
Vsi zainteresirani morajo plačati AUD 1,00 d^pozi do 21. junija. Za vse informacije kličite Heleno na(03) 9589 60§4 ali Dra-gko na (03^ 9439 5
Obv^tilo
S tem sporočam zainteresiranim osčkam, da /ublastno žetj<< od danes naprej nisem več članica urgdniškefttk odboraN Svobodnih razgovorov.
¡vía G ritmen Ingleburn, NSW^23.5.201
Smeh
Iz tednika 7D

-	Dragi, zakon je kot pristan, v katerem se srečata dve ladji.
-	Že mogoče, vendar sem jaz naletel na bojno ladjo.
-	Matejček, si rešil kakšno matematično nalogo?
-	Niti ene, oči.
-	Bova pa prepisala.
-	Človek božji, od kod vam pa te poškodbe na glavi ?
-	Od kolcanja.
-	Od kolcanja takšne poškodbe, dajte no.
-	Kolcalo se mi je v omari, kamor sem se skril, ko se je vrnil njen mož...
-	Kupiš staro značko s Titovim likom?
-	Zakaj jo prodajaš?
-	Za preživetje!
-	Včasih si jo pa nosil na zavihku suknjiča...
-	Tudi za preživetje...
Iz Primorskih
TAKE IN ON;
O IN
Denar
pristoji vsaki obleki
Elviš: 'Moji ženi hodijo po glavi samo šoldt. M i znaš povedat, zakaj imajo ženske tako rade šol-de?'
Otjana: 'Kako. da ne! Po moje zato. ki šoldi pasejo k vsaki obleki"
/Nadaljevanje iz prejšnje številke/
Kako preživeti in uspeti v 21. stoletju
Sydney /Marija Senčar/ - Lep primer oksidacijskcga pritiska nam poda Robert Allen. Če prerežemo jabolko na pol, po nekaj urah opazimo, da so površine prerezanih polovic potemnele, porjavele. In kaj je povzročilo spremembo v barvi? Nastala je preprosta oksidacija. Svobodni radikali kisikovih molekul so napadli molekule prerezanih polovic jabolka. Če pa te takoj po prerezu poškropimo z limoninim sokom, bosta obe polovici ostali beli in sveži še dolgo časa. Zakaj? Limona vsebuje C vitamin, kije izredno močen antioksidant. ki neutralizira kisikove svobodne radikale in tako zavaruje prerezani polovici pred prehitrim razpadom. Isto se dogaja v našem telesu. Če telo zaradi slabe prehrane, ki ne vsebuje zadosti antioksidantov oziromajih tudi samo ne more narediti zadosti zaradi tega ali onega vzroka, potem si naše celice ne morejo opomoči od stalnih napadov prostih radikalov in na koncu resno zbolimo za to ali ono boleznijo. Genetic Bruce v\mes trdi, da vsako našo celico prosti radikali vsak dan napadejo oziroma ranijo približno stotisočkrat. Večina teh poškodb je jpravljenih, tocra vsak dan najmanj tisoč novih ranic je nezaceljenih in te p&škodbe se iz dneva v dan nabirajo. Če je napadena DNA (deoxyribonucleic acid) naših cislic, ki je sestavni del kromosomov - nosilcev dednih ,lastnosti, je končni\rezultat lahko rakasto obolenje. Starejši smo, manj ' sidantov proizvajamo. Torej naš odporni sistem je vedno šibkejši in tako zabažamo prve znake "starosti", med njimi tudi neozdravljive bolezni. Z tjobrrm odpornim \sistemom damo našim celicam možnost, da se ¡^r hrana ne vsabuje vsega, si pomagamo z dodatnimi kvalitetnimi »minerali. Nas» cilj mora biti močan odporni sistem. Pravljica? )ak kruta resnica Saša, v katerem živimo. >lesWolu, ki se sa vsi tako zelo bojimo, je medicinska znanost joviVspoznanj. Fdolesterol je steroidni alkohol, ki ga naše telo gauporablja zaproizvodnjo ccličnih membran in hormonov. jsteXola l^e moremo živeti. Brez njega življenja ni. Danes poznamo HDL (nigh density lipoproteins) in LDL (low den-»L je dober holesterol in je za naše zdravje zelo važen. ' smo zavarovani pred obolenji srca in ožilja. Ni pa lolesterolom, ki naj bo številčno nizek, vendar ne C. Atkinapravi, da so študije pokazale, da ljudje z .DL holester&lom hitreje zbolijo za rakom, imajo več coo(ne v pljučih, so bolj podvrženi alkoholu in je vDr. Atki\s tudi trdi, da ni važno koliko hrane, Paziti moramo na tisti holesterol, ki ga naše tistega, k\ se zaradi oksidacijskega pritiska itiNznotraj naših žil, jih s tem zožuje ali celo
Morda niste vedeli da.
una^jvišj izbo m^d am" mierisl^iSlov doktorMerry Dinen vrsto drug^znastyenift dodatnih častnjh doktora
-	da ima SOCO&iSydhey ising Committee fb^Jhe^ly: Games) svojo farmo gbst; 40.000 glist je hrano, kibstari kantinah, pojejo celo recik krožnike; gnoj od glist pa pot uporabijo naprej... za SOCOG-ove vrtove
-	Avstralke porabijo^sa "shopping" vsak dan 45 nmitrt^Av-stralci pa 35 -je v času dvanajstih mesecev več kot 800.000 Avstralcev nakupovalo po internetu
-	v Sydneyu porabijo aa teden za hrano S137, v MelbouMi pa S 13U
-	na teden povprečna družina v Avstraliji porabi 80 centov za klobase, S 1.27 za sveže ribe, 35 centov za čebulo, 31 centov za konzervirane špagete ali fižol in celih S 8.51 za cigarete
Glas Slovenije - sponzorji: Tr\e Voice of Slovenia -Sponsors:
EMONfi
INSTRUMENTS
j^ipact International PtV Limited
tu,
vTusmMij», j	ZD/
Kanado/Svico, A\\stri/oiJf(ff¡j¿ Švedsko, na JaCoi in v Slovaiijo /A rrou nd A ust ral i a, A rde n ti na,
USA, Canada, Switzerland, Austria, Italy, SwedtñQ Japan and Slovenia/