Poštnina plačana v gotovmi. V Celfu, dne 25. avgusta 1027._________________________________________________teto II., Ste v. 7. Izhaja enkrat na mesec. T"\ K \l IW| ¥ Upravništvo : Celje, Cena pos. številke 2 Din. \J |y £4 V IN 1 Vrvarska ulica št. 1/11. Ceut'w^,nul:0f;it | IHAI/A 0«l„UoU,ilu. UI U t\v/ vJlLiNIZ* v-< p°5n“£un Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji. Volitve. Pod tem naslovom smo priobčili že 25. jun. 1.1. članek, v kojem fiao nasvetovali, da nastopimo pri prihodnjih skupšč. volitvah skupno z aktivnimi kolegi z lastno kandidatno listo. — Ostal je ta članek glas v,pijočega v puščavi, ker se ni hotel nihče (zakaj, nam ni znano) poprijeti resno tega opet druga štiri leta, da se povodom zopetnih volitev o n/jih bedi govori. Z lastno kandidatno listo bi bili prvič prešteli glasove naših somišljenikov, a na d ringi strani bi pokazali strankam vseih vrst, da smo tud? mi tu ter da se nas mora upoštevati. Gotovo je, da bi bila marsikatera stranka izšla iz volitev znatno okrnjena, če bi bili rili samostojno nastopili. Ravno to dejstvo naj bode raznim političnim strankam v resen opomin, da ; s«e nas pri skupščinskem delovanju ne zanemarja. Mi bodemo zasledovali z največjio pažnjo vse skupščinsko delovanje; zabeležili bodemo delo onih mož, ki se zavzamejo za gladiujoče sta-roupokojence, a istolako si bodemo zapomnili pristaše onih strank, ki nas poznajo le pri volitvah, a smo jim drugače deveta briga. Tem potom izjavimo prihodnjim skupščinskim poslancem še enkrat, da je edina in glavna naša zahteva, da se ; upokojenci vseh vrst prevede.]o po določbah nove službene pragmatike. | če dobimo v to stvrho od ene ali i druge stranke popolno podporo, tedaj j lahko računa ta ob vsaki dani priliki ' j na nase kroglice, druigače pa v pri-' hodnjem času neizprosno samostojno j v volilni boj, brez, ozira na to, komu : j bi .to škodovalo in komu bi koristilo, j j Meglic, soli ohie male accompa,gnati, pravi italijianski pregovor. Dr. Kroncogel, Maribor; Kronskim in dinarskim staroupokojencem. V »Slovencu« z dine 5. avg. t. 1. či-tam pod nadpisom »Kronskim upokojencem« sledeče: »Te dni so dobili kronski upoko-I Jenei odtegljaje za davek na, svoje dohodke, ki jih dobivajo od države . . . Zato so poslanci SLS posredovali i na pristojnih mestih takoj, ko so iz-i vedeli za to odredbo in kakor ravno | izvemo. >0 finančne oblasti v Sloveniji že dobile nalog, da je tozadevna dolo-čiia finiafflčnega zakona razlagati tako, da kronski upokojenci sploh ne spadajo pod davčne zavezance, ker nihče med njimi nima toliko dohodkov, ki bi dosegli eksistenčni minimum 6000 di- j nar je v.* To poročilo je važno tudi za di- | narske staroupokojence, katerih mno- ; j gi tudi nimajo 6000 Din redne letne j I penzije. Draginjska doklada pri tem j ne pride v poštev. Jaz n. pr. imam j redne penzije na leto 5900 Din ali na j mesec 491 Din, od katere mi odtegujie-i jio: 20 Din dohodnine. 6 Din invalid- : skaga davka in 3 Din kom. doklad«3 j : poštnine plač-ijem 2 Din. tako da de-( bim mesečno točno 460 Din redne pen-; zije. Po zgornjem poročilu — ako je i točno — bi se mi ne smelo odteg.tvnti j nikakega davka. Ob koncu mi sili v pero pripom*-I ba, da si nisem mislil', da po mnogo- j j letnem, narodu zvestem službovanju j i niti toliko ne bom dobil v naši državi j redne zakonite pokojnine, kolikor za- ! kon določa kot eks;stemeni minimum! I * * * ] Dodatek staroupokojenea III. kategorije. Tudi jaz sem 40 let zvesto služil svoji državi ter bil, službujoč na severni meji, noč in dan v smrtni ne- varnosti. In v zahvalo zdaj, za vsako del o’ nesposobem, v pravem pomenu besede gladujem in nosim razcapano obi'eko s svojimi vred. Otroci a boje šole in cerkve, ker se sramujejo ljudi. »Slovenec« z dne 5. ,t. m. piše: »Srce te pa zaboli, ko zagledaš na cesti suho, mršavo postavo v ponošeni, napol razpadli, stari obleki ali prekrojeni stari avstrijski uniformi; že od daleč spoznaš to revše kot našega ubogega staroupokojenca> — Ali če kdo, sem | gotovo jaz vreden pomilovanja. Po ! -dolgem iskanju sem dobil majhen po-I stranski zaslužek, nastop takoj. Ne-j mogoče, s svojo obleko ne morem, med i ljudi. Moja žena je žrtvovala svojo | obleko, jo razparala ter mi sama naredila moško obleko. In zda j? Žena je ves dan v hiši in le v temni noči oskrbi svoje zunanje opravke. Žalostna maj-ka ! Sit sem sedemletnega občutnega pomanjkanja! Ako nam letošnje zasedanje nove skupščine ne prinese pomoči, se žrtvujem jaz, grozno mašoe-vaja se. Svaka sila do vremena!! Moj polni naslov na ratzpolago Prevedba kronskih pokojnin (pre-skrbnin) na dinarske. Te besede najdemo v vabihi Delegacije ministrstva financ v Ljubljani štev. A. IV. 2860, s katerim nas vabi, naj prosimo za prevedbo. V vprašanje. ali so te prošnje potrebne, se ne i bomo spuščali, ampak kratko zanika-! mo potrebo. V svrho enotnega postopanja vam svetujem sledeče besedilo: Prosim, da se prevede mojo kronsko pokojnino na dinarsko, pa le na podlagi novega uradn. zakona z dne , 31, julija 1923 in z veljavnostjo po-j čenši 9 1. januarjem ali vsaj s 1. ma-I jem 1922. Odklanjam vsako prevedbo j penzije. ki bi bila 1 nanj a od one, ki sem jo po avstr, zakonu in po avstr, činov-nem razredu zaslužil in se je glasom dekreta tudi priznata. Dr. K—/, Maribor. Kaj pa ho z dinarskimi sfaroupokojenei ? List »Jutro« z dne 19. avg. 1927 piše: Odkar sodelujem v Društvu državnih upokojencev za Slovenijo, so trudim ob vsaki priložnosti z besedo in peresom dokazati, da je edina rešitev za staroupokojemce v tem, da se jih prevede vse na tiste pokojnine, katere dobivajo nameščenci, ki se jih upokoji po novem uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923. Vse zaman. Na merodajnih mestih, v odločilnih krogih slišiš vedno le eno staro pesem o »prevedbi kronskih upokojencev na dinarske«. In kar je najihujše, da mnogo ljudi misli, da bodo kronski upokojenci po prevedbi v dinarske dobivali pokojnine po uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923, Tako še širša javnost misli celo zdaj, ko je ministrski svet dne 1. julija1 1927 izrecno izjavil, da se bodo kronskim upokojencem odmerile pokojnine po predpisih, ki so veljali »prije« uradn. zak. z dne 31. julija 1923! Nepov oljno reševanje zadeve staroupokojencev so deloma zakrivili nekateri kronski staroupokojenci, ki so zahtevali zase prevedbo na dinarske pokojnine, namesto da bi se bili zavzeli za izenačenje staroupokojencev z no-voupokojenci po uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923. Glasom sklepa ministrskega sveta z dne 1. julija t. 1. bodo kronski upokojenci enkrat do-segfi svoj cilj; prevedena bodo na tiste pokojnine, katere uživajo dinarski sta-roupokojenei. Dinarski staroupokoje-nec je tisti nameščenec, kateri je ob prevratu stopil v službo naše države, kojega kronska plača je bila v letih 1921. in. 1922. prevedena na dinarsko, s katero so ga potem poslali v pokoj, preden je stopil v veljavo uradniški zakon z dne 31. julija 1923. To so včasih storili celo brzojavno, da so takega nameščenca le izključili iz novega uradniškega zakona z dne 31. jufija 1923! Na drugem mestu sem obrazložil, da bo n. pr. v nekdanjem VI. plačilnem razrediu — zdaj I. kat. 4. ali 3. skupine —• dobil kronski upokojenec po prevedbi za 85 Din več nego ima sedaj. Priznano je, da so prejemki kronskih upokojencev brez dvoma več ko nezadostni. Ali bo zgoraj omenjenega upokojenca povišek za 85 Din rešil bede? Ali se naj tolaži s tem. da »volenti non fit iniuria«? Kaj pa naj poreče dinarski staro-upokojenec, kako skrbi država zanj. ki se je ob prevratu — v obmejnih krajih z nevarnostjo za svojo življenje — stavil novi državi na razpolago? Naj govore številke. Začefa sva obenem-službovat;, jaz kot avskultant, neki mlad mož kot pomožni sluga. Ob koncu najine karijere znašla sva se na istem uradu. Mene so poslali v pokoj kot predstojnika urada z redno polno dinarsko penzijo mesečnih 491. po odhitku davka 462 dinarjev, nekaj pred uveljavljenjem ; uradniškega zakona z dne 31. julija j 1923, omenjeni mož pa je stopil kot uradnik III. kat. s polno redno pen-zijo mesečnih 1147 Din po uveljavljenju uradniškega zaikona v pokoj. Jaz dobivam poleg penzije 1600 Din mesečne doki'ade, omenjeni uradnik pa 800 Din. Doklade imam torejf sicer dvakrat toliko; ker se bodo pa doklade v doglednem času znižale in sčasomo ukinile, bom imel mesečno redne penzije 462 Din, torej, okroglo 2 H krat manj. Glede doklade sem pa danes in vedno zavisen od ministrove milosti. Ne maram milosti, s 40-letnim službovanjem sem si svojo zadostno pravilno penzijo zaslužil! Daleč odvračam od sebe misel, da bi imel morebiti uradnik s 1147 Din redne pokojnine preveč; saj si jo je z vestnim dolgoletnim službovanjem pošteno zaslužil! Toda vprašam, kaj sem | pa jaz zakrivil, da imam 2^’krat manj redne pokojnine? Saj je tudi omenjeni uradnik približno šest sedmin svojih let odslužit pod Avstrijo, kakor jaz! Datum uradniškega zakona a dne 31. julija naju loči! Kako pa je mogoče, da zakon dela tako krivico? Cujmo! Načrt uradniškega zakona, katerega je brez dvoma zakonodajni odbor vestno premislil in ki je imel predsankcijo N j. Veličanstva kralja, na poznal razlike med staro-in novoupokojenci. Načrt je določil: Upokojenci s poi'nimi službenimi leti se prevedejo na novi uradniški zakon. Upokojeni pa, ki še nimajo polnih let, se morajo podivreči reviziji; ako niso za delo sposobni, ostanejo v pokoju po novem zakonu; ako pa so za delo sposobni, morajo zopet v službo. To je bilo pravično. Toda kaj se je zgodilo? V plenumu Narodne skupščine so nepričakovano predlagali radikali, da se že upokojeni državni uslužbenci izločijo od dobrin novega zakona! In takratna radikalna večina je ta predlog (ob asistenci SLS!) sprejela! V novem uradniškem zakonu so bili državnim nameščencem povišani prejemki, ker se je izkazalo, da z dotakratnimi prejemki ni več bilo mogoče izhajati. Star-rouipokojencem so pa pustili te priznano nezadostne prejemke; naj pač gredo pod zemljo, ako ne morejo živeti. In res čitamo mnogo o samomorih vsled bede. Staroupokojenci so vsa ali pretežno večino let odslužili v Avstriji. Po rimskem paktu ne bi smeli dobivati manj, nego jim gre za v Avstriji odslužena leta, pa ne dobivajo, kar bi jim šlo. Kot dinarski starou pokojen ec ne dobivam toliko, kolikor bi mi šlo po v Avstriji odsluženih letih; na v naši dr-; žavi odslužena leta torej ne odpade nič. Z ozirom na nevzdržljiv položaj, i v katerem se nahajajo, so staroupokojenci sklenili, da bodo prosili za zvišanje svojih prejemkov v smislu rimskega pakta vsak pri svoji nadrejeni oblasti. Ako ne bodo uspeli, bodo vložili tožbe na Državni svet. Ako tudi tam ne bodo nič dosegli, se bodo pritožili pri Društvu narodov. Ako bi bili radikali pustili uradniški zakoni, kakor ga je izdelal zakonodajni odbor, izostalo bi mnogo bede in žalosti. Ni bilo kavalirsko, da so svoje prečanske sodržavljane izposta-i vili giadovan.iu. Lepe uvodne besede knjige, s katere se uče moji otroci srbščine: »Brat je mio, koje vere bio« -— pač niso veljale dne 31. julija 1923. Priponi ba u red n ištva: Ta članek priobčimo.rade volje tudi mi, saj je zadel pisec tega članka struno, ki nam tužno opeva naše bedno stanje in razkriva težko krivico, pod kojo trpimo vsi staroupokojenci. Nič nimamo proti temu. da razkrinka nas sotrpin v širši javnosti naš obupen položaj, vendar bi bilo želeti, da se v prihodnje prijavi tudi nam z enakimi članki, koje bodemo radevolje priobčili tudi v našem glasilu. V listu »Naš fflas« št. 23 čitamo sledeče: Žalosten primer strankarske nestrpnosti, Predsednik Savesa drmmiih nameščencev za Bosno in Hercegovino premeščen — ker kandidira. — In pri nas?! V naši državi si čul tudi dosedaj le redko kdaj o strpljivosti, korektnosti in žentehnenstvu v politični borbi. Prej bi se moglo govoriti o vsem. drugem, samo o teh lastnostih ne. Kakor popreje, tako je tudi sedaj. Ravnatelj I. gimnazije v Sarajevu, znani nacijonalni in prosvetni pi-jonir, predsednik profesorskega društva, sekcije Sarajevo, predsednik Sa-veza drž. nameščencev za Bosno in Hercegovino in kot tak član širše uprave Glavnega Saveza, g. Milan Čukovič je bil določen za kandidata neke opo-zicijonafne liste za okraj Travnik, Bosna. Gukovdč je že od prvega d*ne svojega nastopa odkrit pristaš svoje stranke in je bil že za prejšnje državnozborske volitve na kandidatni listi. Zbog svojega velikega znanja in korektnosti uživa v vseh krogih, tudi pri političnih nasprotnikih velik ugled in spoštovanje. Kot gimnazijski ravnatelj je že sedmo leto na svojem mestu. Sedaj in. sicer za časa šolskih Počitnic so pa Čukovica nenadoma pre- j mestili iz Sarajeva v tihač. Ta pre- > mestitev se ne more utemeljiti s služ-beno potrebo. Menda ni potrebno, da bd naglašali stvarne motive, ki so dovedli merodajne do takega izrednega postopanja napram našemu odličnemu prijatelju in izvrstnemu sodelavcu v uradniškem pokretu. V oči bije težnja, da se otežkoči čukovimi kot uradniku priprava za volitve in da se mu zmanjšajo šanse-za volilni uspeh. Nikdar se nismo vtikali in se tudi sedaj ne vmešavamo v strankarske in partizanske boje. Naš list je v nijbolj čistem zmislu besede samo stanovsko glasilo, strogo nevtralno in preko strank. In zato tem bolj odločno in energično protestiramo proti tej krivični in neopravičljivi premestitvi g. Čukovdča, ki se ga hoče tem potoni prikrajšati za osnovne državljanske pravice. Prilika jim je dobro došla, ker imajo opraviti z uradnikom. In baš ta dokaz žalostne partizajnske nestrpnosti nas revoltira. Kakor da je uradnik v našd državi državljan druge vrste! Poleg tega je g.. Čukovič iz stroke, ki mu ni po nikakšnem zakonu zabra-njeno, da ne bi smel kandidirati za narodnega poslanca. »No dzgleda, da se želelo pokazati g. Čukoviču, a uz njega i svima njegovim prijatelj ima, koji ga u ovoj prilicd prate svojim simpatijama, i uz koje si i mi najsvesrd-nije pridružujemo, da su u našoj zemlji djudi i karpdsi pojedinaca uvek juči nego i najjasniji zakonski propisi«, zaključuje »čin. glasnik« št. 131, po katerem smo posneli to alarmantno vest. In pri nas? — Doznald smo, da je tudi pri nas neki državni uradnik, g. R-r, premeščen po službeni potrebi iz K. v — Kačenik ob albanski meji. Ima že dekret v rokah. Tudi g. R-r je nosilec neke kandidatne liste . . . Pripomba uredništva: Iz tega dejstva se zopet jasno vidi, kakšno orožje imamo ravno mi upokojenci v rokah glede volitev. Jadnega aktivnega uslužbenca premestijo gotovi gospodje, če jim je na poti, pa »Mirna Bosna!« Pa čekajite bračo, i vaše drvo ni-je doraslo do neba, doči če dan na-plate. Radi tega se strnimo vsi upokojenci v eno močno falango, da zakličemo, ko pride drugi dan odločitve, zmagonosno: »Stoj! tako ne ide više. — Nas se ne more več premestiti ati reducirati, pokazati hočemo, da smo svobodni državljani s trdo, neizprosne voljo.« Soupokojenci. Koga boste volili? Evo nekaj dejstev. Elaborat uradniškega zakona je bil izdelal demokrat dr. Reisner. Za? kon sam pa je visok upokojenec — jurist — v Mariboru taksiral za pravcato skrpucalo. Kako je prišlo do tega? Vže v dotičnem skupščinskem odboru so radikali — minister Kojič — in klerikalci črtali in papravkali elaborat. In ko je kot tak imel biti predložen parlamentu, so biti demokrati izrinjeni iz vlade. Homogena radikalna vlada, pomnožena s klerikalci, je končno po svoje uredila in sprejela uradniški zakon. Društvo drž. upokojencev in upokojenk za Slon'eni j o si je priskrbelo odtis onega mesta iz pr votnega Reisnerjevega elaborata, ki določa, da se vsi drž. upokojenci enako upokoje po novem zakonu. Ali to določilo so bratci radikali in klerikalci kakor tudi več drugiih uradništvu in upokojencem ugodnih določb črtali. In tako so ostali kronski upokojenci. Kronski uradniki pa, ki so bili upokojeni do 31. oktobra 1923. so ostali neprevedeni — torej dinarski upokojenci. Špeglajmo se sedaj vsi, kronski in j dinarski upokojenci na eni, in pa pre- i vedeni upokojenci na drugi strani. 1 komu se imamo zahvaliti za določeno nam usodo? Da nas to ni ižmodrilo, sc je čuditi, če še hočemo poljubljati palico, ki nas še vedno tepe. Pa še nekaj novejših dejstev. Društvo drž. upokojencev' (-k) za Slovenijo je bilo nedavno vlažilo na vlado prošnjo za prevedenje vseh upokojencev »po novem zakonu«. Klero-radi-kali pa so raje ugodili prošnji onih ubogih bednežev, ki so videli svoj paradiž v prevedbi na dinarske pokojnine. — Za vlado je to bolj po ceni. Za uzdarje pa jim je ista kleroradikalna vlada z novim proračunom naprtila plačevanja davka od 1. avg. dalje. Isto-tako tudi invalidom!! Upokojenim orožnikom, ki jim je Drž. svet ugodil zahtevani in so že pričakovali izplačilo za nje »lepih svotic«, je kleroradikalna vlada s čl. 164 fin. zakona preprečila izvršitev pravomočne razsodbe. Železničarji, poštni in drugi uslužbenci trpe na redukcijah plače, oseb, na izgubi penzije (dnevničarji) i. dr. A aktivnim uradnikom in pragmatičnim upokojencem so izkazali radikali in klerikalci svojo naklonjenost med drugim s tem, da so glasovali proti ukinjen ju naredbe o znižanju drag. doklade. Pa še nekaj! Kak lep red vlad v režimu, priča dejstvo, da morajo upokojenci in uboge vdove čakati po poideta in še več na svojo željno pričakovano pokojnino oz. udovni-no. Že 8 let vlada v državi režim kaotičnega nereda. Vsak naš član mora biti radi tega na jasnem, koga naj voli. Pripomba uredništva: Prejeli smo od našega člana gori-stoječi dopis, ki ga prijavimo drage volje, ker vsebuje dosti grenke resnice. Ne spuščamo se pa za enkrat za agitacijo na nobeno stran. To delo si pridržimo za poznejše čase, ko še enkrat prerešetamo delo različnih strank v novi skupščini. Zdravilišče Rogaška Slatina Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Tempel, Styrla, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sezona : maj — september. Cene zmerne, V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Bavnateljstvo zdravilišča Bogaška Slatina. I Ppešepnoua ul- IQ v Celju Prešernova ul 10 ■ - v::, v poslopju starega okrožnega sodišča T.T.-a—.is vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k Svoji k svojim! zadrugi kot člani. Svoji k Svojim! PU*" Cene konkurenčne. Neizprosen boj napovemo že dane« stranki, ki nas pozna le. kadar rabi volilne kroglice. Društvo držsvnili upokojentsv Ir upokojenk za Slovenije_____________ Slamo uredništvo »Upokojenca* CELJE. Vračamo priloženo pismo ter vljudno poročamo, da je odbor v svoji seji dne 14. t. m. sklenil poslati gospodu kandidatu sledeče pismo: Veleči jen jenom gosp. Belovsky MIRNA. Vas cijenjeni dopis od 31. julija primaono sa zahvalnošču i zadovoljšti-nom do znanja. U odborskoj sjednici od 14. o. mj. odlučili smo prije izbora prilikom izvanredne skupstine, koju čemo sazvati, Vaš i sve slične dopise, koji su nam dospjeli našim drugovi-ma saobčiti. Ujedno čast nam je Vas obavješti-ti, da postoji odlučna struja u udrugi samo onim strankama dati naše po-vjerenje, koji se budu obvezale naše pitanje kao pravno pitanje, što prije donijeti na dnevni red, da se u sarad-nji sa svim drugim istorpišljenim strankama konečno i za uvijek riješi. Za odbor: Z odličnim spoštovanjem". Predsednik: Tajnik: Pucelj J- Kopic. Ustanovljena 1. 1S®9. Poštni ček 10.533. Telefon štev. 16. Mestna hranilnica ljubljanska Stanje vloženega denarja nad 275 milijonov dinarjev (Gradska štedionica) Ljubljana Prešernova ulka Stanje vloženega denarja nad 1100 milijonov kron » a ■ * -9 ■ : s sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hraniiničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki cbrestni meri na posestva in menice ■ ■ ■ m ■ * Jr 1 CELJE, Razlagova ulica 7. =— Telefon 67. Ustanovljena 1906. . Podružnica Telefon 67. v Trbovljah. Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomi. Izdeluje vsakovrstnenagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture ža spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško Konkurenčne cene! Illliiiilliilill stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne obroke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike. Zante- vajte načrte in proračune.------------- Ugodni plačilni pogoji! »—wwii»w Veletrgovina z železnino D. Rakusch, Celje Ustanovljeno Peta 1810. Priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja. Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan. Našim somišljenikom na znanje! Če in kateri stranki oddamo naše glasove pri prihodnjih volitvah, se še nismo odločili. V danem slučaju izide še pred volitvami posebna izdaja »Upokojenca«, da obrazložimo naše mišljenje. — Drugače naj še vsak voli po lastnem preudarku. Uredništvo.___________________________________________. ___________ Tiska Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorna sta: za izdajatelja in uredništvo Fran Logar, za Zvezno tiskarno Milan Četina, oba v Celju