5^
Listek.
učevanje. Natd navaja natančne vire, 17 različnih knjig in spisov, in pristavlja pri važnejših kratke pripomuje, da se sosetmo začetnik lože spozud v vzgojeslovni literaturi za srednje šole v obče iti v vprašanji o preosnovi jezikovnega pouka posebe. — VI. odstavku se določa obseg nemške učne vsebine na začetni stopinji (v I. in II. razredu) slovensko-utrakvistiških gimnazij ter se omejuje navzgor proti srednji stopinji (III. in IV. razredu) in nizdolu proti ljudski šoli. Na podlagi učnih črtežev, miuisterskih razpisov in določil deželnega šolskega sveta — dotična besedila se navajajo v nemškem izvirniku — dokazuje g. pisatelj, da je nemška učna vsebina v prvih dveh razredih sloveusko-utra-kvistiških gimnazij tako obsežna, da jo vzmorejo le največja marljivost učencev, silen dušni napor učiteljev in obestranska železna vztrajnost. Širše občinstvo bi uteguilo zanimati zlasti to, kar piše g. pisatelj o vzprejemnih izpitih za sreduje šole glede" na nemški jezik. — V II. odstavku se nam razvijajo temeljna vodila jezikovnega pouka v zgodovinskem pogledu. V jezikovnem pouku se uporabljata dve bistveno različni in do cela nasprotni metodi: si 11 tetiško-slo v niška in e mpi riško-anali tiska. Do nekaj let sem so se živi in mrtvi jeziki poučevali zgolj po prvi metodi. Nji je slovnica središče, okrog katerega se suče ves pouk. Ali sedaj so tej metodi tla že popolnoma izpodkopaua: empiriško-analitiški pouk predira počasi toda smelo in jo prej ali slej do cela izpodrine ne samo pri živili jezikih, ampak tudi pri sfaro-klasiških. Bistvo te metode, ki se imenuje tudi »nova«, označeno je na str. 9. pregledno v osmih točkah. Da je morala stara gramatiška metoda res v marsičem že odjenjati in da se »nova« metoda priporoča celo z visokega mesta, posnemljemo iz treh ministerskih razpisov, katerih omenja g. pisatelj na str. 10. — III. odstavek nam kaže temeljna vodila obeh metod v luči dušeslovja (str. 11. 17.). — Iz važnih dušeslovnih razlogov obsoja g. pisatelj gramatiško metodo in se odločno poteza za analitiško. — V zadnjem IV. odstavku se razpravlja, kako" si učenec prisvaja vsako novo učno »jednoto« in kako se pravi pouk vedno ozira na ta duševni postopek. Zaznavanje, razumevanje in uporabljanje so one stopinje, katerih se drži človeška duša, ko si prisvaja katerokoli učno vsebino. Prvo stopinjo imenujejo vzgojeslovci empiriški moment, drugo logiški, tretjo tehniški. Po teh zaporednih stopinjah duševnega prisvajanja se mora ravnati tudi pouk. Da učenec zazud učno vsebino, mora mu jo učitelj podati, t. j. spraviti na duševno pozorišče, da jo razume, mora mu jo razložiti; da jo trajno obdrži, mora mu jo utrditi. Naloga učitelju je torej podajati, razlagati in utrjevati učno vsebino. Na začetku pouka se pridružuje tem trem stopinjam še »pripravljalni moment«. To so tako zvane »pravilne stopinje pouka« (Formalstufen des Unterrichtes) Herbat-Stoy-Zillerjevega vzgojeslovja, popravljene in skrčene po Dorpfeldu in Willmannu. Pokazavši nam podrobne te stopinje pouka, pravi g. pisatelj: »Učenec torej zaznava učno vsebino tem lože, čim nazornejši se mu podaja; razumeva jo tem temeljiteje, čim pregledneje se mu razloži medsebojna razmera v celoto združenih delov; uporablja, t. j. obnavlja pa jo tem hitreje, natančneje in trpežneje, čim večkrat se je menjalno ali šesta vi jalno ponovila.« — Prepričani smo, da naši slovenski šolniki sosebno veselo vzprejmd to vseskozi vestno in prepričevalno  pisano razpravo.
Odbor »Matice Slovenske« se je v svoji seji dne 23. rženega cve"ta ustanovil tako, da je bil za predsednika zopet izvoljen g. prof. kanonik Jožef Mam; prav tako sta se vzklikoma izvolila oba podpredsednika. Namesto drugega ključarja g. A. Praprot-nika se je zaradi njega bolehnosti izvolil novi odbornik g. dr. J. JaneUč. —• Prijavljamo še, da se je »Matičina« knjižnica od poslednje odborove seje pomnožila za 89 knjig, zvezkov in časopisov in da je ,,Matici" (takisto od poslednje odborove seje) pristopilo 81  letnikov iii  1  ustanovnik (izmed  letnikov).