CIRIL BURICA IZ OBRTNEGA ZDRUŽENJA
»Na inovatorje med obrtniki smo premalo pozorni«
Kljub temu, da imajo na be-žigrajski upravi za družbene prihodke preštetih 1.343 obrt-nikov v naši občini (1.008 red-nih in 335 s postransko dejav-nostjo), je občinski izvršni svet pred kratkim opredelil vse dejavnosti iz obrtnega za-kona za deficitarne, razen bi-fejev in okrepčevalnic v sklo-pu gostinske dejavnosti in prevoza blaga ter taksijev v sklopu avtoprevozništva. Za-nje, še posebej pa za začetni-ke, bodo letos začele veljati številne olajšave. Teh bodo deležni, a samo za eno leto, tudi nosilci samostojnega osebnega dela, ki bodo zapo-slovali nove delavce. Za Beži-gradom 357 obrtnikov zapo-sluje 861 delavcev, ki so se la-ni organizirali tudi v sklopu svojega odbora pri občinskem sindikalnem svetu.
Skladno s svojimi pristoj-nostmi bo občinska skupščina na zasedanju 4. februarja, z odlokom določila tudi, kdaj lahko občani sprejemajo go-ste na prenočevanje in hrano v svojih zasebnih gospodinj-stvih in kmečkih gospodar-stvih, dovolila bo, da se lahko prodaja na drobno in v pre-mičnih objektih opravlja na celotnem območju občine, da lahko samostojno obrtnik za-posli tudi več kot sedem de-lavcev, a največ deset - če poslovnni prostor temu ustre-za, ter da se kot postranski poklic (popoldansko obrt) ne smejo opravljati le: gostinska dejavnost (razen sprejemanja gostov na prenočevanje v za-sebnih gospodinjstvih z nude-njem zajtrka), javni prevoz oseb in stvari ter prodaja na drobno. Se torej bežigrajskim obrtnikom, ki so lani prispeva-li 22 odstotkov občinskega proračuna, obetajo lepši časi?
CIRIL BURICA, predsednik izvršnega odbora bežigrajske-ga obrtnega združenja, je od-govoril pritrdilno. V zadnjih dveh letih je steklo smelo so-delovanje med občinsko upra-
vo in obrtnim združenjem. Plodovi so že tu. Konec aprila letos se bodo začela gradbena dela pri zidavi dvanajstih obrt-nih delavnic v industrijski coni BP - 10 na Črnučah. Za so-dobne obratovalnice, ki bodo ponudile tudi nova delovna mesta ter, zaradi bližine indu-strijskih obratov, tudi več možnosti za kooperantske po-sle, vlada še vedno veliko za-nimanje.  Možnosti,  da  bodo
poleg predvidenih elektro in kovinarskih dejavnosti in ob-delave plastičnih mas zrasle še nove delavnice, je precej. Predvidoma bo vsak obrtnik v tej novi coni povečal proiz-vodnjo za približno 40 odstot-kov. Med njimi bo zavrtel svo-je stroje tudi Ciril Burica.
Bežigrajsko obrtno združe-nje, ki bo praznovaio letos de-setletnico, si močno prizade-va, da bi v svoje vrste pridobili nove člane in predvsem uspo-sobili čimveč mladtfc obrtni-kov, začetnikov, da bi jirn po-sel čimbolje stekel. Poleg tega nudijo nosilcem obrti tudi pravne nasvete in knjigovod-ske usluge. Prav zaradi tako široke dejavnosti bodo letos k ostoječim dokupili še za pri-bližno 70 kvadratnih metrov prostorov v sosednji stolpnici, prav tako na Reboljevi ulici. Začetnikov obrtnikov pa je kljub temu, kot je dejal Ciril Burica, bolj malo. Ljudje se v
tem težkem gospodarskem položaju težko odločijo prev-zeti na svoja pleča breme sa-mostojnega osebnega dela. Resda so bančna posojila ugodna, toda kdo jih bo vra-čal, če posel ne bo stekel? Po-leg tega jim delo omejujejo tu-di druge nelogičnosti. Ena med njimi je ta, da za plačila v združenem delu velja obvezni 15 dnevni rok, v katerem jih je treba poravnati, plačila obrtni-kom pa lahko kasnijo, saj jih obvezuje le člen v pogodbi, te se pa velikokrat naročnik iz gospodarstva ne drži. Poleg tega mora v družbenem sek-torju za zamude pri plačeva-nju vsak odšteti 73 odstotne obresti, obrtnik jih seveda ni-ma pravice izterjati. Kaj pa to pomeni pri današnji inflaciji, si lahko predstavliate. Kljub. temu bi združeno delo krvavo potrebovalo še več obrtnikov, predvsem kooperantov, da ne bi bilo t(pba uvažati vsake ma-lenkosti.
Ciril Burica, ki se ukvarja s strojnoključavničarsko obrtjo, je kooperant Iskrinih tozdov že petnajst let. Zadnje čase pa skuša uveljaviti svoje izdelke in polizdelke tudi 8 prodajo po trgovinah. Skrivnost tako dol-gega sodelovanja je, kot je de-jal, v točnih dobavnih rokih ter kakovosti in ceni izdelkov. Tu-di sam ima zaposlene štiri de-lavce in nekateri med njimi ra-stejo z obratovalnico že od sa-mega začetka. Norme nima, ker je tehnologija takšna, da sama sili k hitremu dokonča-nju izdelka. 1n kaj bi priporočil obrtniku, ki bi želel na novo odpreti obrt? »Naj si izbere dejavnost, ki tehnološko ni zahtevna in ki je hitro plača-na,« meni Ciril Burica. »Če-prav namreč v planih in v jav-nosti vse bolj poudarjamo raz-voj tehnološko zahtevnejših enot drobnega gospodarstva, smo na prave inovatorje med obrtniki premalo pozorni!«
VIDA PETROVČIČ