P tice zaradi svoje opaznosti, načina življenja in vedenja že tisočletja zbujajo pozornost ljudi. V zadnjem času je močno naraslo število ljubiteljskih in profesionalnih ornitologov, ki jim je uspelo v iskanju za novimi vrstami popisati že skoraj vsak skriti kotiček našega planeta. Kljub temu pa raziskovalci občasno še vedno odkrijejo in opišejo kakšno novo vrsto ptice. V zadnjem času je sicer novih odkritij zelo malo in so omejena na skrajno odročne in neraziskane dele sveta, pa vendar se seznam poznanih ptičjih vrst iz leta v leto veča. Vzrok za to so v največji meri genetske analize, na podlagi katerih so se v zadnjih desetle- tjih številne podvrste, ki so prej pripadale isti vrsti, ločile na samostojne vrste. SKRIVNOSTNE PEGASTE SOVE Z NERAZISKANIH OTOČIJ Ena izmed številnih slabo preučenih skupin je rod Tyto. Pred izidom tega članka je bilo opisanih sedem vrst tega rodu. Ena od njih naj bi živela na otoku Seram, in sicer moluška pegica (Tyto sororcula), vendar pa je bilo edino do takrat opisano opazo- vanje s tega otoka zabeleženo daljnega leta 1987, ko so fotografirali le en osebek med ekspedicijo v Narodni park Manusela. Vendar s fotografije ni bilo mogoče zanesljivo določiti, ali gre res za moluško pegico, ali za kakšno drugo še neopisano vrsto. V želji, da ugotovijo filogenetski status sove iz rodu Tyto na otoku, se je mednarodna odprava ornitolo- gov pod pokroviteljstvom Prirodoslovnega muzeja z Danske januarja in februarja 2012 odpravila na Seram. Tu so v Narodnem parku Manusela opravili intenzivne raziskave. USPEŠNA ODPRAVA Februarja 2012 so s pomočjo lovilne mreže na nad- morski višini približno 1350 metrov ulovili samico rodu Tyto. Sovo, ki je bila ob ulovu zelo glasna, so odnesli v raziskovalni tabor, kjer so opravili nadalj- nje analize in meritve primerjali z znanimi podatki drugih sov iz rodu Tyto. Ujeti osebek so primerjali s starejšimi muzejskimi primerki moluške pegice in ostalimi bližnjimi sorodnimi vrstami. Poleg morfo- loških primerjav so napravili tudi genetske analize in analize posnetkov oglašanja. Pri morfoloških analizah so ugotovili posamezne odklone ujete vrste od moluške pegice, od katere se je seramski osebek razlikoval po rumeno-okrastem spodnjem delu trebuha in izvirnem vzorcu na temenu in zgor- njem delu hrbta. Tudi pri meritvah dolžine kljuna in peruti so bile opazne manjše razlike med ujetim osebkom in muzejskimi primerki, vendar zaradi zelo majhnega vzorca ni mogoče podati zanesljivih sklepov. Najbolj očitne razlike so se pokazale pri molekular- ni analizi, kjer so odkrili, da so si moluške, gozdne (T. novaehollandiae) in atolske pegice (T. manusi) bližnje sorodne in se razlikujejo le za približno 1 %, medtem ko so razlike v mitohondrijski DNA med temi tremi vrstami in novo ujetim osebkom kar 2,85–3,53 %. Na podlagi genetskih razlik, morfoloških posebno- sti v barvi perja ter v manjšem obsegu tudi posnet- kov oglašanja so raziskovalci prišli do zaključka, da ujeti osebek pripada do sedaj še neopisani vrsti sove, gorski pegici (Tyto almae), za katero so znan- stveno ime predlagali po hčerki vodilnega razisko- valca odprave. NOVA VRSTA OSTAJA NEZNANKA Dokumentirani ulov sove je bilo šele drugo doku- mentirano opazovanje te vrste in prvo po skoraj 30 letih. V naslednji letih je bilo sicer zabeleženih in fotodokumentiranih še nekaj osebkov, vseeno pa je o razširjenosti in habitatnih zahtevah gorske pegice znanega zelo malo. Trenutno sicer prevladuje mnenje, da vrsta ni ogrožena, bi pa jo lahko najbolj naravovarstveno ogrožala morebitna izguba ži- vljenjskega okolja zaradi delovanja človeka. Raziskovalci so ugotovili, da ujeti osebek pripada do sedaj še neopisani vrsti sove, GORSKI PEGICI (Tyto almae). foto: Knud Andreas Jønsson LITERATURA Jøn SSon , k . & Poul Sen , M. & Haryoko , t . & r eeve , a . & Fabre , P. H. ( 2 0 13 ) : A new s p e ci e s of m a s ke d - owl (A ve s: S t rigi f ormes: T y t onidae ) fr om Seram, Indonesia. – Zootaxa 3630, strani: 51–61) V INDONEZIJI SO ODKRILI NOVO VRSTO PEGASTE SOVE / / Aleksander Kozina IZ ORNITOLOŠKIH RAZISKAV Svet ptic 01, april 2021 19