VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ! ceioietna naročnina 200 šiiingov ; P. b. b. . ................... LETNIK XXXVit) CELOVEC, PETEK, 23. SEPTEMBER 1983 ŠTEV. 38 (2141) OBČNi ZBOR ZVEZE SLOVENSKiH iZSELJENCEV: V se tisto, kar imamo smo si pritrpeli in ustvariti sami Tudi ietošnji občni zbor Zveze siovenskih izseijencev, ki je bii minuto nedeijo pri Pušniku v Ločah ob Baškem jezeru, je bii prepričava manifestacija živijenjske voije koroških Stovencev. Dvorano so napolnili zastopniki nekdanjih izseijenskih družin s ceiotnega tistega ozemtja, ki ga je svoječasno zajeia ziočinska akcija preganjanja naših ijudi. Bivši pregnanci so obuditi spomin na skupno trpijenje in so izpovedati tudi svojo današnjo zvestobo ideaiom, zaradi katerih so jih nacisti hoteii izruvati iz domače zemije. Predvsem pa so poudariti, da hočejo to zvestobo vsaditi tudi v srca miadega rodu, da bo nadaijevai tradicije in deio svojih prednikov. Že blizu 1000 podpisov! ŠtROKA PODPORA STALiŠČEM OBEH OSREDNJiH ORGANiZACtJ Kakor smo poročati že v zadnji števiiki našega tista, koroške stranke v smisiu svoje troedinosti spet enkrat z vso brezobzirnostjo uvetjavtjajo svoj obiastni potožaj — proti koroškim Sio-vencem in njihovim interesom. Misiimo namreč dogodke okoii imenovanja novega nadzornika za dvojezične šote, ko so povsem negirati tozadevne predioge obeh osrednjih siovenskih organizacij kot tegitimnega zastopnika neposredno prizadete stovenske narodnostne skupnosti ter četo mimo pristojnega ministra z aktom samovoijne priiastitve pristojnosti postaviti javnost pred izvršeno dejstvo. Ta nezasiišani primer brezobzirnega posiijevanja in nedemokratičnega ravnanja je razumijivo izzvat ogorčenje vsega našega ljudstva. Po vseh krajih južne Koroške protestirajo proti takšnim diktatoričnim obiikam in že v nekaj dneh je biizu tisoč ijudi s podpisom izrazito podporo statiščem, ki jih v tem vprašanju zastopata obe osrednji stovenski organizaciji. V prihodnjih dneh se jim bo gotovo pridružito še več ijudi, tudi pripadnikov večinskega naroda, ki prav tako obsojajo nedemokratično ravnanje obiasti in obiastnikov. FPO podaljšana roka KHD? Ko je najprej tamburaški zbor domačega SPD ,Jepa-Baško jezero" pod Sodstvom Erike Wrolich zaigral uvodne melodije, je podpredsednik Zveze slovenskih izseljencev Franci Černut kot domačin izrekel dobrodošlico vsem namočim; pri tem je posebej pozdravil ^ot častne goste generalnega konzula v Celovcu Marka Kržišnika, po-devodečega tajnika ZSO dr. Marjana Sturma in člana predsedstva NSKS dipl. t'9- Janka Uranka. Nato pa se je pod- Pfedsednik ZSI Matevž Wieser z izbrali besedami spomnil umrlih članov, m so se jim udeleženci zbora poklonili * enominutnim molkom. V osrednjem delu občnega zbora je Predsednik ZSI Jože Partl najprej poudaril namen in pomen vsakoletnega Ječanja bivših pregnancev, nato pa ^Pregovoril o trenutnem narodnopoli-'cnem položaju. Naglasil je, da so slo-^rtski izseljenci s svojem trpljenjem rjupaj s koroškimi partizani prispevati P'stven delež k zopetni vzpostavitvi neodvisne Avstrije. S tem pa smo si priborili tudi člen 7 državne pogodbe, ki bi moral biti ustava naše bitnosti na Koroškem; zato moramo ohraniti živ spomin na naše trpljenje in na naš boj — ta spomin bi moral stati v središču vsega našega prizadevanja. Naši narodni nasprotniki nam očitajo, da smo koroški Slovenci premalo hvaležni Avstriji za vse tisto, kar nam daje. Toda vprašajmo se, je menil predsednik ZSI, ali imamo res vzrokov za hvaležnost, ko pa moramo ugotoviti, da smo si vse tisto, kar imamo, pritrpeli in ustvarili sami. V tej zvezi je opozoril na zoževanje naših pravic, kot se izvaja na podlagi zakona o narodnih skupinah, npr. glede dvojezičnih krajevnih napisov (.Nekaj jih res stoji, toda koliko — kvečjemu toliko, da pokažejo, kako daleč je napredovala germanizacija in asimilacija."), glede slovenskega uradnega jezika (.Večina naših ljudi nima pravice in možnosti za uporabo materinega jezi- ka pred uradi in sodišči."), ali pa na področju šolstva, kjer oblasti pri imenovanju nadzornika popolnoma prezirajo naše predloge ter nam vsiljujejo človeka, ki je povsem stal ob strani in zato tudi ne uživa našega zaupanja. Za take razmere res nimamo vzroka biti hvaležni, je dejal predsednik Part), ki je ob koncu poudaril, da moramo ravno zaradi takšnega odnosa uradnih dejavnikov do naših življenjskih vprašanj biti le še bolj enotni, zaupajoč v lastno moč, nadaljevati prizadevanja za uresničitev pravic, ki smo si jih priborili z našim trpljenjem in oboroženim bojem v času nacizma. Tudi predstavnika ZSO in NSKS Marjan Sturm in Janko Urank sta poudarila potrebo po strnitvi vseh sil v boju za narodne pravice, obenem pa naglasila važnost ohranitve pričevanj o dobi trpljenja in boja koroških Slovencev v času, ko je bil slovenski narod obsojen na smrt. Prav na skupno usodo vseh Slovencev v dobi nacifašizma pa je spomnil tudi generalni konzul Marko Kržišnik, ki je opozoril, da so med vojno na celotnem slovenskem ozemlju izvajali akcije za izbrisanje slovenskega naroda, kar je vodilo do upora in oboroženega boja na smrt obsojenega ljudstva. Zagotovil je, da bo matični narod manjšino vedno podpiral v njenem boju za obstoj in sploh ne more priti v takšne težave, da te podpore ne bi mogel nuditi. Tudi še drugi diskutanfi so povedali svoje mnenje k posameznim vprašanjem ter izrekli podporo politiki obeh osrednjih organizacij in še posebej njunemu statišču, ki ga zastopa v zvezi z dogodki okoli imenovanja novega nadzornika za dvojezično šolstvo; s podpisom so udeleženci občnega zbora podkrepili svoj protest proti brezobzirnemu ravnanju oblasti. Potem je občni zbor izrekel razrešnico vodstvu ZSI ter pri votitvah znova potrdil dosedanji odbor s predsednikom Jožetom Partlom na čelu, ki se je ob koncu zahvalil za ponovno izraženo zaupanje, z zagotovilom, da bo odbor tudi v bodoče zastopal interese bivših pregancev. Srečanje bivših pregnancev so zaključili člani domačega prosvetnega društva. Najprej je Irena Černut prebrala spominski zapis o dnevu izselitve, nato pa z bratom Aleksandrom zapela dve popevki — ena je bila pesem iz Frauenauracha, ki jo je spesnil HanziDragašnik, ki je po vrnitvi iz taborišča na posledicah trpljenja umrl v najlepših letih. Zaključni nastop otroške skupine pa je bil obenem tudi simbolična obljuba mladega rodu, da hoče čuvati in gojiti tradicije svojih prednikov. $ 8. 9. 1983: V televizijski diskusiji o filmu „Vas ob meji" sta predsednik KHD Feldner in predsednik KAB Einspieler s popolnim zamolčanjem zgodovinskega razvoja in s prevračanjem današnjih razmer skušala pri nepoučenem gledalcu in poslušalcu izvabiti krokodilove solze zaradi baje strašne usode večinskega naroda na Koroškem, ki ga menda ogroža slovenska manjšina s svojimi zahtevami po enakopravnosti. Zlasti sta govorila o ..krivicah", ki da se godijo nemškogovorečim otrokom in učiteljem na južnokoroških šolah, ter zahtevala ločene šole za Slovence. $ 13. 9.: 1983: Proti takšnim „geto-šolam" se je v diskusiji, ki so jo vodili predstavniki slovenskih organizacij z zastopniki treh avstrijskih parlamentarnih strank, zelo jasno izrekel celo FPO-jevski poslanec Ortner. 3 15. 9. 1983: Deželno vodstvo koroške FPO je napovedalo posebno ..pobudo" za spremembo manjšinskega šolskega zakona, s ciljem, da bi bilo odstranjeno ..obstoječe zapostavljanje nemškogovorečih šolarjev". Tako smo torej v teku enega samega tedna doživeli, da se je koroška FPO spet enkrat izkazala kot podaljšana roka KHD. Komaj sta Feldner in Einspieler zahtevala segregacijo na šolskem področju, že je nastopila FPO kot poslušni izvajalec take politike. Poslanec Ortner pa v svoji lastni stranki ni pogorel le s svojim stališčem glede šolskega vprašanja, marveč enako tudi s svojim mnenjem, ki ga je v omenjeni diskusiji izrazil glede zastopstva slovenske manjšine v deželnem zboru: njegovo pozitivno stališče o virilnem glasu za Slovence je bodoči predsednik koroške FPO Haider zavrnil, češ, to ne more biti osnova za pogovore in poleg tega tudi nasprotuje ustavi. Torej je Haider vsaj v manjšinski politiki že začrtal smernice svoji stranki, ki ga bo na jutrišnjem kongresu izvolila za novega deželnega predsednika. P REBER!TE Vlada napovedala Rove obremenitve str. 2 Seminar SPZ o organizatoričnem delu str. 3 Posojilnica Ločilo ob 90-letnici v novih poslovnih prostorih str. 4 Predstavitev zimske olimpijade 1984 ^ Sarajevu str. 5 Ta naš nori svet str. 7 Pohod ,,Po poteh Lenarta in Gašperja" str. 8 ,,Koroški politiki delajo z nami tako, kot da nas ne bi bilo več, kot da so nam vsem že odvzeli narodnostno identiteto, zlomili hrbtenico," je dejal podpredsednik ZSO Franc Kukoviča, ko je na nedeljski prireditvi NT zavzel stališče k trenutnemu narodnopolitičnemu položaju na Koroškem. „Ker pa vemo za namero koroških ipolitikov, ker je prisotna pri vsakem pogovoru z vlado, ker jo vsak izmed nas občuti v vsakodnevni praksi na svojih ramenih, se mi zdi edino pravilno to, kar želi velika večina koroških Slovencev: da se enotno, brez ozira na morebitno strankarsko pripadnost ali svetovnonazorsko in versko prepr:čanje postavimo po robu silam, ki nas hočejo ali s silo, ali z negiranjem ,ali z uspavanjem izbrisati s koroške zemlje." Nas, ki živimo na Koroškem že dalj časa kot naši nemškogovoreči sodeželani, hočejo izruvati iz zemlje s koreninami vred, je dejal govornik. Tega ne dela le KHD, ki potom svojega glasila neti nemir v deželi. Najboljši pomagači v vsakodnevni praksi, v izvajanju ukrepov proti slovenski manjšini na Koroškem so mu visoki funkcionarji oblasti in odločilni de- želni politiki, ki vsako našo upravičeno zahtevo, ki prihaja iz potrebe na terenu, odklonijo in — kar je še hujše — jemljejo nam, in to načrtno, obstoječe pravice, ki so nam bile priznane po letu 1945 kot zahvala za trpljenje v izgnanstvu in za oboroženi odpor proti nacizmu v letih 1942-45. "To načrtno jemanje obstoječih pravic in neuresničevanje tistih, ki bi morale biti samoumevne po členu 7 avstrijske državne pogodbe, označujem kot politični zločin nad slovensko manjšino na Koroškem," je naglasil podpredsednik ZSO. „Tega ni mogoče označiti drugače, kajti vsak tzmed nas, ki pozna vsakodnevno prakso koroških političnih odločitev, ve, da nam hočejo npr. z ukrepi na področju dvojezičnega šolstva ali z izvedbenimi odločbami k manjšinskemu zakonu tz leta 1976 onemogočiti znanje in rabo našega materinega jezi- ka. Vse to ovira nadaljnji obstoj in razmah slovenske kulture na Koroškem ter služi cilju nemških nacionalistov — rušenju slovenske narodnostne identitete." Posebno vlogo v tem prizadevanju proti nam igra dvojezično šolstvo, kjer cd leta 1958 dalje zaznamujemo skoraj le še nazadovanje, je menil tov. Kukoviča. Pri tem je iz novejše dobe posebej opozoril na določilo iz leta 1976, po katerem vodjem dvojezičnih sol ni treba več znati slovenskega jezika. Omenil pa je tudi odredbo iz leta 1978, ki je odpravila posebni status dvojezične ljudske šole glede števila jezikovnih ur ter morajo učitelji na koroških šolah v enakem številu ur, kot jih imajo nemške šole na Dunaju, v Gradcu, Innsbrucku in drugod na razpolago za učenje enega jezika, k dvojezičnemu pouku prijavljene otroke naučiti dva jezika. To ni te norčevanje iz naših pravic in potreb, je poudaril govornik, to je proti vsem pedagoškim in metodičnim načelom. Vendar — mi moramo trenutno s to krivico živeti in hočemo preživeti! Kot največjo letošnjo krivico na področju šolstva je tov. Kukoviča omenil dogodke okoli nameravanega imenovanja novega nadzornika za dvojezične šole ter poudaril: „Deželni glavar se je, da bi pokazal na eni strani svojo moč, na drugi strani pa videl morda našo nemoč, odločil za imenovanje človeka, ki je za slovensko narodnostno skupnost na Koroškem nesprejemljiv, in to po razpisu, ki ne odgovarja ^ 32 koroškega manjšinskega šolskega zakona." Pozval je navzoče, da v tej zadevi podprejo stališča in proteste obeh osrednjih organizacij, svoja izvajanja pa zaključil z ugotovitvijo, da ,,si bomo le v doslednem in skupnem nastopu za naše pravice, z odločnim prikazom naše življenjske volje, s premišljenimi akcijami in enotnostjo na terenu, kot je bito to v najtežjih letih od 1942 do 1945, izborili boljše pozicije za obstoj in razvoj naše narodnostne skupnosti." Podpredsednik ZSO Franc Kukoviča: Kratenje manjšinskih pravic je politični zločin nad manjšino Obetajo se težki časi Vlada predstavila paket novih bremen Čas počitnic je mimo, postavlja pa se vprašanje, ali si bomo tudi prihodnje leto še lahko privoščili tako lep dopust kot letos; gotovo to vsekakor ni. Prejšnji teden so predstavniki nove koalicijske vlade — kancler Si.novvatz, podkancler Steger in finančni minister Salcher — namreč seznanili avstrijsko javnost s tem, kako mislijo prestati gospodarsko krizo, ki s polno silo pritiska tudi na našo državo; povedali so, kako si zamišljajo financiranje državnega proračuna za leto 1984. S kratkimi besedami se da ugotoviti, da je paket obremenitev, ki čakajo avstrijsko prebivalstvo v prihodnjem letu še mnogo hujši, kot so si to predstavljali pesimisti med političnimi opazovalci. In obremenitve bodo v prvi vrsti prizadele malega , socialno šibkega človeka, ne da bi mu odvzele strah za delovno mesto. Brezposelnost bo rasla naprej; kot prve bo prizadela okrog 14.000 delavcev v jeklarstvu na Zgornjem Avstrijskem in Štajerskem, tudi na področju mladinske brezposelnosti je videti prav malo olajšanja in tako imenovana skrita brezposelnost, ki je statistike ne izkazujejo, kot na primer pri ženskah, v kmetijstvu itd., prav tako raste. Vsi, prav posebno pa tisti, ki že zdaj morajo vsak šiling dvakrat obrniti, preden ga izdajo, bomo čutili povišanje davka na večjo vrednost, kot to predvideva paket obremenitev — najbolj nesocialni ukrep, ki je trenutno sploh mogoč. Pri potrebščinah dnevnega življenja se bo davek zvišat od 18 na 20 odstotkov in pri tako imenovanem luksuz- Ob štiristopetdesetletnici priselitve gradiščanskih Hrvatov v Osrednja slavnost v Železnem Na poziv Hrvatskega kulturnega društva so se zbrali številni gradiščanski Hrvati in častni gostje iz Avstrije, Madžarske in Jugoslavije na osrednji svečanosti v spomin na 450-letnico doselitve gradiščanskih Hrvatov. Na velikem arealu BEVVAG v Železnem so znane hrvaške folklorne in pevske skupine iz Gradiščanske in Jugoslavije oblikovale slavnostno prireditev, na kateri je imel slavnostni govor predsednik Hrvaškega kulturnega društva dr. Ivan Muller. Tej osrednji prireditvi v jubilejnem letu bodo sledile še številne druge. Med drugim je bila včeraj na Dunaju otvorjena razstava o gradiščanskih Hrvatih, ki je sestavljena iz materiala, ki je bil zbran na dunajski narodni biblioteki. V soboto pa bodo v 10. dunajskem okraju otvorili na isto temo razstavo, ki sta jo pripravila gradiščanski deželni arhiv in gradiščanska deželna knjižnica. Za 23., 24. in 25. oktober pripravlja dunajski Hrvatski akademski klub svoj drugi Symposion Croaticon, na katerem bodo znanstveniki iz Avstrije, Madžarske in Jugoslavije ter strokovnjaki gradiščanskih Hrvatov proučili šolsko in pravno situacijo ter jezik, povest in literaturo gradiščanskih Hrvatov. asimilacije" najvažnejša skrb. Tako so se konec zadnjega tedna zbrali zagovorniki popolne integracije spet na občnem zboru konference hrvaških županov, kjer je njih predsednik župan Robak spet kritiziral narodno zavedne Hrvate in njihovo ^premočno povezanost z matičnim narodom"! Konfrontiran z dejavnostjo obeh struj — asimilantov in narodno zavednih Hrvatov — je zvezni kancler Sino-watz sicer na eni strani govoril o bogastvu, ki ga predstavljajo Hrvati za Gradiščansko, na drugi strani pa je ponovno kazal razumevanje za asimilacijske struje. Ob vsem tem pa je razveseljivo, da je letos poleti hrvaška mladina ob tradicionalnem Dnevu hrvaške mladine v Bandolu z odločnim sklicevanjem na člen 7 in z izpopolnjevanjem Ob vseh teh dejavnostih gradiščan- enojezičnih krajevnih oznak odločno skih Hrvatov, ki dokumentirajo njihovo življenjsko voljo pa tudi tiste sile ne mirujejo, ki jim je „pravica do podčrtala svojo življenjsko voljo m poživila narodno-uspavajočo deželno politiko. nem blagu od 30 na 32 odstotkov, medtem ko bo pri energiji znašalo povišanje kar 7 odstotkov, namreč od 13 na 20 odstotkov. Posebno ta skok bodo občutili številni upokojenci in rentniki, pa tudi delavske družine, ki bodo - zlasti če bo zima huda — morali zelo varčevati pri kurjavi in topli vodi. Dunajčani imajo tozadevne ..izkušnje" še iz zadnje zime, ki pa je bila še razmeroma mila: nekaj tisočem družin so enostavno zaprli dobavo električnega toka in plina, ker niso več mogle plačati računov. Nadalje napoveduje vlada zvišanje davkov na motorna vozila za 10 oz. 40 odstotkov. Eno največjih socialnih pridobitev iz časa socialistične samovlade bodo sedaj občutno skrčili: namreč finančno pomoč pri rojstvu otroka, ki je v prvi vrsti pomagala veččlanskim družinam ali samostojnim materam, bodo znižali od 19.000 na 13.000 šilingov. Podobno nameravajo „var-čevati" pri brezplačnih šolskih knjigah, kjer računajo, da bodo proračun razbremenili za 100 milijonov šilingov. Zvišane bodo tudi posamezne socialne dajatve, predvsem pa se bodo podražile tarife pri železnici in pošti, kar vse bo prizadelo široke plasti prebivalstva. Morda edini ukrep, ki bo močneje prizadel bogate sloje, je napovedano obdavčenje obresti od hranilnih vlog. Toda bogati bodo tudi to lahko preživeli, saj jim bo zato znižan davek na dohodek in davek na premoženje, in to kar za celih 10 odstotkov. Ta ukrep nima nič več opravka s socialdemokratsko gospodarsko politiko, temveč je klasičen recept kapitalizma, kako naj preživi krizo, ki jo sam vedno znova povzroča: široki sloji prebivalstva in delavstva naj financirajo funkcioniranje gospodarstva in države ter zagotovijo dobičke podjetij in bančnih ustanov. Doslej ni opaziti močnejše opozicije s strani levice in delavstva, da bi se postavilo v bran pred novimi obremenitvami; tudi sindikati s predsednikom Benyo očitno odobravajo te ukrepe oziroma še niso napovedali nobenih akcij proti njim. Res: obetajo se težki časi. fra-ter. Samo dialog je premalo besedam morajo slediti dejanja ..Srečanje pozdravljamo kot dokaz pripravljenosti za nadaljevanje dialoga, ki ga je lani začel z manjšino kancler Kreisky," je dejal predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve SFRJ Svetistav Vujovič, ko je minuli teden na tiskovni konferenci odgovarja) na novinarska vprašanja, kako ocenjuje Jugoslavija nedavne pogovore kanclerja Sirto* watza s predstavniki osrednjih organizacij koroških Slovencev. Dialog in sodeiovanje avstrijske zvezne vlade s predstavniki slovenske in hrvaške manjšine - je daije dejal Vujovič — sta najboljši način za reševanje zadev, ki se nanašajo na položaj in uveljavljanje pravic manjšin, še ziasti pravic, ki jih manjšinam jamči 7. čien državne pogodbe, kar je poudarjeno tudi v vseh skupnih dokumentih Jugoslavije in Avstrije. Posebnega pomena je neposredno aktivno sodeiovanje manjšin pri uveijavijanju zakonitih pravic, ki bi jim zagotovile nadaljnji uspešen razvoj, je opozoril predstavnik jugoslovanskega zunanjega mi* nistrstva ter zaključno poudaril: „Pričakujemo, da bodo nadaijnji pogovori avstrijske viade in predstavnikov manjšin veiiko pripomogli k spoštovanju jezikov in narodnostnih posebnosti manjšin, pa tudi k vsestranskemu razvoju kulture, izobraževanja, družbenega življenja ter gospodarskega položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji." Temu je dodati le toliko, da tudi koroški Slovenci pozdravljamo dialog, vendar pri tem poudarjamo, da so za nas bolj kot besede važna dejanja. Le ta pa doslej žal niso takšna, da bi nam odvzela skrb za našo bodočnost, nasprotno, silijo nas v to, da bomo morali tudi na* ša prizadevanja za uveljavljanje mednarodnopravno zajamčenih pravic prenesti od zgolj verbalnih izjav na boij odločne zahteve. Za enakopravnost manjšin tudi na sindikalnem področju V Bocnu je bil pred nedavnim četrti kongres sindikatov evropskih manjšinskih skupnosti, na katerem so se zbrali zastopniki manjšinskih sindikalnih organizacij iz Južne Tirolske in doline Aosta, predstavniki sindikata slovenskih šolnikov iz Trsta ter predstavniki iz Španije in Sardinije. Na kongresu so poudarili pravico narodnostnih manjšin, da se organizirajo tako na političnem kot gospodarskem, kulturnem in družbenem področju, da bi s tem ustrezneje in uspešneje zavarovali svoje interese. Potrebo po takem vsestranskem združevanju so utemeljili predvsem z dejstvom, da države večinoma ne upoštevajo v zadostni meri potreb in zahtev narodnostnih skupin in jim niti ne jamčijo razvoja; zato morajo te skupine seči po samopomoči in taka oblika samopomoči je tudi njihovo združevanje v interesnih organizacijah. Pri tem je bilo posebej glede sindikalnih organizacij narodnostnih manjšin iz- recno poudarjeno, da morajo bitt ^ organizacije povsem enakopravne % vsemi ostalimi na državni ravni. Udeleženci so izrazili željo, da & se manjšine, ki še nimajo svojega dikata, združile v en sindikat, ki b* ščitil njihove interese in s tem še bolje povezal posamezne sindikalne orga* nizacije manjšinskih narodov v Bv* ropi. V zaključnem dokumentu so se udeleženci kongresa izrekli za skup' ne akcije na evropski ravni, da h* narodnostne skupnosti vključili v naj' različnejše evropske zveze in orga* nizme. .Miting Kladiva" .Praznik Našega tednika' Strnjenemu nastopu treh vladajočih koroških strank po sklepu zakona o narodnih skupinah Slovenci in de-okratična javnost še nismo odgovorili s politično akcijo. Protesti so ostali predvsem pismeni in deklarativni, je bilo povedano na minulem mitingu Kladiva v Borovljah, ki je bil posvečen 10. obletnici ustanovitve solidarnostnega komiteja za pravice koroških Slovencev. (Obširni prikaz solidarnostnega gibanja je bil le nekoliko pristranski, saj še z besedo ni omenil 6 oktobrskih taborov, pa tudi samokritičnih kladivarskih ocen ni vseboval). Zato bi bilo potrebno, da se zedinimo — neodvisno od svetovnonazorskih prepričanj — na akcijski program za obrambo in izgradnjo dvojezičnega šolstva, v ta stremljenja pa bi bilo treba pritegniti tudi ncm-Škogovoreče demokrate. Še prej bi bilo treba združiti slovenske učitelje in učiteljice v neodvisnem združenju, zelo pomembno pa je tudi zadržanje Slovencev do drugih važnih sprememb šolskega sistema, ki so splošnega pomena. Vsem tem pozivom in predlogom je skupno, da izhajajo iz ocene, da nemškonacionalne sile ravno sedaj napadajo dvojezično šolstvo, ko tudi država pripravlja socialno demonta-žo in zožuje svoboščine in pravice ljudstva. Toda tudi upravičeno poudarjanje pomena mirovnega gibanja ne more prikrivati, da se tudi za Kladivo samo postavlja potreba po praktičnih korakih v nakazano smer. Tudi v kulturnem in družabnem delu sporeda napredna politična izpoved ni prišla prekratko. Celovška amaterska igralska skupina „Weibs-bilder" je kabaretistično ožigosala zapostavljanje ženske, ki jo številne ideologije silijo v tipično podrejeno žensko vlogo. Posredovala pa je tudi prepričanje, da je borba žene za boljšo izobrazbo, za pravičnejšo plačo itd. ravno tako upravičena in potrebna kot borba za pravice nacionalnih manjšin. Prav poseben užitek za mlar dino in za odrasle je bil nastop Lutkovnega gledališča Ljubljana (Kozlovska sodba v Višnji gori), nič manj pa tudi nastop znanega slovenskega pevca Andreja Šifrerja, ki je marsikatero slovensko ljudsko pesem oblekel v sodobno obleko in ji dal tudi šaljivo in veselo dušo. Ansambel „So-nja Marinkovič", katerega instrumentalne in pevske kvalitete so pri nas že splošno znane, pa je zaključi! večer. „Mi smo za politiko malih korakov, če korakamo naprej. V zadnjih letih pa stojimo na mestu ali korakamo celo nazaj," je poudaril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc na prazniku Našega tednika v nedeljo popoldne v Bilčovsu. „S tako politiko se več ne moremo strinjati," je nadaljeval in dodal: ,,Če torej v najkrajšem času ne bo prišlo v pogovorih z oblastmi do konkretnih pozitivnih rezultatov, potem bomo morali razmisliti smisel politike malih korakov, priti bo moralo do spremembe našega pristopa do re in kot podkrepitev navedel, da je dejstvo, „da je manjšinska politika avstrijskih oblasti raznarodovalna, da nas v važnih vprašanjih niti več ne Šolski problemi pri Slovencih v Italiji Prejšnji teden se je tudi v Itahjj začelo novo šoisko leto. Kakor P*** nas na Koroškem, ttako začetek šo vedno se počuti kot Slovenec in koj ko je prišel v domače kraje se mu je razvozljal jezik in v trenutku se je lahko pogovarjal slovensko. Potovanja po Afriki, Aziji in drugih predelih sveta pa so mu dala tudi svojo lastno gledanje na jezike. Florijan, K sam uporablja 5 jezikov, je v razgo voru menil, da je ubog tisti, ki tnentj da je nemščina več vredna kot si venščina, saj tisti, ki hoče po svetj^ tudi z nemščino ne bo prišel dalej Začudili pa so se mu tudi njegP bratje in sestra, ko so v domače krogu prepevali slovenske ljudske PA srni in je ta domači „tujec" znal P _ neki pesmi celo še več besedila, ^ domačini! Delegacija SZDL Bosne in Hercegovine na Koroškem Danes in jutri se mudi na Koroškem delegacija Republiške konference SZDL Bosne in Hercegovine, da se informira o trenutnem položaju slovenske narodne skupnosti. Delegacija, ki jo bodo sprejeli zastopniki ZSO in NSKS si bo ogledata vrsto vzgojnih in gospodarskih ustanov koroških Slovencev ter se v direktnem pogovoru s pripadniki manjšine ustvarila vtis o trenutnem narodnopolitičnem položaju na Koroškem. V nedeljo: sprememba časa Prihodnjo nedeljo 25. septemb^ bomo lahko spali eno uro dalj noči od sobote na nedeljo bo nehal veljati poletni čas, ki so 9^ uvedle že skoraj vse evropske dr žave. Veljal bo spet navadni sred njeevropski čas in ure bo treba za vrteti spet eno uro nazaj. P°^ čas so uvedli predvsem zaradi va^ čevanja energije in tudi zato. da podaljšali v poletnih mesecih ^as za oddih.