POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Br Za tiste, J ki naročnino v redu plačujejo, bodo razpisane v de i veti številki velike nagrade A KnijM^TAjFU m priložena Originalna slika trajne ond ulacije, izdelana z aparatom in preparati GALLIA PARIŠ GALLIA-ONDUL ACl J A zadovolji vsako damo finega okusa zaradi tega, ker je trajnost preparacije in naravna oblika valovite frizure v vsakem oziru na najvišji dosegljivi točki. GALLIA-ONDULACIJ Ain njen način kodranja las je v Sloveniji brez konkurence ter se izdeluje to delo edino le v salonu v NAVINSEK, Ljubljana, Selenburgova ul. 1. Kakor božajoč okvir okrog dragocene slike je praktičen in lep dežnik. Seveda samo, če je prvovrstno blago, s katerim Vam postreže t v r d k a L. MIKUŠ, LJUBLJANA Na drobno! Mestni trg 15. Na debelo! «Mami, kako je dober tale čajček, ki mu Ti praviš BUDDHA. Kdo pa prodaja BUDDHA ČAJ, mamica?* «Pri vsakem trgovcu ga dobim. Seveda moram vedno zahtevati čajne mešanice BUDDHA v zavitkih, ker bi sicer kaj hitro dal drug manj vreden čaj.» Čajne mešanice pa razpošilja: TEA IMPORT, Ljubljana Večna pot 15. Telefon 26-26. „CENTIFOHA" PARFUME RIJ A ZAGREB, JURIŠIČEVA ULICA 8. SKRIVNOST MOJE MLADOSTNE LEPOTE. Nova koža na obrazu. Ce uporabl]ate 10 do 14 dni epohaini medicinski biološki preparat za lupljenje kože Astrigent special Venus, se Vam obraz pomladi. Izginejo za vselej vse gube, madeži, mozolji, pege ter mastna in raskava koža. Lica postanejo nežna, sveža in mehka kakor pri majhnem detetu. Garnitura Din 92-—. Creme de Citrone. s čudovito Hitrostjo očisti polt vseh napak. Osvežuje in oživlja velo kožo in jo dela elastično in nežno. Edina krema, ki le hkiatl dnevna in nočna krema. Večji lonček Din 65-—, srednji lonček Din 18 —. Gold Cream „Vlolette" pour le jour> najfdeal-nejša francoska suha dnevna krema. Naredi polt temnorjavo, ljubko in nežno Če jo redno uporabljate, izginejo vse nečistosti, obraz a postane mladosten, svež in mikaven do pozne starosti. Potrebna vsaki moderni dami kot podloga za puder in šminko za zabave, plese in za promenado. Večji lonček Din 65-—, srednji Din 18-—. Gold Cream „Vlolette" pour la nuit, originalna radioaktivna mastna nočna krema, ki prodira v vse znojnice in s tem varuje in z vsakim dnem bolj pomlaja obraz. Odpravlja čudovito hitro grbance in gube pod očmi in na sencih, pa bi zato morala biti na toaletni mizici moderne dame. Večji lonček Din 85'—, srednji lonček Din 20 —. Lalt de Beautč „Violettč" za odpravljanje znojnlc. Krepi mišice in je najboljše sredstvo za perfektno čiščenje obraza. Din 65-—, srednja stekleničica Din 15 —. Zahtevajte brezplačne Ilustrirane cenike I iiilli (nadomestek za jajca) Oti »T, Oata ln Dr. 0«&eij* flurfoKK«. mvi. stvjanje i« b«v< Jajc; Mitn w pršita *wj„j„ fcatr« eoog, ntmrajult« tedtoi ^ 'M)«*«. SloMant Y(aJu j w ("r-trs, f«,-!«, Mife)^. muta, ttftium. «oo4>cth, in>Wljtmn. i t t« fakltcom M. t. Jopo obiiio u, j, trtta p^a,: GOSPODINJE! PRAVA DOMAČA JED LE S PPAVIM Nadalje proizvajamo še pudinge kreme šart I j e itd. * »»' V . 0rase Dr. A. Oetker-jev vanilinov sladkor za kuhinjo, T» nntek tHio&ujt, it aulo« vrtilt urnim*, kram. koli« »ti i Mer Mkfrjj »»Uljev VwsWt» »g* »tVMta 31 Mr^to a se je vpitje poleglo in izpremenilo v mrmranje. Strnjena množica se je neprestano ozirala k balkonu in čakala, da se pojavi prefekt in jim iz-pregovori, kakor je bilo to vedno na kraljev rojstni dan. Vendar se prefekt ni pokazal. Drhal je začela groziti. Klicala ga je in ga pso-vala z izdajalcem in babjekom. «Prevaril nas je! Z izkoriščevalci vlečeb Drhal se je zagnala proti občinski hiši in se pripravljala, da vlomi vrata. Pred magistrat je prihitelo nekaj orožnikov-pešcev, ki so jih pa ženske s kamenjem pregnale. «Prefekt naj pride,» so kričale, ogovoriti hočemo s prefektomb v RenčRosny: C 3. T O Ostal sem brez očeta in matere. Oba sem izgubil skoraj ob istem času. Oče je padel v vojni, mati pa je umrla nekaj tednov nato iz žalosti za njim. Takrat sem bil v šestem letu. Ker sem bil sam, me je vzel s seboj stric, da bi mi ne bilo treba umreti od lakote. Bil je brat moje matere. Ni bil slab človek, le malo omejen, preveč preprost in strahopeten. Najhujše pa je bilo to, da se je oženil z neko majhno, grdo žensko. V njej je menda priroda utelesila vso žensko zlobo. Moj ubogi stric, ki je bil sicer velik kakor gora, se je je bal. Lahko je delala z njim vse, kar se ji je zljubilo. Morda je iz strahu pred njo počasi postal prav tak kakor ona, čeprav bi po njegovem obrazu človek sodil vse kaj drugega. Sicer pa moja nova teta ni bila hudobna samo proti meni. Tudi njena lastna hči Anica je morala občutiti na sebi vso njeno zlobo. Seveda ne v tolikšni meri kakor jaz. Ni me tepla, ker sem bil preslaboten. Zato pa mi je z nekakšno peklensko naslado zmeraj pripovedovala strašne zgodbe in me za vsako malenkost, ki je nisem prav napravil, grozila, da bo poklicala čarovnico, ki me bo odnesla v svoj brlog. Ta čarovnica ni bila izmišljeno bitje. V resnici je živela. Vsaj zame in za Anico. Moj stric Arzen in njegova žena sta napravila iz nje živo pošast. Vsako nedeljo popoldne sta naju vodila na drugi konec vasi, da nama pokažeta čarovničino hišo, neko šupo, ki je bila zbita iz starih desk in pločevinastih posod. Tam je stanovala neka starka — najmanj osemdeset let bi ji bil človek prisodil. Živela je od miloščine, ki so ji jo dajali ljudje. Časih sva jo videla na cesti. Vsa je že zlezla v dve gube. Njen spačeni, gubasti obraz je bil brez levega očesa in koža rumenkasto zelena kakor razpokana drevesna skorja. Z njo sta hodili zmeraj dve mački in presunljivo mijavkali. Odkod je prišla? Kako ji je bilo ime? Nihče ni prav vedel. Že pred petimi leti je postavila na občinskem polju kolibo. Tu je ostala, čeprav so si vsi prizadevali, da bi jo spravili stran. Nihče ji ni rekel drugače kakor čarovnica. Nekateri ljudje so trdili, da prinaša srečo, drugi pa so rekli, da je s samim nebodigatreba v zvezi. Ženske so bile prepričane, da ima zdravilo za ljubezen. Zame in za Anico je bila pravi hudobec iz pekla, strašilo, ki reže otrokom nosove in ušesa in jim izpije oči. Kadar sva šla mimo njene hiše, sva kar drhtela od strahu. cčakajta... po čarovnico pojdem,» je z vidnim uživanjem grozila moja teta, kadar sva jo ujezila. V tem se je zaslišal skozi ulice topot konjskih kopit. Orožniki na konjih so prijahali na trg in začeli streljati v zrak. Ženske so popadale na tla, tiste, ki so bile zadaj, so pritiskale na sprednje, da bi se umeknile pred sabljami in konjskimi kopiti, nekaj jih je padlo in bile so pohojene od prestrašenih tovarišic. Med krikom in kletvami se je množica razbežala v vse ulice in prepustila trg zmagujočim orožnikom in ranjenim ženskam, ki so se vlekle k bazenu vodometa, da bi laže ušle. Osamljeno je obležalo sredi trga truplo izstradane in izmučene matere, mučenice gladu od včeraj, svetnice kruha od danes. Vlada se je nazadnje odločila za odgovor na zahteve lakote — in upor žena je bil končan. Pan a ocho! Cv. K. v n i c a Anica je takrat vselej prebledela kakor zid, jaz pa sem se stisnil kam v kot in si mašil ušesa. Teta se je zadovoljno smejala. Še do danes se nisem mogel otresti tistega strašnega občutka iz mladosti. Še zdaj se mi časih sanja, da sem mlad in da me teta vodi k tisti čarovnici. Takrat sem vselej ves dan slabe volje in preklinjam teto še v grobu. Dve leti sem moral z Anico trpeti. Vse to je postajalo že neznosno. Večne grožnje, najine strašne sanje in še hujši prividi — vse to nama je grenilo življenje, in če bi bil poslušal Anico, bi bila že davno pobegnila z doma. Dostikrat sem premišljal, kako bi se rešila, in naposled sem prišel do prepričanja, da bo najbolje, če uničiva vzrok najine bojazni. Ko ne bo več čarovnice, se nama ne bo treba več bati... Ta sklep je bil razumljiv in v osmem letu sem imel tudi že toliko poguma, da bi ga uresničil. Kaj sva potrebovala, da izvršiva svoj namen? Škatlico vžigalic in nekaj slame... Oboje sva lahko dobila. Čakala sva četrtka, ko strica ni bilo doma, ker je bil nadzornik na trgu. Teta pa je navadno tisti dan hodila k svojim prijateljicam na obisk. Takrat sva vzela vžigalice in precej slame. Okoli šestih zvečer, ko se še ni začelo mračiti, sva ušla skrivaj od doma in krenila proti čarovničini kolibi. Zlagal bi se, če bi rekel, da me ni bilo strah. Toda ob mislih, da bo čarovnica živa zgorela, nama je bilo toplo pri srcu, in da vidiva ta prizor, bi bila šla na konec sveta. Drugače pa sva opravila vse tako, kakor se spodobi. Jaz sem se splazil po tleh proti koči. V eni roki sem imel vžigalice, v drugi pa slamo. Slamo sem zvil in jo potisnil pod prag. Potem sem jo prižgal kakor plame-nico. Takrat sem bil še tako nepreviden, da bi me bili takoj dobili, če bi bil kdo prišel blizu. Anica pa je nedaleč od koče pazila, da bi me poklicala, če bi koga videla. Ko sem svoje delo opravil, sva zbežala kakor obsedena, in če naju bi bil kdo videl, bi bil moral takoj vedeti, kdo je zažgal. Komaj sva prišla domov in zlezla h knjigam, da bi ne bilo najino vedenje preveč sumljivo, že so začeli ljudje kričati na ves glas: «Ogenj! Ogenj! Gori!» Spogledala sva se in se zasmejala. Še nikdar nisva bila tako srečna. «Gori! Go .. o ... r... i...!» so kričali ljudje po cesti in pred hišami. Tudi midva sva takoj pritekla k njim. Prav tedaj se je vrnila tudi teta. tčarovničina hiša gori,» nama je rekla. »Zdaj mi moraš pa dati plačilo, ker sem ti nosil.* »Ali mi ne izgineš, spak! Nosil, da, koliko pa?* »Pa bi bila prej počakala!* »Nič ne dobiš!* Tako poceni se pa Miha ne da odpraviti. Kar prime jo okoli pasu in jo stisne k sebi. Cmok, cmok! Čeprav se Mina brani. Potem se mu le izvije. •Le čakaj, Miha!* se jezi. Pa je videti, da ni nič jezna. Še smeje se. In rdeča je v lice kakor mak. »Mina, nocoj pridem k tebi pod okno. Saj mi boš odprla?* »Da, bom, in z vodo te bom polila, da boš vedel, spak nemarni!* Tako govori, Miha pa ve, da bo drugače. O, odprla mu bo in še vesela bo, da pride. Vera Gogala: Irena in Fedi Mala Irena se vozi z ladjo po morju. A groza I Nenadoma se ladja nagne, kar tako na lepem brez vzroka, in vsi potniki z Irenko vred zdrsnejo s krova v peneče valove. Vsa preplašena Irena zakriči — in odpre zaspane očke. Hvala Bogu. Bile so le sanje! A kaj je zopet to? Njena blazina je menda postala živa in se odmika izpod njene glave. Jo j! Irena zapira in odpira oči. Ali še sanja? Aha! Odtod hude sanje. Nenadoma se ji posveti v drobnih možganih. Sedaj se spominja. Fedi ji je obljubil zvečer, preden je skočila v posteljo, veliko presenečenje za četrto uro zjutraj. Sedaj v počitnicah ji Fedi vsak dan, ponajvečkrat zjutraj, napravi kako presenečenje. Nekoč ji je potegnil odejo s postelje, ko se ji je najbolj ljubilo spati, drugič ji je kapljal vodo za vrat. Včeraj ji je nataknil zanko na palec desne noge in jo povlekel, da je prestrašeno zajavkala, danes pa je privezan ogel blazine na vrvico. Fedi je skrit za zaveso in izmika počasi in previdno blazino izpod Irenkine glave. To je najboljša metoda, da Ireno hitro vzdrami. , V vreči je boj med raki in žabami. Vse, kar pride med klešče, ne more več ven. Raki iznašajo vso jezo in obup nad ubogimi žabicami. «Tako, draga Irena, sedaj ti dovolim, da se vrnemo in skuhamo kosilo. Pripravi malo dračja na najinem ognjišču, jaz grem pa med tem časom s Hopsijem na od^ejo ležat.» «Zelo si prijazen*, se huduje Irena. «Jaz naj delam, ti pa ležat. Ti boš dober mož. — Kar lepo se spravi na delo in pripravi žabe in ribe za kuho. Z luskami vred jih ne bomo jedli.> Nato gre do poti, ob treh smrečicah se ustavi, potem pa šteje sedemnajst korakov naprej, nato osem korakov v levo med praprotjo in — doma je. V skritem kotu sredi praprotja in smrečic imata svojo hišico, spleteno iz vejic in zadelano s praprotjo. Bojita se za svoj domek. Živa duša ne ve zanj. Irena privleče iz kota lonec, odbrska travo iz za-delanega ognjišča in odmaši luknjo, ki jima služi za dimnik. Kmalu grmadica veselo plapola. Ko voda zavre, vrže vanjo peščico soli in pomeče v lonec vse rake, žabe in ribe skupaj. Zelo preprosto kosilo. Fedi in Hopsi strmita v lonec in požirata sline. Jedilnica je na drevesu. Dolgo sta iskala drevo, ki bi ustrezalo zahtevam udobne jedilnice z naslanjači in mizico. Mala Irena je nekoč vse dopoldne mučila svoje malo, gibčno telesce s plezanjem in preiskovanjem kostanjev okrog njune kočice. Ko je končno vsa spehana in opraskana zlezla na zadnje drevo, se je iz vrha nekaj zagrohotalo: ^Rezervirano že od zjutraj!» Mala gosfiodinjica je kosilo pripravila. Odlije vodo in pogasi ogenj. Zgrabi Hopsija pod roko in spleza v jedilnico, Fedi pa z loncem in hruškami za njo. Med plezanjem pobaše skromni bratec skrivaj dva raka in par žabjih krakov v žepe, ostanek pa potem lepo bra-tovsko razdeli. Tudi na psička odpade del plena in velik kos kruha. Nekaj misli Ali ste kdaj razmišljali o tem, kakšen pomen imajo počitnice? In ali ste kdaj vprašali, kako bi počitnice kar najbolje izkoristili? Nu, če tega doslej še niste storili, premišljujmo danes! Počitnice so najprej namenjene počitku (odtod izvira tudi ime «počitnice»). šolsko leto je bilo dolgo, mirno sedenje po nekaj ur na dan vas je utrudilo, učenje in trepet pred šolsko nalogo sta vas vznemirjala. Zaradi tega so vam po devetih mesecih trudai določili dva meseca počitnic. Vaša naloga je tedaj, da ta dva meseca dobro porabite. Kar moči veliko časa preživljajte pod milim nebom. Kopajte in solnčite se, da se okrepite in utrdite. Daljši sprehodi in izleti v planine vam bodo vrnili zdravo barvo in vedro razpoloženje. Vendar pa morate tudi pri teh razvedrilih paziti, da jih ne bo preveč. Soln-čen je je izvrstno zdravilo, a solnčiti se morate smotrno. Vsakih pet minut spremenite lego in delj ko eno uro na dan se nikar ne nastavljajte neposrednemu vplivu solnca. Prav tako je tudi s kopanjem. Kopanje je zdravo in koristno, vendar pa utegne tudi škoditi, če po nekaj ur zaporedoma ostanete v vodi. Ako med plavanjem začutite, da vam srce nemirno utriplje ali Poplačana Zelo bogat človek si je iskal zvestega in zanesljivega slugo. Dva moža sta se potegovala za to službo. Bogatin ju je poklical k sebi in jima rekel: (Ves dan morata zajemati vodo, a za to delo vaju bom obilno poplačal Oba sta se rada lotila naloge in sta se spravila na delo. Vodo sta morala zajemati z vedri iz globokega vodnjaka. To bi se jima ne bilo zdelo še nič posebnega, a čudna je bila gospodarjeva zahteva, naj vlivata vodo v košaro. Iz košare se je voda seveda raztekala na vse strani. Po tretjem ali četrtem vedru se je eden izmed delavcev ujezil: «Ali je že kdaj kdo videl tako neumno delo? Niti enega vedra ne zajamem več, saj gospod tako in tako ne more vedeti, koliko veder sva že vlila v košaro; mar sedem in denem roke navzkriž «Ne, tovariš,y je rekel drugi, <če je najino delo plačano, ti je pač vseeno, ali je pametno ali neumno; kar z ajemajval* ^Kakopak! Če si ti tako prismojen, le ubijaj se. Jaz pa sedem in se s p očijem.» Zvečerilo se je. Ko je marljivi delavec vzdignil zadnje vedro vode, je zagledal na dnu vodnjaka svetel prstan z briljantom. V potočku lepo izmijeta posodo in jo spravita nazaj v kočico pod travo in praprot. Po kosilu si Fedi privošči malo počitka. «Zapaliva si malo! Prinesi vivčekb «Vivček» je rastlina, ki ima obliko votle palice. Fedi natlači vivček s suhim listjem in prižge. Cmoka in puha dim v zrak, kašlja in piha, a kaditi ne preneha. Skrivaj kaditi, to je slast. «Poizkusi še ti, Irena. Imenitna stvar. Le malo peče. Temu se takoj privadiš. Na, poizkusi!* Irena napravi važen obraz in z vso silo vdihava in izdihava pekoči dim. Vsa je že solzna od kašlja. V jezik jo reže in skeli. «Dobro je kaditi, Fedi. Tako imenitno se mi zdi.> Tako se menjavata, dokler ju ne zapeče v prste. o počitnicah močno udarja, pojdite iz vode in se malo odpočijte. Vsaka stvar, ki je sicer zdrava in koristna vam, |ako jo pretiravate, lahko bolj škodi nego koristi. Tako je tudi s hojo v planine. Najprej začnite s kratkimi iz-prehodi in pazite, da boste imeli med hojo usta zaprta. Ena najvažnejših stvari pri hoji je enakomerno dihanje skozi nos. Šele ko ste se navadili pravilnega dihanja, pojdite na daljše ture. Torej ne pozabite: trije najvažnejši pripomočki za utrjevanje in okrepljenje so: solnee, zrak in voda! Prav tako, kakor je treba skrbeti za telo, pa moramo tudi misliti na dušo. Dobodite si dobrih knjig in berite. Zabavnih knjig imamo dandanes že toliko, da vam ne bo težko najti kaj primernega. Najbolj priporočljive so lahke, zabavne stvari. In kdor izmed vas ima veselje do slikanja in risanja, naj skuša v počitnicah risati po naravi, da se mu roka izuri. Deklice pa naj ne pozabijo svojih ročnih del, in če tistih ni, lahko mamici pomagajo pri gospodinjskem delu, kar jim bo kasneje v življenju mnogokrat koristilo. Nu, in zdaj vam želimo, da preživite svoje počitnice v veselju in zadovoljstvu in da se jeseni okrepljeni in zdravi vrnete na šolske klopi! vztrajnost «Vidiš,» je rekel tovarišu,