64
h arhivskih fondov in zbirk
Ali Hl VI XXI ]Q98
Osebn fond Franza Stuch'ika, kaplana abl anske komenae nem kega v tesnega reda
ANDREJ ZADAVA'4/?
Osebni fond Franza SUichlika v Arhivu Slovenije obsega le dve poli vsaka je na treh sira rich popisana z drobno, na nekateri i mestih icžko hcrliivo gotsko kurzivo. Prva, v folijskem formatu, jc nodpisana: Franz Stuehhk' D.O.P., dru ga, manjša, pa: Frane. Stuchlik (v latinici) in z začetnicam1 O.T.I5, ob imenu, ter: Cappcllanus Comr.dae Lab at
Cntalogus Clci Diceecsis Labaccn.sis za !cto ■84ÍÍ navaja: D Stuchlik Franciscus, Oranih eqnc.stris tcutonici Saecrdos el Commcndae I,a-bac. Capcilanus. Natus 24. Nov. 181 i. Neo Scdlic in Silesia. Ordinatus presbyter 10. Aug. 1837.' Prav tako tudi za leti '84" in I84K. Fran. SUiehlikje bil torej prišel v ljubljansko komendo Nemškega viteškega reda iz takratne avstri ske Šlczijc, rojen pa je oil v kraju Nové Scdliec bhzii Opave v današnji ( ;ški repuhlik,
Prvi sestavek ima naslov: Pro memoiia1 Orden tier Tempelherrn und naehmals der Dcutsch. Riltcr in Laibach. Tri obdobja v preteklosti Ljubljane, predvsem pa kraja, kjer sto,i križnika ko menda, so StuchliKa zanimala aniiKa, srednji vek in pa zgodnje 18. stoicijc, ko so podrl, staro sred njeveško redovno cerkev in na njenem mestu po s'.aviii novo. Ko piše o dogodkih '. antične zgo dovinc, navaja kot vire Strabona, Auliia Gchja in Linharta. Navedbe iz ohi:h antičnih avtorjev jc povzel kar pc slednjem.2 Prepisal jc tnd napis z. rimske nagrobne are, ki so jo hili našli, ko so leta 1714 kopan temelje za sedanjo cerkev, in ;e danes vzidana v njeno stransko fasado,-1 Predvsem pa Stuehlika zanimajo Valvasorjeva4 in Dolničar-jcva? poročila o nase I it "i in koncu tcmplarskcga reda v Ljubljani Napii;al |c luči njegovo kratko zgodovino, pri ¡Brnet pa vira nc navaja Red eden od treh velikih viteikih redov, poleg Reda sv. Janeza in Nemškega viteškega redu je pil že v začetku 14. stoletja zatrt. Verjetno pa ji: mel svoje posesti tudi v naših krajih "Stuchlik jc bil o tem prepričan, kar je pokazal že v naslovu svojr promemorije. Kaže, da je hilo v njegovem času íroéilo o tem, da se je Nemški viteški red v Ljubljani naselil na mestu nekdanje tcmplarskc ko mende, še živo. Svoj sestavek končnic z obdob
' Catalojitis Cleri Dioccesh Lahacensis ineunte unnn ]K4fS, p. 11) B.
A. Linhart: Versuch einer Geschichte von Krain und den Übrigen Ulniicm iler südlichen Sluven Oesterreichs. 1. IM. Laihuch , I7ü!f (slov, i/d Ljtihljana, 19X1).
3 CIL III lKr.7.
J. W. Valvasor: Oio Ehre des ]]cr/ngthums Crain. Xi Liiihach. 16X9, p, 710.
' J. G. Dolnicar: Epitome ¡CmntSÄcu .. Lahaci, 1714. pp. 41-42. Sfi.
6 M Ki)M,Tcmplarji na Sl.ivcnsketn, ZC,4K, IW4,pp. 149-1X6,
jem komturja Guidobalda vnn Starhembcrga, ki jc bil dal pobudo za gradnjo šefinje cerkve. Kot vir na tem mestu navaja Hoffa.7 Kratko še omenja rimsko nagrobno stclo, ki je nekdaj rabila kot seabcllum pied oltarjem, zato ic napis v spodnjem delu precej zabrisan, danes pa stoji v lapidariju ob cerkvi.* Prepiral je tudi napi., z nagrobniku drugega Starhembcrgovcga naslednika, Augnslina Cajelana grofa NVildcnsteu.a, ki seje edini ohranil na prvotnem mestu v cerkvi. Prav na koncu p;i po Valvasorju povzema še poročilo o kapeli sv. Jurija v star cerkvi, nstanovi gospodov Schnitzen paumov, ter najdbi neke stavbe, katere obok je bil napolmcn s človeškimi kostmi.9 Navaja le Valvasorjev vir, M, S v Hohcnau. Gre seveda za karner, za kaicrcga vemo, da jC bil stal na pokopališču blizu ccrkvc 111
Drugi list iz Stuehiikovc zapuščine jc posvc čen le napisom z nagrobnikov. Prepisal jc spet napis z žc omenjene nagrohne are na eerkveni ziinanjšeim, razrešil je tudi okrajšave in besedilo prevedel. Prav tako jc storil tudi z napisom na nagrobniku iz današnjega lapidnrija. Iz objavljenega dela Vodnikovega Uincran |a povzema poročilo o nagrobr arij l jc bila včasih vzidana v pokopališki v d križm Ikc komentic, žc od leta 1807 pa je na Dunaju.11 Danes jo hrani tam kaišr ji llmctnostnozgodovuiski muzej 12 Posebej je prepisal še napise z nagrobnikov, k: jih jc leta 1847 videl na pokopališču pri cerkvi Nemškega viteškega redjj v Liubljaui: Georga in Andrcasa Rainerja,1 malega Alcxija Pcverella,M Joanncsa Philippa grofa Cohcnz.la in Thomasa Jiischine. Danes so v lapidar u, ki ga jc na mestu nek danjega pokopališča kr.žniške komendc uredil Plee-.ik; ter P.imphilija F^umcntina15 in Casparja Palrucllija,16 ki ju hrar.i Narodni muzej.
Franz Stuchlik pri pisanju m uporabljal ar hivskbh /irov. Skrbno pa c prehral, kar je našel žc natisn enega o preteklosti mesta, v katerem je preživel iri leta.
II. G. Holl: I liMoristh MaliMisth-inpiiHrul'i.sthcs Gemalile von ller/oythume Krain umi tlcn",elhcn einverleibten Istrien: ein Hcytray /ur Volker unil Liinilerktinde. Laihuth, IX0K. K CIL III 3X63. IJ J. W. Valvasor; o.e. p. f-9tl. ' M. Kos: Srcilnjcvešku Ljubljana, Ljuhljunu, 1960 p. 16.
Riiimschc Denkmäler ius lllyrien, Laihuther Wochenblatt, IXIX. Nr. 21. CIL III 3X46.
13	E. Cevc: Srednjeveška plastika na Sliivenskem, Ljuhljana. 1963. p. 31)6.
14	Isti: Kiparstvu na Slovenskem liieil i;iilikn in barokom, Ljubljana, 19X1. pp 205- 2' >6.
Isti: d.c , pp IS«. 16)
16 Isli: i.e.. p. 162.