Tone Kuntner PESMI NE GRE ZAPOVEDATI Ne gre zapovedati, ne prepovedati radosti srcu. Srce ob zapovedi rado obmolkne, ob prepovedi rado znori. A ni življenja, ni življenja brez srčne radosti do življenja. KAKO NAJ VERJAMEM Kako naj verjamem, če ni od srca, -le od pameti, le od računa?! Saj je srce srce življenja in je življenje življenje srca. Kako naj ujamem resnico sveta, ribo izmuznjeno v kalnost tolmuna?! ODKOD TI MRAKOV1 Odkod ti mrakovi na čelih mrakobnih. ko se je vendar zjasnilo nebo? Odkod ta sovraštva v srcih turobnih, ko srečne zvezde ljubezen sijo? Ali resnično človekovi snovi, zbujeni v življenje, sebe žro?! SREČAMO SE Srečamo se na poti na Goro, na strmi, skalni, nevarni poti. Ne ustavimo se in ne govorimo, le dober dan, srečno pot, si želimo. In ko se srečamo zopet v dolini, vemo, da smo prijatelji. TEBE NE SREČAM Tebe ne srečam na poti na Goro in ne na drugih srčnih poteh. Pa govoriva, da sva srčna in nerazdružljiva stara prijatelja. Zato je treba toliko besed, toliko besed, kadar se snideva! VSE VEČ JIH JE Vse več jih je, ki jih več ni, ki več ne pridejo v hišo, ali so za zmeraj šli. Ki so hišo blagrovali, ki so jo zaznamovali, da brez njih te vse bolj tihe, vse bolj mrtve hiše ni. V vsakem kotu je nekdo, v vsakem stolu kdo sedi. A sredi hiše u r vse bolj sam in vse bolj tih sredi njih, v njih in z njimi hišni gospodar živi. KOLIKOKRAT SI ME KLICAL Bogdanu Kolikokrat si me klical in vabil s tem soncem, s tem vinom, s to svojo krajino prijateljevat. Ni bilo časa, nikoli časa in zmeraj se je mudilo, mudilo. A glej, zdaj sem tu, ko me nisi ne klical ne vabil, ko se je sonce nad nama stemnilo in se nikomur nikamor več ne mudi. Zdaj sem prišel, da si zadnjikrat in molče potrdiva prijateljstvo. VSE TI PREDAJAM Vse ti predajam, vse ti zapuščam, kot svojemu sinu. Vse svoje orodje, vse svoje skrivnosti, vso snov, vso tvarino in vse račune Zaprl, zaklenil sem vrata delavnice. A sem izgubil spomin in ključ. DUŠICA MOJA Dušica moja, dušica mala, ki si zvezala in zavezala toliko duš, - ti si z zvezdo na nebu prižgala zvezdico mojega neba, ti si s prihodom na svet postala lučka moje luči, dušica moje duše... In kadar se dušica žalostno joče, se žalostna duša joče z njo. In kadar se dušica radostno smeje, se radostna duša smeje z njo. Z ROKO V ROKI Z roko v roki potujeva pot. Ti, ki prihajaš, jaz, ki odhajam... Z roko v roki za smelost koraka, z roko v roki za trdnost poti. Z roko v roki potujeva pot, kolikor nama še skupne ostane.