Samoupravljanje je eno
Ob številnih aktivnostih ter pripravah na III. kongres samouprav-Ijalcev Jugoslavije je bilo pred nedavnim na sedežu krajevne skup-nosti Gradišče osrednje posvetovanje v občini Ljubljana Center. Tega pogovora se je poleg družbenopolitičnih delavcev občine in krajevne skupnosti Gradišče udeležil dr. Marjan Rožič, predsednik skupščine mesta Ljubljana in dodal svoj tehten prispevek k raz-pravi.
Pogovor v krajevni skupnosti je bil osredotočen na eno od tez, ki živo za-devajo povezovanje krajevne skupno-sti z združenim delom. Z drugimi be-sedami, šlo je za razpravo o enem izmed osrednjih vsebinskih vprašanj, to ]'e vprašanje delavca - samouprav-ljalca v organizaciji združenega dela in krajana - samoupravljalca v krajevni skupnosti. Ključni motiv vseh razprav okrog te teze je bilo delovanje^delegat-skega sistema v povezovanju obeh in kako preseči miselnost, da se za delav-ca začne in neha samoupravljanje za vrati njegove delovne organizacije. Se-veda so prisotni razpravljali o poveza-nosti samoupravne organiziranosti krajevne skupnosti in o stopnji razvi-tosti delegatskega sistema navzven.
Temeljni podatek, ki smo ga izvedeli na začetku pogovora, je bil, da je sa-mih krajanov Gradišča, ki so zaposleni na območju svoje krajevne skupnosti, .le 250, medtem ko dela iz drugih okolij v KS Gradišče vsak dan kakih 10.000 delavcev. Ob tem se je seveda postavi-lo vprašanje, kako je s povezavo kraja-nov in delegatov, ki hodijo vsak dan tja na delo, pa niso doma v tej krajevni skupnosti.
Z drugimi besedami, šlo je za pove-zanost krajevne skupnosti in združe-nega dela v najširšem smislu. Iz raz-prave je bilo mogoče izluščiti, da gre v resnici dosti bolj ali pa samo za formal-ne zunajdelegatske povezave ob raz-
nih razstavah, akcijah in podobnem, kar pa je še zelo daleč od pravega dele-gatskega povezovanja s trajnimi stal-nicami in oblikami. Razpravljalci so menili, da so stvari načelno jasne. Za te povezave naj bi skrbel koordinacij-ski odbor, sestavljen iz delegatov osnovnih organizacij zveze sindikatov združenega dela, ter delegatov v kra-jevni skupnosti.
Ena od razpravljalk je povedala, da se stvari zatikajo pri sindikalnihi dele-gatih. Le ti so največkrat o delu in samoupravnem delovanju svojih de-lovnih organizacij precej slabo pouče-ni. Marsikje je vzrok takšnega stanja preprosto v tem, da delegatski sistem znotraj združenega dela preslabo delu-je in tako ni čudno, če tudi sindikalni delegati v koordinačijskem odboru ne opravljajo svojih funkcij tako, kot bi bilo to potrebno. Posledice so na dlani. Ce se je potrebno za kakšno stvar do-govoriti z združenim delom, to ne po-teka po delegatski poti, temveč se ustvari »kratek stik«, se pravi, krajev-na skupnost mora stopiti v neposre-den dialog s poslovodnimi struktura-mi delovnih organizacij. In prav tu je srčika vsega vprašanja. Gre za delova-nje delegatskega sistema kot takega in to je seveda ena od osrednjih tem, ki jih bodo obravnavali delegati na III. kongresu samoupravljalcev.
Tadej Bratok