DRŽAVNO »LI v LJAMI 15.X. 1930 -trt, xt 1" ...... - Krnit, deln»«c ln obrtnik na) bodo narodu vodnik I TT Izhaja mak* (rada. Narotnlnai ' za sala lata Din M'— za pal lata „ trza Inozoimtvo za «alo lato Oln «•'— morati po tarlt«. - Pla-manlm »praianjom na) M priloil znamko za od-govor. — Hatranklrana Kmetski list Vsakdo vliva) vse tadoac tvojega dela In marljivosti 1 3E Rakopltl «a M »ra-iajo. — Plača la to« to v Ljubljani. — Urod-nlitvo In uprava I* v Ljubljani * Kolodvortkl utlol št. T. — Tolafaa ntor. it. ISO«. — Raiua Pft poitnl hranlMol It. 14.1M. Ustanovili bodo prosvetne zadruge po okrajih. — Vse prosvetno delo enotno. — Vlada bo vse prosvet. delo vodila in nadzorovala. Uradno poročajo iz Beograda: Odsek za narodno prosvetljenje ministrstva prosvete je obvestil kraljevske banske uprave, da je minister prosvete odobril pravilnik sreskih prosvetnih poljedelskih zadrug s tem, da se bo delo teh zadrug za prosvetitev naroda vršilo po zakonu o narodnih šolah, kakor tudi po pravilnikih in uredbah, ki jih bo izdalo ministrstvo prosvete. Prav tako si je ministrstvo prosvete obdržalo pravico otvoritve posameznih prosvetnih zadrug ter raznih tečajev in sekcij. Nadzorstvo nad temi institucijami bo ministrstvo prosvete vršilo neposredno in posredno. Posredno bo vršilo nadzorstvo preko sreskih načelnikov, prosvetnih referentov, banskih uprav (prosvetnega oddelka). Sreske prosvetne zadruge bodo im " . ■ U ■ ■'• ■ - '■- c .- ' -v- -v*»»—1 ljudje«: duhovniki, učitelji, zdravniki itd. Brali smo, da se je vpisalo samo na ljubljansko vseučilišče nad 1600 dijakov, na vse srednje šole v Dravski banovini pa skoraj 9000 učencev in učenk! Samo v prvi razred sft je vpisalo okoli 3000 učence? in učenk! To so ogromne številke, pa tudi strašne v svojih posledicah! Pomisliti je namreč treba, da prenese vsaka družabna skupina z ozirom na celoto le določen odstotek vsega prebivalstva. Nas Slovencev je okoli 1 milijon. Sedaj pa vzemimo, da bi se pečalo s kmetijstvom iri z obrtjo le 10 odstotkov tega milijona, ostalih 90 odstotkov pa bi pripadalo »šolanim ljudem« — kako naj teh 90 odstotkov živi? Vsak, kdor zna le količkaj misliti, mora razumeti, da je tako razmerje nemogoče. Zato opazujemo v praksi tudi večno premikanje ljudi iz plasti v plast in iz poklica v poklic: če je ena plast prepolna, se začno ljudje premikati v drugo, kjer je ved prostora! Kmečka plast res da posrka vsako leto nekaj več ljudi v sebe, ker nam moderna poljedelska tehnika omogoča, da živi 1 družina lahko na vedno manjšem prostoru, če ga zna primerno in moderno obdelovati. Ker pa se ljudje mnogo hitreje množe kakor pa tehnika napreduje (zlasti prt Bas), bo ostalo vprašanje preskrbe kmečkih drugo in tretjerojenih otrok pri nas še dolgo težko socialno vprašanje in kmečko prebivalstvo se bo moralo zelo zanimati zato, v kateri društveni plasti je še kaj prostora za njihove potomce! Današnje stanje." Ne samo pri nas, ampak tudi po drugih deželah nam kažejo uradne številke, da je število »šolanih ljudi« tako veliko, da se šola že skoraj več ne izplača. Nedavno n. pr. smo brali, da je v naši Dravski banovini skoro 300 odvetnikov! Kaj naj ti delajo? Tudi zdravnikov je" dovolj in vsega je dovolj, tako da je podoba, da smo že skoro prekoračili tisto mejo, kolikor šolanih ljudi lahko živi pri nas v raznih službah. Kar bo pozneje prišlo, bo moralo dolgo čakati na kruh in ne na posebno dober kruh! Bremena namreč, ki jih že danes nosi javnost za vzdrževanje šolanega osobja v javnih službah, so že danes tako velika in občutna, da na kakšno zvišanje teh bremen in na pomnožitev služb še za misliti ni, pač pa se bo ireba resno lotiti vprašanja, kako bi se dalo ta bremena znižati in število služb zmanjšati! V tem pravcu se namreč razvijajo razmere po vsem svetu in tudi pri nas bo treba začeti misliti na to. Sedaj pa sami presodite: Kani naj gredo potem tisti naši »šolani ljudje«, ki niso sposobni za praktično-produktivno delo? Kaj naj počne n. pr. naš pravnik z znanjem naših postav kje drugod na svetu? Nič! Resna beseda. ' * Na drugi strani pa opazujemo po vsem svetu, da ljudje čim dalje manj dajejo na razna spričevala, pač pa vedno bolj vprašujejo, kaj človek zna in za kakšno delo je sposoben! To je »amerikanizacija«, ki bo prišla' brez dvoma kaj kmalu tudi k nam. Spričevalo ni nič, delo je vse! To je moderno načelo našega časa in potem se bo treba začeti ravnati. S tem pa ni rečeno, da je šola odveč in nepotrebna stvar. Ravno nasprotno: šola je prepotrebna stvar, zlasti dandanes. Gre pa za to, v kakšno šolo naj pošiljamo svoje otroke? Iz vsega, kar smo zgoraj povedali, je razvidno, da si je treba danes devetkrat premisliti, predno pošljemo fanta ali deklico v šolo, ki ne vzgaja ljudi za več ali manj praktične poslice. Stvar je ta, da imamo danes dosti preveč ljudi, ki s svojim znanjem ne bodo vedeli kaj početi, mnogo premalo pa imamo kmetov in - obrtnikov z dobro šolsko j izobrazbo. Tu se odpira ljudem še široko polje dela in zaslužka! Zato pa ni primerno, ! če vse tišči le v gimnazijo in realko. Ti zavodi naj bi bili le podlaga za kasnejši prestop na druge šole, zlasti na šole tehniškega značaja, nižje in višje. Te vrste šole naj bi upoštevali naši ljudje zato, ker se vtegne dogoditi, da bo enkrat pri nas tudi tehnično šolanih ljudi dovolj in si bodo morali tudi ti naši ljudje iskati kruha drugod. Dobro tehnično izšolan človek pa gre lahko povsod po svetu, ker je obrt oziroma ' ■^HaanMaMMiiBiHaitflfaBi^BBai^HHSiii^^ni^^^H tehnika povsod enaka, druge študije pa že manj. Kdor ima pa še nekaj podjetnosti v sebi, postane s tehnično šolo lahko sčasoma velik podjetnik, ki bo vsaj vedel, zakaj dela. Od same časti in od samega dostojanstva brez denarja pa nihče ne friore živeti. Tudi ža kmete' in za delavce ni vseeno, v kakšne šole pošiljajo svoje otroke, kajti čeprav prehajajo ljudje iz ene družabne pla-. sti v drugo, so vendar vse družabne plasti skupaj le ena sama narodna celota, ki trpi tudi I kot celota, če en del peša. Potreba klavnih zadfug. Križem povsod se piše o kmetski ter splošni gospodarski krizi, ugiba na Vse strani, kaj je temu vzrok, predlaga in svetuje to in ono aa fcmiljenje iste, le stori se ničesar konkretnega. Tudi š'e precej razvito pridobitno zadružništvo niti od daleč ne odpravlja krize, ker manjka v veliki meri prodajnih zadrug in takih, ki bi že po svojem bistvu pospeševale potrošnjo enega ali drugega blaga. Ena vr-»ta takih zadrug bi bile »klavne zadruge«,'či-jih nastanek opravičuje sledeče: i Največje zgube pretrpi kmet pri prodaji klavne živine, posebno''letos je moral radi suše in nezadostnega pridelka krme prodajati naravnost za strašno nizke cene. Mesarji ponujajo za živino po vaseh tako nizke cene, da je obupno. Primer: za 650 kg težkega pitanega vola ponudi za 1 kg žive teže 8-75 Din danes, jutri pride drugi mesar in ponudi za istega vola 5000 Din, kar znese Din 7'70 za 1 kg. To nikakor ne vpliva ugodno na razpoloženje za domačo grudo. V naši vasi se je do pred dvema letoma klala živina doma, meso od nje se je prodajalo v Kmetijskem društvu (zadrugi), posebno stare krave, katerih ni nihče kupil in pa ponesrečena živina se je na ta način prav dobro spravila v denar. Nastala afe sama po sebi neka vzajemnost, brez tozadevne zadruge. Ni bilo treba niti obvestila ljudem, v' soboto, aili pred praznikom, po potrebi tudi med tednom se je meso prodajalo v prostorih »Kmetijskega društva« in ljudje so stali kar v vrsti kot v vojnem času na aprovizaciji. Mesa je največkrat zmanjkalo. Omenim naj, da vas šteje 144 hišnih številk, ni pa nobene industrije, da ne bi kdo mislil, da je to ugodno vplivalo. Tudi klala se je živina brez mesarja, to delo je izvršval vaški klavec v največje 'zadovoljstvo za majhne stroške. Isto so še klale ovce, 3—5 se jih je prodalo en večer med tednom, kar se deloma godi še danes. Oblast je sicer prepovedala prodajati meso dražje kot po Din 12 50, nerazumljivo, ker ga mesarji smejo prodajati po svobodnih cenah — vendar je kmet, ki ovco proda, še vedno na boljšem, kot če jo proda mesarju, če jo isti sploh kupi. Na pritožbo mesarjev je oblast pred dvema letoma prepovedala klanje goveje živine doma, razen v slučaju nesreče. Ne vem iz katerega vzoka, gotovo to ni v korist kmetov. Ljudje so bili vsled prepovedi zelo prizadeti. Sledili so protesti in prošnje, žal brez uspeha. Ogorčenje med ljudmi je bilo veliko. Razmišljanje o tej prepovedi nam je pokazalo kako majhen vpliv imajo kmetje tam, kjer bi se moralo pospeševati gospodarski* razvoj. Kmetijska družba bi morala tukaj zastaviti ves svoj vpliv in ščititi kmetske koristi. Zdaj si pa oglejmo veliko korist take prodaje za živinorejca in za potrošača mesa, ki pa je zopet v tem slučaju v največji meri: kmet irn delavec, katera dva sta kupila me-iso, mesto druge brane le zato, ker je poceni, i Pretežni del tega mesa bi kmet in delavec 1 pri mesarju ne kupila, mesto njega pa bi J kupila kakšno manj vredno Obrano, katero moramo uvažati od drugod. ' Vsa gospodarska politika in težnja za omi-ljenje krize se suče okrog tega, kako potrošiti blago, oziroma ga spraviti v denar. Predlagajo" se razne utopije, ki niso izvedljive v doglednem času, izvesti pa jih je treba takoj, iščejo se konsumenti v inozemstvu — kar ni za oporekati, nihče pa ne prime za prvo bilko, ki nudi vsaj malo rešitve. Začnimo doma! Trosimo to, kar sami pridelamo in moramo še izvažati, a nimamo kam v zadovoljivi meri, ne pa tega, kar moramo uvažati. Ustanovitev klavnih zadrug, ki bi delovale V spredaj ' navedenih, že preizkušenih dejstvih, bi povečalo v veliki meri potrošnjo mesa, ki je domač' pridelek. To bi tudi popolnoma odgovarjalo načelu prodajati neposredno od producenta do konsumenta. Tudi bi kmet vžival nekaj sivojega pridelka, ker bi lahko po ceni nazaj kiipoval, kar je drago prodal in ne bi za tisti denar, ki ga dobi za svojo poceni prodano, dobro in močno hrano (meso), kupoval slabo in manj vredno brano. Dokazano je, da se s klanjem doma več dobi za žival, če tudi se 4 Din ceneje meso prodaja, kot pri mesarju, potem ima pa še kmet sam odpadke, kot vamp, jetra, pljuča, loj itd. Tudi1 delavci vživajo »bolj mesnato brano in kupujejo na ta način naravnost od kmeta meso, katerega bi pri mesarju radi visoke cene gotovo ne kupili, pač pa bi za ta denar, ki ga izdajo za ceneno meso, kupili drug živež, mogoče-iz tujine, Morda bi se s tem nekoliko odtegnilo kupce od drugih poljedelskih proizvodov, katerih pa nikjer nima kmet niti za lastno potrebo, kjer je živinoreja izrazita. Kjer pa prevladuje poljedelstvo, ipa ni potrebe po takih zadrugah, zato se za ustanovitev klavnih zadrug lahko izda lokalno dovoljenje, kot na pr. vinotoč pod vejo ni dovoljen drugod kot v vinorodnih Živinorejske zadruge pospešujejo le porast živine, kar je združeno s stroški, ne pa potrošnje, docela jim pa manjka delokrog, kot bi ga imele klavne zadruge, kar bi bilo zelo skladno. Na ta način bi se pospešil razvoj živinorejskih zadrug in s tem živinoreja, položen pa bi bil tudi temelj bodočim, danes šele zamišljenim Zadrugam za konzerviranje mesa, strojenje kož itd. Vsaka stvar je bolj utrjena in varna, če se začne z malim, če se veliko zagrabi, lahko veliko izpodleti. Naj to vodilni možje zadružništva vzamejo v pretres in tudi druge vplivne osebnosti naj se zavzamejo za' to važno stvar. Iz prepovedi5 Največjo izbiro e kuhinjske posode, in to aluminijaste, železne in emajltrane, različnih kvalitet in barv, po najnižji ceni, nudi tvrdka z železnino Stanko Slorjančic £jubljana, Sv. 3?etra cesta št. 35 r * ' 1 • *• IT* *"•? \f "/, HMETSKILIST klanja živine doma pred, dvema letoma sklepam, da take zadruge niso dovoljene (ako ta prepoved ne velja samo izven zadružništva) zato naj oblasti vzamejo v ospredje važna dejstva, pred katerimi naj se formalnosti kakega zastarelega zakona umaknejo. Mogoče bo kdo imel pomisleke proti tem zadrugam. Toda nič ni lažje izvedljivega, saj so 'investicije tako majhne, vodstvo tako enostavno in treba je tako malo strokovnega ■znanja, da vse to ne pride niti v poštev, spričo koristi, ki bi jih take zadruge nudile. Res je, sicer, da morajo mesarji plačevati obrtni davek, največji davkoplačevale je pa še j vedno kmet, da pa ga bo mogel plačevati, potrebuje denar. Mesarjem s tem še ni odvzet kruh,.ker kmet in delavec pri današnjih slabih časih itak kupujeta malo mesa, pri klavnih zadrugah bi ga pa, ker bi bil cenejši. Konkurenca je pa povsod dobra. Na delo! j Jan. Kavalar. koroškega. plebiscita. V petek, 10. oktobra je minilo 10 let, odkar je prebivalstvo južne Koroške z glasovnico v roki odločevalo o svoji državni pripadnosti. Za Jugoslavijo jih je glasovalo 15.279 (40-96 %), za Avstrijo pa 22.025 (59 odstotkov). Usoda koroških Slovencev je bila s tem odločena. Vključeni so bili v avstrijske državne meje in v teh razmerah se svojstva. Vse drugo je potujčeno ali pregnano. Ohraniti slovenskega kmeta na Koroškem se pravi; ohraniti Slovence in slovenstvo. Avstrija je dolžna po določbah mirovne pogodbe dati slovenski narodni manjšini kulturno avtonomijo. Te obveze Avstrija ni izpolnila. Ob priliki plebiscita 20. oktobra Zgodovinski spomeniki naše slave. Slika na desni nam kaže ustoličenje koroških knezov leta 1414. na knežjem, stolu pred krnskim gradom. Slovenski kmet Edlinger je vprašal kneza v slovenskem jeziku: »Ali boš pravičen sodnik? Zaščitnik krščanske,vere, vdov ju sirot?« Knez, ki je bil oblečen v kmetsko obleko, je nato prisegel, da bo izpolnjeval zahteve slovenskega kmeta. Slika na levi strani nam kaže vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, na katerem je koroški vojvoda prvič izvrševal vladarske posle. izOblikava tudi njihovo narodno eustvova1 nje. Slovenske šole so popolnoma izginile in nadomestile so , jih dvojezične Šole, ki njmajo namena vzgajati in jačati v slovenskem otroku naroden duh, ampak ga s pomočjo slovenske besede potujčiti., Zato ni na teh šolah nobenega narodnega učitelja, temveč le tujerodci. Tako se postopoma duši slovenska narodna zavest in krči naša narodna moč v nekdaj čisto slovenskem Korotanu, tam kjer je pred tisoč leti postavljal sloven-, ski kmet.svojega kneza, na vladarski prestol in kjer še danes živi 90.000 Slovencev. , Pa ne samo v šolskem pogledu so zgubili Slovenci ha Koroškem vse pravice, ravno tako se postopa v cerkvenem oziru. Druga za drugo prehajajo župnije v nemške roke in tudi v cerkvi izginja slovenska beseda. V javnih uradih povsod nemško uraduje-jo. Mladi slovenski rod in slovenski Korotan toneta v nemškem morju. V avstrijskih državnih mejah je slovenska narodna manjšina zapisana smrti, če ne bo obdržal kmet poleg svoje zemlje tudi jezika in narodnega čustvovanja, Kmetje daneč ostal še edini predstavnik Slovencev na Koroškem, edino on še kljubuje potujcevpnju. V kmetski hi-' si se še govori slovenski jezik in kmetski rod še čuva šege in navade in vsa narodna 1920. je koroška deželna vlada svečano obljubila Slovencem vse narodne pravice in kulturno avtonomijo. T.udi koroška deželna vlada ni držala svečane besede. Od nikogar nimajo Slovenci na Koroškem pričakovati zaščite svojih narodnih in kul- Gospa Sveta, kjer se je izvršil cerkjVfini- obred PQ ustoli-cenju koroških vojvod na knežjem stolu. turnih pravic, čeprav so jim mednarodno zajamčene. Sami na sebe se morajo zanesti. Dolžnost Slovencev iz Jugoslavije pa je, da vzdržujejo ž njimi čim tesnejše kulturne vezi in da jim dajo čim jačjo moralno oporo v boju proti potujčevanju. Najjačja opora za nje pa je vsekakor močna in edina Jugoslavija. Pri zapeki, krvnem pr enapoln jenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova«-grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josefo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Joselova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Balkanska konferenca. V berlinskem dnevniku »Vorwarts-u« je napisal g. Herman Wendel o balkanski konferenci in o njenem pomenu za južnovzhodne države med drugim sledeče: »Čeprav se smatra po volitvah i od 14. septembra (volitve so bile v Nemčiji, op. ur.) gospod Hitler (vodja nemških fašistov, op. ur.) za središče vse evropske politike, pa vendar obstoje v Evropi še razni dogodki, ki jih ne smemo prezreti. Tak dogodek je balkanska konferenca. Zaenkrat ima sestanek državnikov iz Grčije, Romunije, Jugoslavije, Bolgarije, Albanije in Turčije še bolj zaseben značaj, ampak dejstvo, da je bil na konferenci navzoč tudi zastopnik Društva narodov, nam kaže svetovno-političen pomen konference. Konferenca si je stavila za nalogo, da prouči predvsem možnosti za sodelovanje omenjenih držav na kulturnem in gospodarskem polju. Važno pa je, da si je konferenca postavila geslo: Balkan balkanskim narodom! To geslo so oznanjali evropski socialisti že pred vojno, pa tudi po vojni. Potrebo konference je narekovala v prvi vrsti potreba po gospodarskem zbližanju. Vse države na jugovzhodu Evrope tlači in mori težka agrarna kriza, ki je združena z večjo ali manjšo brezposelnostjo. Zato konferenca v Atenah ne bo mogla in smela prezreti agrarnega bloka, do katerega je prišlo na konferenci v Sinaji med Jugoslavijo, Romunijo in Ogrsko. Odpraviti bo treba kartel, skleniti carinsko zvezo, skrbeti za izvozne in uvozne monopole in gledati na skupno terifno politiko — vsa ta in podobna vprašanja morajo stati v ospredju. Med udeleženci konference sta tudi dva zastopnika delavstva, Jugoslovan dr. Topalo-vič in Romun Miresco. To znači, da bo treba v državah na Balkanu izenačiti tudi delavsko zakonodajo, oziroma ž njo začeti. V Albaniji in v Turčiji zavarovanja delavstva še ne poznajo, Grčija pozna šele njegove začetke, pa tudi v drugih državah na Balkanu je marsikaj šele na papirju, kar je drugod že zdavnaj v veljavi. Zato bo treba misliti na ustanovitev skupnega Urada dela za balkanske države. Ima pa konferenca v Atenah tudi svoj političen pomen, kajti njena naloga je, da ustvari podlago za balkanski Locarno (v Lo-carnu so se sporazumeli Nemci in Francozi, op. ur.). S tem bo znatno pridobila tudi ideja Panevrope, kakor si jo zamišlja Briand, da bi namreč večje krajevne edinice tvorile skupaj Zvezne države evropske. Pot do uresničenja teh načrtov pa bo seveda dolga, ker loči balkanske narode še mnogo spornih vprašanj. Toda začetek je narejen. Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE. »Slovenec« proti agrarni reformi! Dne 14. oktobra je objavil »Slovenec« članek v svojem gospodarskem delu, ki ima naslov »Naša agrarna kriza«. V tem članku se obrača z vso zagrizenostjo »srečnega posestnika« proti agrarni reformi. Piše med drugim: »Namesto potrebnih ukrepov na gospodarskem polju se je pri nas začela izvajati agrarna reforma in ž njo razkosavati veleposestva. Torej je mesto načela: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, zavladalo načelo: Ako sam nimaš, pa drugemu vzemi.« S temi besedami je pokazal »Slovenec«, da ali sploh ne razume bistva agrarne reforme, ali pa da stoji še danes na stališču najtršega kapitalizma. Pa tudi tega »Slovenec« ne ve (ali pa noče vedeti, kadar gre za denar), da je Kristus učil: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Več o tej zadevi bomo pa spregovorili v prihodnji številki. Za danes povemo le to: Agrarni interesenti, zapomnite si, kaj je zapisal »Slovenec«. Nova rumunska vlada. Nazadnje so le rešili v Rumuniji vladno krizo, ki ni imela glavnega vzroka v političnih momentih, marveč vsled težkih gospodarsko-ekonomskih prilik. Borba se je vršila pravzaprav med dvema različnima gospodarskima vidikoma, med vlado in opozicijo, povod borbe pa so dali slabi rezultati ekonomske politike ministra trgovine in industrije g. Madge-aru-a, ki je imel veliko zaslombo pri predsedniku vlade g. Maniu-u. Rumunski minister za kmetijstvo Mihalake, eden najodlič-nejših predstavnikov kmečke stranke, ki je prevzel v novi vladi ministrstvo notranjih del. Lista nove vlade, ki je bila sestavljena 10. oktobra, je naslednja: Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve: Mironescu, notranje zadeve: Mihalake, finance: Popovici, pravosodje: Junian, kmetijstvo: Miadgearu, promet: Nitescu, prosveta: Costa-tescu, trgovina: Manoilescu, delo: Hatigenan, vojska in mornarica: Condescu, brez portfelja: Panhalipa. Nova vlada predstavlja pravzaprav skoraj celotno obnovo stare; izpadla sta le predsednik Maniu in notranji minister Voivod. Mad-gearu, prejšnji minister trgovine in industrije, je prevzel ministrstvo za kmetijstvo na prigovarjanje Mahalakeja, voditelja kmetov, ki je prevzel ministrstvo za notranje zadeve. Naloga nove vlade obstoji razen v pomir-jenju notranje politične situacije tudi v tem, da skrči število generalov in zniža državni proračun ter da pobija silno poljedelsko krizo, kakor tudi da ustanovi kmetijski kreditni zavod. • . - • Dopisi. Guštanj. Tukaj je preminuli v najlepši moški dobi Ivam Komeonik, takozvani Križnikov Hanzi, gostilničar in lesni trgovec. Tolsto-vrščami ga bodo zelo pogrešali. N. v m. p.! Sp. Polskava. Tukajšnje gasilno društvo je priredilo 5. X. 1080. lepo uspelo tombolo s krasnimi dobitki v prid društva za odplačilo dolga na autobrizgalmi. — Letina je v splošnem dobra, posebno krompir je bogato obrodil. Žal se pa slabo proda, po 0 50 Dim za kg, malo boljše je bilo sadje, ki je imelo ceno 2—3-50 Dim, toda tega je veliko poškodovala toča. čudimo se, da vkljub temu, da je malo sadja v našem kraju, mi boljše cene, med tem ko m pr. v Slov. Goricah plačajo za fimejše vrste 4—550 Dn. — G. M. Zeder, kovaški mojster, je s svojo soprogo slavil v sredo 8. t. m. zlato poroko ob navzočnosti svojih otrok in povabljencev. P'rost. gasilno društvo mu je ma predvečer priredilo kot najstarejšemu članu bakljado z godbo na čelu. Bog ga živi še ma mmoga leta! — Občima je letos dokončala kanalizacijo enega obcestnega jarka, tako da je dobila vas v tem delu veliko lepše lice, im regulacijo potoka Polskava skozi vas. Potrebno bi bilo tudi, da se letos ali spomladi občinske cestte temeljito popravijo, da se ne ibodO drugi zgražali nad slabimi voznimi poti. — pp. Gornje polje (Dolenjsko). Sprejmite, g. urednik, par vrstic iz našega kraja. Letina nam je kazala prav lepo ma1 polju im vinogradu tako, da če ne bi bilo toče, imeli bi dobro letino. Žalibog nam je toča dvakrat, in sicer 27. junija ter 7. julija, uničila večino pridelkov na njivah in vrtovih, v vinogradih pa skoro vse. Težka bo za kmeta; preživljati mora svojo družino ter plačevati obveznosti, dohodka pa nobenega. — Ker se ni oglasila bolj spretna roka, naj omenim, še lepo slavnost blagoslovlejnja Klinčeve nove hiše dne : 28. septembra na Gorenjem polju. Stara hiša | te stoletne, na daleč znane gostilne, je namreč 12. avgusta 1929 pogorela. Zgradila se je mova lepa stavba, kjer se bo gostomi in popOt-nikom postreglo, kakor običajno z vrlo dobro kapljico pristnega vina itd. Obred je opravil domači duhovni gospod iz Soteske in nato se je vršila domača zabava. Na slavnostno otvoritev je prišlo mnogo uglednih gostov iz Novega mesta, Toplic, Žužemberka, Soteske in od drugod. Omenim še, da se je pripeljal tovorni avto, poln fantov iz Dvora, kateri so se lepo in vzorno zabavali. Tako se je slavnost v redu završila. Listnica ured.: Dopis »Gradac v Beli Kraj Luk prepozno prejeli za zadnjo številko »Kmetskega lista«. TVORNICA CIKORIJE ISgSgSigBal REDI LIR K MR «" i Priooroča svoie izvrstne izdelke ftltevdi Ministri med narodom. Ministri Uzunovič, Kumamudi, Radivojevič, Framgeš in Semec so se mudili cel teden med narodom v Vardar-®ki banovini. Po vseh večjih mestih so sklicali sestanlke gospodarskih, stanovskih in kulturnih zastopnikov ljudstva ter zasliševali njihove želje in potrebe. Druga skupima ministrov je zasliševala ljudske želje po Primorski in Drinskj banovini. Vlada se hoče po najvišjem nalogu prepričali naravnost pri delovnem narodu o njegovem: življenju ter o korakih, ki jih naj podvzame za zboljšanje njegovih razmer. Povsod ®o bili predstavniki vlade navdušeno sprejeti im ljudstvo je odkrito povedalo svoje težave. Sprememba v banskem svetu. Uradno poročajo, da je minister za notranje zadeve s sklepam od 10. t. m. v zvezi s členom 26. zakona o banski upravi razrešil dolžnosti olama bamskega sveta Dravske banovine za srez Novo mesto dr. Franca Kulovca. N«v član VZS (zakonodajnega sveta). Z odlokom im!iinistrskega predsednika je imenovan za člana vrhovnega zakonodajnega sveta bivši minister Ivam V e s e m j a k. Minister Preka v Dravski banovini. V četrtek 9. t. m. je prispel v Ljubljano minister socijalne politike g. Nikola Preka v spremstvu inšpektorja im načelnika dr. Madjara. Minister si je ogledal razne bolnice, zdravstvene ter socijalne ustanove im naprave. Popoldne je odpotoval v Celje, da si tam ogleda zdravstvene naprave. G. minister je obljubil, da bo vlada podpirala razširjenje bolnic, kakor tudi pomagala zgraditi vodovod v Suho Krajino. Revolucija v Braziliji v silnem razmahu. V zadnjem času so revolucije v Južni Ameriki vedno pogostejše, kar izpričuje, da daje ljudstvo svoji nezadovoljnosti temeljitega duška, ne samo na drugih kontinentih, marveč celo v Ameriki, ki se še mnogim zdi »obljubljena dežela«. Pretekli teden je izbruhnila v Braziliji revolucija, ki je v dveh dneh zavzela velik obseg. Nad vso državo je proglašeno vojno stanje. Revolucijonarne čete pod poveljstvom Getulia Vargasa so v kratkem času in brez večjega odpora zavzele pet zvezni državic ter obvladale večino strate-gičmih točk. — Doslej stari vladi vdane čete še niso zaitrle pohoda upornikov, a vendar pravi po poročilih zvezna vlada, da ji bo uspelo udušiti vstajo, ker ji je skoro vse vojaštvo in policija ostala zvesta. Vzrok revolucije je predvsem splošno nezadovoljstvo zaradi gospodarske krize, zlasti radi občutnega padca cem kave ma svetovnem tržišč. Od tega padca cen kave pa največ trpi Brazilija, ki ima glavni dohodek v izvozu kave. V teh okoliščinah so se tudi izjalovili vsaki poizkusi stabilizacije valute. Na vseh borzah so vsi brazilijski vrednostmi papirji močno padli. V Rio de Jameiro so vse banke im borze zaprte za medoločm čas. Večina delavskih organizacij je proglasila splošno stavko, tako da vlada v Braziliji pravo obsedno stamje; splošen gospodarski zastoj, pohod upornikov iter štrajkujoeih delavcev tvorijo pravo zmedo. Nekaterim mestom preti glad, posebno glavnemu mestu Buenos Aire-su, kjer so se ceme živilom zvišale za 300 odstotkov. Dlooice Poroka. Pretekli četrtek sta se poročila g. dr. Igor Ros i na, odvetnik iz Maribora, in gdč. Tončka Mirnikova, hčerka poštr nega ravnatelja iz Celja. — Gospoda dr. Ro-sino poznajo vsi masi čitatelji po njegovih člankih, ki jih piše v »Kmetski list« in v katerih je z vso ljubeznijo in toplino do kmetskega naroda krepko zastavil pero pri izgrajevanju ;kmetske miselnosti. Mlademu paru naše iskrene čestitke. Za desetletnico koroškega plebiscita je bil obsojen odgovorni urednik »Koroškega Slovenca«, ki izhaja na Dunaju, ker je objavil neprimeren članek o plebiscitu. Obsodba je bila izrečena na 200 šilingov ali pa na teden dni zapora. Sestanek cestnih interesentov za gradbo ceste Frankolovo - Dobrna se vrši v nedeljo, dne 19. t m. v Socki pri »Bolču« ob 3. uri popoldne. Vsi, ki se zanimate za gradnjo ceste, se najvljudneje vabite na sestanek. Odbor. Osem štipendij za obrtnike. Kr. banska uprava dravske banovine, oddelek za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, razpisuje 8 stpendij, ki jih namerava podeliti mladim, ukaželjnim obrtnikom raznih strok, da jim omogoči spopolnitev njihove strokovne izobrazbe. Ker pridejo zlasti inozemski zavodi v poštev, je potrebno znanje nemščine. Prošnje, iz katerih naj bo razvidna prostlčeva izobrazba, njegovo premoženjsko stanje, zlasti pa podatki glede učnega zavoda, ki ga hoče obiskovati, naj se vlože pri kr. banski upravi najkasneje do 25. t. m. Pet let škarjice r želodcu. Kmetica E. Aleksandrova iz Vasi Živkovo v Bolgariji je bila pred petimi leti v drž. bolnici v Sofiji operirana. Bolnica je imela zraščena čreva. Operacija se je posrečila^ kmetica je odšla domov in se je do nedavnega dobro počutila. Po petih letih pa so jo pričele mučiti neznosne bolečine; v upanju, da jo spet ozdravijo, se je kmetica podala spet v Sofijo, kjer so jo po- %meh Ivan Albreht: Sestra Dolorosa. (Nadaljevanje.) Zaročenca s'ta čebljala kakor dvoje sa-njavih otrok. Vffe v tisti čas sta se menila, ko sta še oba mi sila, da sta res brat in sestra, potlej pa o tem, ko je prišlo spoznanje. »Ali se ve kako si zmrcvaril Štrbinče-vega, ko mi je 1 aagajal, da sem — podložek. Fant se j e zadovoljno namuznil. »Saj res! Njega bi lahko vabil za druga.« »Katera pa naj bo moja družica« se je domislila tud i Zalka. »Tetina Mojca bi gotovo bila očetu najbolj po volji j,« je menil Cencan. »VUš, fjaj res. V soboto večer stopiva tja!« , »Lahk o že prej,« je bil on nestrpen. »Ne b o časa, ko žetev že tako priganja,« se je balo dekle. »Huciijnaina, Zalka, potemtakem še za že-nitnino ne bo časa,« je nagajal fant, a ona resno; - »Kaj fe meni do ženitnine, ko imam tebe!« novno operirali ter so na veliko presenečenje našli v njenem želodcu operacijske škarje, ki jih je zdravnik pozabil v njenem želodcu, ko jo je operiral pred petimi leti. Denarni sistemi Evrope. Po vojni se je položaj na denarnem trgu zeflo kompliciral. Danes imamo v Evropi 30 denarnih sistemov in 20 valutnih paritet. Zlato valuto imajo doslej samo Anglija, Holandska, Švica in Skandinavske države. V Franciji, Italiji, Rumuniji, Jugoslaviji^ Španiji, 'GrčKlji in Bolgarski je ostal prejšnji naziv denarne enote, stabilizirano na raznih paritetah. Nove nazive denarne enote so dobili v Avstriji (šiling), na Madžarskem (pongo), v Latvi (lat), v Litvi (lit), v Nemčiji (drž. marka), na Poljskem (zloty), na Češkem (češka krona), v Belgiji (belga), na Finskem (marka) in v Rusiji (červonec). Izvzemši červonca, iso vse evropske valute zakonite ali pa imajo zlato pariteto (enakopravnost!). Zanimivo pa je, da z malimi izjemami v Evropi zlata ni v obtoku. V Trebiču pri Kosovski Mitrovici je bil pretekli teden otvorjen nov rudnik svinca in cinka, ki ga bo izkoriščala neka angleška družba. Brezposelnost v Dravski banovini. Javna borza dela v Ljubljani je objavila te dni podatke o stanju brezposelnosti v Dravski banovini. Iz njih je razvidno, da je bilo koncem avgusta v Sloveniji 2357 brezposelnih, od teh v Ljubljani 1217, Mariboru 560, Celju 444, Kranju 132 in Murski Soboti 4. Rudarska nesreča v Boru. V znanem bakrenem rudniku Bor v Srbiji se je dogodila te dni težka nesreča, ki je zahtevala dvoje človeških žrtev. Eksplodiral je kotel in ubil dva rudarja; dva sta bila težko in pet lažje ranjenih. Slabo je spravila bankovce. Kmet Janez Arh iz Velike vasi pri Krškem je izročil svoji ženi za 1500 dinarjev bankovcev, da jih J spravi na varno pred cigani, ki so se priklatili v vas in tam taborili. Žena je vtaknila bankovce v štedilnik misleč, da bodo tam najbolj na varnem. Ko je po kosilu pogledala, kaj je s skritim denarjem, je z žalostjo opazila, da so vsi bankovci zogljeneli vsled vročine. Oče Rodnik se je že v tretje prebudil, ko sta si mlada šele v prvo voščila lahko noč. Kmalu za tem je zagorela zarja na nebu. Drugi dan so imele žanjice polno novic in so venomer stikale glave. Zalki se je zdelo, da govore samo o njej, ko je prinesla malico na njivo. Povešala je oči in pri vsaki besedi zardevala. Cencan,ki je vezal in v kope postavljal snopje, je bil zdaj razigran, zdaj spet mrk liki bor. Opoldne je končno premagalo Poljan-čevo: »Ali ste že kaj slišali, da imajo pri Bre-žiriki v Glinjah bolnika?« »Pri Loni?« se je delal Rodnik nevednega1, a Cencan je prebledel. Zalka, ki res še ni nič vedela, je zategnila: »Pri teti, praviš? Pa menda vsaj ni Mojca obolela?« Poljančeva je z naglim pogledom ošinila Cencana: »Popoten človek je bojda ,in so ga pred-sinočnjim prinesli v hišo.« »Odkod?« se je začudila Zalka. »S poti,« je pomembno namignila žanjica in venomer pogledavala Cencana. »Kaj se pa tako spogledujeta vidva z Meto?« se je obrnila k Cencanu, ki je v zadregi zardel. Oče Rodnik se je zasmejal: »Dekleta še ne veste naše novice. Zalka m Cencan sta ženin in nevesta, zato se pazite, da naše mlade kaj ne razkurite!« Poljančevi Meti je padla žlica iz roke, ta-] ko jo je presenetila nenadna vest, a tudi vse * ostale bile kakor okamenele. Damski brki in nadležni lasje pod-pazduho, na rokah in nogah se s Cito-lečbo hitro odpravijo. Zlasti po ob-i azu in na nogah, ki »o pokrite samo z nežno tenko svileno nogaviro, se ti nadležni lasje neprijetno opažajo ter so Vas morda že večkrat spravili v zadrego. »Cito« odstrani vsako nezaželeno rast las v malo sekundah zajamčeno brez bolečin in nevarnosti, temeljito in za vedno. Gospa T. piše: »Srečna sem, odkar mi je »Cito«. sovražnik las, uničil koreninice nezaželene rasti las«. »Cito« uporabljajo lahko tudi gospodje. Brije brez mila, brez noža, brez aparata. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din. Dr. Nic. KemenY, Košice D, poštni predal 12/M 13. — češkoslovaška. Nov požar na Bledu. Na nepojasnjen način je nastal v gospodarskem poslopju posestnika in mesarja Ivana Zrimca na Bledu požar, ki je napravil veliko škodo. Zgorela je vsa krma in kmetski pridelki. Živino so rešili. Pletarski tečaj. Uprava banovinske kmetijske šole v Rakičanih pri Murski Soboti priredi enomesečen pletarski tečaj za kmete so-boškega okrožja in Dolnje Lendave. Tečaj prične 10. novembra. Sprejeto bo 20 tečajnikov, ki se morajo vzdržavati z lastnimi stroški. Kdor želi obiskovati tečaj, naj se prijavi do 1. novembra v pisarni kmetijske šole. Poostrene odredbe za izseljevanje v Ameriko. Ameriški zunanji urad je izdal nove določbe konzulom, ki rešujejo prošnje za ameriške vizume. Nove določbe so poostrene in konzul lahko prosilcu vizum odkloni, če bi se prepričal, da 'bi prišel prosilec tudi po preteku daljšega časa ipo prihodu pod javno skrbstvo, to se pravi, da ne bi imel dela in zaslužka. Tragična smrt otroka v stopah. V Št. Jurju pod Kumom se je pretekli teden smrtno ponesrečila petletna hčerka posestnika A. Klanšeka. Nesrečno dekletce je najbrže prišlo skozi priprta vrata v stope, kjer jo je za obleko potegnila os vretena, ki jo je privila in pritisnila k tlom tako, da se je otroku utrl prsni koš. »Ženin in nevesta, pa tako skrivaj in natihoma!« se je zdaj oglasila ta in ona, Peter Rodnik pa se je postavil zanju: »Kaj boste ve!? Saj niti jaz do včeraj nisem vedel, čeprav živimo toliko let pod isto streho.« »In midva tudi ne, jeli, da ne, Zalka? se je skušal izmotati Cencan in mladenka mu je hitro pomagala: »Seveda ne; saj so nama oče šele včeraj popoldne povedali!« »O ti sveta nedolžnost!« je vsčenila Meta, »še dobro, da sta očeta razumela.« Kosili so v veži in v živahnem pogovoru ni nihče opazil, kako se naglo temni nebo. V hip je potegnil veter, par silnih bliskov je presekalo nebo, pa je udarilo in zarohnelo, da so zazvenčale šipe v oknih. Zdaj je zamrl smeh in z vseh obrazov se je odražal strah. »Da bi nas le toča ne obiskala,« je zaskrbelo gospodarja jin. ljudi mlada sta nekam vznemirjena stopila pred vežo. Tine je hitro vrgel grablje in senene vile navskriž pod kap, Zalka pa je nalomila velikonočne butare na žerjavico. Dobre pol ure je razsajal vihar in je grmelo in treskalo kakor na sodnji dan, potem pa so se oblaki razvlekli proti Karavankam in se je spet nasmejalo solnce, ne da bi bila pala te ena kaplja dežja. »Danes pač nisem mislila več, da bomo še žele,« je rekla popoldne Meta Zalki. » Pa ti, ti! Kdo bi bil verjel, da znaš biti.' tako skrita?!« »Zakaj skrita? Če pa nisem nič vedela! Saj sem ti že opoldne rekla — « - - - (Dalje prib.) opazili medveda, ko se ie sprehajal po on-dctnih gpzdovh. ' V spaitfjujg,padel s poda posestnik Mar-MatkoVič iz jDobravice ha Belokranjskem ubil. Zapušča sest nedoraslih otrok in •j. Železni ostanki angleškega zrakoplova »R 101«, ki je na potu v Indijo zgorel in pokopal pod seboj 52 mož posadke in potnikov, med katerimi je bil tudi minister letalstva Thomson. Nalivi, in povodnji po celi Dravski banovini. Pretekli teden so močnejši nalivi povzročili silno naraščanje voda po vsej banovini. Predvsem so narasle Sava, Savinja, Sora, Drava in Dravinja. Ponekod so prestopile bregove in pričela je groziti nevarnost poplave. Vendar pa je zadnje dni v nekaterih krajih deževje precej ponehalo ter nevarnost poplave kolikortoliko minila. Občuten porast vodovja pa je ponekod prizadejal občutno škodo, zlasti Sava v zagorski in trboveljski kotlini. Savinja, ki je narasla skoro 4 metre nad normalo, je preplavila celjsko okolico tako, da je bilo Celje kot otok; Sava je pri Medvodah odnesla provizorični most, tudi Dravinja je pri Poljčanah prestopila bregove in na daleč poplavila travnike. — Če dež hitro ne neha, je upravičen strah, da se ponovi leto 1926 in 1928, ko je naše ljudstvo utrpelo ogromno škodo vsled obširnih poplav. Požar pri Prestranku. Pretekli teden je nastal v vojaških zalogah pri Prestranku požar, ki je uničil vse zaloge sena. Domnevajo, HA IO & NEU Sinili siril so prvovrsten nemški izdelek. •• -u ProdaJa jih tudi na ugodne obroke. strojev Ttrgrovlnai Šivalnih Ljubljana Masarlkova cesta (palača Vzajemne zavarovalnice naproti kolodvora) Zastopnik« sprejemamo povaod. da je bil ogenj podtaknjen. Italijanske oblasti so aretirale okrog 300 oseb, največ kmetov v okolici Prestranka in Postojne. Nova sovjetska luka. Sovjetska vlada namerava zgraditi v severnem morju novo moderno luko za izvoz lesa, premoga in grafita, ki se tam nahaja v neizmernih količinah. Nova luka bo zvezana z reko s prekopom, ,ki bo) 17 m globoik ter z odcepom transsibirske železniške proge. Cerkvene tatvine v Novem mestu. Neznani vlomilci so pretekli teden vdrli v novomeško frančiškansko cerkev ter odnesli mnogo cerkvenih predmetov in dragocenosti. Orožniška patrulja je takoj uvedla za zločin-^ ci obširno zasledovanje'. V inekem gozdu za Biirono vasjo so našli nekaj masnih rutic, v zemlji pa je bil zakopan ročaj monštrance. Zgornji dragocenejši del je bil odlomljen, ročaj pa je bil iz medi. Vlomilec ga je na večih krajih naipilil, da je preskusil kovino. Upati je, da bodo zločincem kmalu za petami. Nesrečna smrt slovenskega vojaka. Splitska garnizija je imela te dni vaje v hriboviti okolici Zrnovnica. Streljali so ostro. Pri vajah je po nesreči zadela krogla v hrbet vojaka Josipa Ugrinca, doma iz Kamenščaka pri Ljutomeru. Bil je takoj mrtev. Tri minute smrtnega boja. V Cbicagu so te dni usmrtili na eleketričneffl stolu 2 zamorca, ki sta bila radi vloma in umora obsojena na smrt. Usmrtitvi je prisostvovalo nad 300 ljudi. Eden od usmroenih je umrl šele čez 3 minute. Več ljudi je padlo v nezavest, ko so videli grozen smrtni boj nesrečnega črnca. Za 100 Din prodal ženo. Posestnika Božo Kuka in Božo Čiuigalj sta se vračala s sejma v Kostajnici v Slavoniji. Bila sta precej vinjena in v takem stanju je Čugalj prodal iKuki ženo in dva otroka za 100 Din. Ko je prišel domov, je zapovedal ženi, da gre h Kuki, kateremu je prodana. Žena je vzela otroka ter v resnici odšla k sosedu. ČUgailj pa je vse premoženje prodal, denar pa zapit Pred kratkm pa je prišel h Kuki in zahteval, da mu vrne ženo; ker pa je njegova zahteva ostala brezuspešna, je potegnil iz žepa nož in ranil ženo, ki so jo prepeljali v bolnico, njega pa zaprli v zapor. Medvedi v Beli Krajini. Letošnje leto so se medvedi razlezli daleč po okrajih, kjer jih najstarejši ljudje ne pomnijo. Te dni je ustrelil neki lovec mladega medveda v bližini Smiuka pri Semiču. Tudi pri Rožnem dolu so tin Mati in se ženo. 17 kmetov ustreljenih v Rusiji. Po poročilu iz Ljeningrada je bilo v Briamku ustreljenih i7 kmetov, ki so bili napadli tamošnjo poljedelsko zadrugo. Pri napadu je bilo ubitih 19 članov zadruge. Bivši bandit postal milijonar. Zelo romantičen poklic v današnjem času je prodajanje sv. pisma. Zlasti neko angleško društvo si je nadelo, nalogo, da razpeca po vsem svetu čim več sv. pisma. To razpečavanje sv. pisma opravljajo njeni zastopniki. V poganskih deželah, pa tudi v sqvjetski Rusiji, je združeno prodajanje sv. pisma pogosto s smrtno nevarnostjo, v poganskih . deželah vsled nevarnih poti skozi pragozdove, v katerih živi nebroj zveri in strupenih živali, v sovjetski Rusiji pa zato, ker je razširjanje sv. pisma najstrožje zabranjeno.. Eden izmed mnogih prodajalcev sv. pisma je neki Kitajec, ki je bil prvotno bandit in ropar, kasneje pa se je premislil in postal misijonar ter prodaja danes sv. pismo. Zares, romantičen slučaj in nič več! Dekle na čelu tatinske družbe. V Som J,' -i« JJaiOU i.„<„*s'Lff. 'u n.ai. boru je, rte tirala neko'Ano Boris, o ' ' ' f m ' - 1 i • . . . i 7 _ . kateri je ugotovila/ da je' uačelovala tatinski družbi, ki je v Somboru dalje časa vršila večje in manjše tatvine, ki jim policija dolgo ni inogla na sled. Roparski napad na chikaško županjo je bil izvršen pretekli teden, ko se je županja vračala z izleta, so trije razbojniki stopili k njenemu avtomobilu ter ji odvzeli vse dragocenosti nad 10.000 dolarjev. Po 300 letih najdena ekspedicija v severnih krajih. Te dni je :nasla neka znanstve- •tS Ci fJInciiviHliViio ,:i "••(< a -,. 'it -v ■ . U ' V >>.. .Mi - i» t Ori ' LUt X Draiestne kodre .< vrt i'> ■ i t neomejeno trpežne ob vlažnem zrak« ali potenju, dosežejo dame in i gospodje brez škarij ko-:/ dralk 8 Hela- esenco in kodranje las. Tudi najlepša bubi-glavica se s | Hela olepša, ker je vsaka ondulacija odveč. Prihrani se veliko časa in denarja, pospešuje rast lat. Pogled v zrcalo Vas bo vzradostil. Takoj se dosežejo obilni ondulirani kodri, mične frizure. Mnogo zahval. Zlasti gledališke umetnice je ne morejo prehvaliti. < Cena Din 12'—, 3 steklenice Din 25"—, 6 steklenie Din 40'—. Dr. Nic. Kemčnv, Košice H, pošt. predal 12/213. — Češkoslovaška. /j a Kmetski List ii mil um m...........................asu—■ Razstava perutnine se1 vrši v Zagrebu od 29. novembra do 2. decembra t. 1. Razstave se bodo udeležili peratninarji iz vse države. Najboljši primerki bodo nagrajeni z denarnimi nagradami in diplomo. Perutmnarski razstavi bo priključena tudi razstava tkuncev, golobov, ptic pevk in psov. Podrobna navodila za razstavo 'daje »Uprava zagrebškega zbora«. Med kot zdravilo in hranilo malih otrok. Iz-java zdravnika dr. Valentina Dukeski v Pistdjrr Moja soproga je Ma žal nezmožna dojiti najinega otroka popolnoma, kar sem konstatiral že prve dni s svojim tovarišem zdravnikom. Stala sva pred nalogo, nadomestiti manjkajoče materino mleko z tozadevnimi preparati. Odločila sva se za Mellin in Drdco. Takoj sva s tovarišem dognala, da otrok slabo prebavlja umetno hrano in sva šla na sestavo umetne hrane domačih proizvodov. Odločila sva se za zmes masla in moke, kaieri sva pridejala po 15 do 20 gramov sladkorja dnevno. Uspeh je bil boljši nego z izgotovljenimi preparati, a vendar še ni bila prebava v popolnem redu. Prepričan sem bil, da zamorem otroku le za toliko izboljšati nadomestilo za manjkajoče materino mleko s tem, da zmesi čajnega masla in moke dodam mesto sladkorja 25 do 30 gramov medu. Bilo je v resnici tako, kakor da bi prilil vgašajoči luči olja. Tako je otrok redno in brezhibno' prebavljal. Nismo nehali dodajati njegovi umetni hrani dnevno medu in sicer z rastočo starostjo vedno večjo množino. Otrok je star 114 mesecev in je" neverjetno močno' razvit/zd svojo _ starost. Ne samo, da ni imel- otrok'nobene motnje v prebavi, bil ni sploh nikdar bolan. Ne morem drugemu nego ravno redilnosti medu pripisati ta veseli pojav, saj je otrok dobivat od svojega 15. dne naprej dnevno medu. Ni mogoče-razligati zdravje in razvoj tega otroka iz naravne prirojene mu čvrstosti. V vsako kmetsko hišo Kmetijsko Matico! Izila je SHasnikova VELIKA fl»R ATIKA za navadno !'eto i951, ki ima S§5 dnit »VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj' obrajtan, I »Veliki Franki« najdeš v«e, kar človek potrebuje vsak dan: KatoliSkl koledar z nebesnimi, iolnčnimi, luninimi, vremenskimi lo dnevnimi znamenji: — »olnčne ln lunine mrke; - lunine spremembe: — koledar za pravo-avne ln protestante; — poitne določbe za igoslavijo: — lestvice za kolke na menice, ibotnice, kupne pogodbe ln račune: — kon-late tujih držav v Ljubljani in Zagrebu: — s »ejme na Kranjskem, KoroSkem, Stajer-em, Prekmurju. MedžimurJu in v Julijski Benečiji: — pregled o koncu brejosti živine: 4- tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih In tujih dogodkov v preteklim letu; — tabele m računanje obresti; — življenjepise važnih In odločilnih oseb s silila mi; — oznanila predmetov, ki Jih rabita kmet-valeč ln žena v hi?'. t Cena 5 Din. . »VELIKA PRATIKA" se dobi v vsen večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založnika: tiskarni }. Blasnika nas!. To se mora razumeti tako, da osla j eni mošti ne smejo vsebovati večjo gradacijo, kakor je zgoraj oipenjena. Strogo je pa prepovedano slajenje! mošta šmarnice! Matične knjige, ki jih bodo prejeli letos naročniki Kmetijske Matice, bodo svoje bralce prav gotovo popolnoma zadovoljile. Posebnost zase tvori »Ljudska astronomija«; ki podaja v poljudni Obliki nauk o zvezdah. Knjiga bo zelo poučno čtivo za stare in mlade v dolgih zimskih večerih. Nič manj zanimiva ne bo zgodpvihska knjiga »Dvig uboge gmajne«; ki nam živo slika težko borbo kmetov-tlačanov za svobodo; in pravice.-Povest »Cesta«, zajeta -iz življenja naših Notranjcev, bo navezala svoje čitatelje tako, da bodo le težko odložili knjigo, dokler je ne preberejo. K tem pride še »Veliki koledar« s celo vrsto člankov, važnih in zanimivih za vsakega kmetovalca. Da jih samo nekaj navedemo: novi poljedelski zakoni; predpogoj za rešitev kmetijske krize; pregled najvažnejših političnih dogodkov, tako doma kakor po ostalem svetu; preporod naše vasi in še mnogo mnogo drugega. Našim čitateljem Kmetijske Matice toplo priporočamo in jim svetujemo, naj si knjige takoj naročijo, ker je sklenila uprava Kmetijske Matice, da bo tiskala samo toliko knjig, kolikor bo priglašenih naročnikov. Poverjeniki, ki prav marljivo nabirajo naročnike, dobijo primerne nagrade. Vsa naročila je nasloviti na Kmetijsko Matico v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, kjer se dobijo tudi vsa potrebna navodila. Žepni Kmetijski koledar za leto 1931 bo v kratkem izšel. Naročite si ga! SEJMI. 21. oktobra: Novo mesto, Dovsko, Cerklje, Lesce, Žubno, Jagenca, Podšent-jur, Žiri; Se vrtca, Sv. Peter pod Sv. gorami, Celje. 22. oktobra: Dramlje. 24. oktobra: Dol, Dol. Logatec, Velenje. 25. oktobra:1 Maribor, Lemberg. VALUTE. Dati moramo za: 1 nemško marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški 'dolar 1 francoski frank 1 češkoslov. krono 1 italijansko liro Din 13r45 Din 1094 Dim 7-97 Din 274-40 Din 56-25 Din 2-22 Din 1-68 Din 2-96 C '© * o •to C N 1K « £ a} -to ■to M c -5 •M •Si C 1« I k « ^ •Ni Q •to 9J i.0® £ o ^ Jž g 'S 2 S S a S §i a « S. H OS •to .22 - £ •m »C i0 •to O .s L MIKU S Ljubljana, Meitni trglS Dežniki Na malo! Na veliko! nvvi)i m§ Polne prsi, strumna mafe prelestne, ! bujni,* ' mične čare razvija pri damah vsake starosti od zdravnikov priporočana r^VB^B »Ideatmikstura«. Nerazvite, suhe prsi hitro in krasno razvije do stanovitnosti. 2e po 4-tedenski uporabi se dosežejo vidni uspehi strtimnosti iti polnosti, kar potrjujejo številne vposlane zahvale. — Mršave oblike vratu se lepo' očarljivi raz-vijejd. Izbokle kosti1 izginejo. Šibka meča se z idealom vidno jačijo. Garancija: denar se vrne, če ni uspeha. — Cena Din 12"—, 3 steklenice Din 24°—. Dr. Nic. KemenY, Košice B, pošt. predal 12/B 13. — češkoslovaška. Ali želite, da se ln revmaftizma [temeljito iznebite? Revma je strašna in daleko razširjena bolezen, ki ne prizanaša niti bogatašu niti siromaku, ona išče žrtve v palači enako kakor v koči. Prerazlične so oblike, v katerih se bolezen pokazuje. A največ je bolezni, ki imajo najraznovrstnejša imena, medtem ko niso nič drugega kakor revmatizem. Včasih bole kosti in sklepi, včasih oleko členki, roke in noge so izkrivljene; trganje, zbadanje v raznih delih telesa pa tudi slabost oči, vse to so posledice revme in kostnih bolečin. Kakor so različni pojavi, v katerih se bolezen pokazuje, tako mnogoštevilna so vsa mogoča in nemogoča zdravila, medicine, miksture, mazila itd., ki se ponujajo trpečemu človeku. Večina teh sredstev ne more popolnoma izlečiti, v najboljšem slučaju le za kratek čas ublažiti bolečine. Kar Vam mi priporočamo, je povsem neškodljiva zdravilna pijača, ki je že mnogim bolnikom POMOGLA. Naša 'kura je izborna in naglo deluje. Da pridobimo čim več pristašev, smo sklenili, da pošljemo vsakomur, ki nam piše, POPOLNOMA BREZPLAČNO našo inleresantno in poučno razpravo. Torej kdor trpi bolečine in kdor želi, da se teh bolečin naglo, temeljito in brez nevarnosti reši, naj piše še danes na AVGUST MfflRZKE, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5. Abt. 16. ove pluge m njih dele, kultivatorje, okopalnike, brane itd. »ti, dobavlja hlfro In selo ugodno o tudi na obroke Ferdo SMOLA St. Jurij ob juž. žel, (Glavna zaloga Sackovih plugov za Slovenijo.) OPEKO IN STRESNIKE >llovac< vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo generalno zastopstvo za Dravsko banovino - >Ekonom< Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? Gospodarji I Ono j i te z APNENIM DUŠIKOM Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero ssfctoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojiL — Stalna zaloga pri < TVORNICA ZA DUŠIK d. d RUSE v Rušah pri Mariboru. najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z aprienim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. ŠIVALNI STROJI »Gritzner" „Adler" „Kayser" in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema t«r najnižja cena, kakor tudi pisalni stroji,Urania, so samo pri VaUatna garancija t Pouk i teženju brazplalan! Jos. Peteline, Ljubljana ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. ■Illllllll Kmetje, kmetice! Kupujte svoje potrebščine pri trgovcih, ki v našem listu nudijo svoje blago. na dan zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni PERSON, Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovori Najboljši trdi In mehki kokf ki kovaški premog Vam vodi Drulba ^ILIRIJA" na, Dimojaka e. 4M Telefon 8820 Podgane. Po uradni statistiki požre 50 podgan ali 500 miši toliko kot 3 močni delovni konji, razen tega pa zaneso podgane in miši še bolezenske kali v Vaše stanovanje. »Podganja smrt«, uničevalec mas, pokonča v 3 urah vse podgane in miši z zalego vred, pri tem pa ni škodljiv ljudem in domačim živalim. »Našel sem 78 mrtvih podgan, pošljite 15 doz za 3 sosede«, piše g. graščak. 100% zajamčena, sicer se povrne denar. Cena 12 Din, 3 doze 24 Din. Dr. Nic. Kemenv, Košice, poštni predal dal 12 P 13. — češkoslovaška. Najboljše vrste / semensko pšenico, ječmen in rž nudi po ugodnih cenah EKONOM, Ljubljana, Kolodvorska 7 ,v Denar naloiite najbolje In najvarneje pri domalem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Ka tti agistr. Braojavf i „Kaiataiil T olaroit 2S47 v Ljubljani, Tavčar jevfe(Socfna) ulica 1 Taisto« SMf Vloge na knjiiice in tekoči račun obrestuje po 6 */♦ bree odpovedi, pri trimesečni odpovedi po i v, •/» bras odbitka davka na renta Stan)« vlog okroglo »0,000.000 dinarja« Razarva nad S00.000 dinarja« Jamstvo m vloge presega večkratno vrednod vlog V Ivine knjižice drugih tavodov »prejema kot gotovino bree prekinjenjh 'obrestovanja. v — POSOJILA daje proti poroitvu, na vknjižbo in proti eastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v. tek. računu pod najugodnejšimi pogoft i ; i ! ' ' • BLAGAJNIŠKE VRE: Ob delavnikih od 8 —12 V, in od *—**/„ U ob sobotahindnevih pred pramM od 8—12% «f» Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomikov trg 3 000223230200010101010153534802230200010002000102000001020102532348484853484853485348572348010002000253484848484853