GEOGRAFSKI OBZORNIK Tako lahko na primer s primerjavo letalskih posnetkov dveh ali večih zaporednih snemanj opazujemo spremembe poseljenosti, rabe tal, ponekod pa tudi spremembe rečnega omrežja. Posebej zanimiva je primerjava stanja pred izjemnimi dogodki, kot je bil lanskoletni april- ski potres v Posočju. Za lažjo primerjavo je do- bro, da pri ponovnem fotografiranju poiščemo stojišče in izrez predhodnega posnetka, zato je najbolje, da posnetek vzamemo s seboj na teren (slika 2). S fotoaparatom ali videokamero, ki omogo- ča intervalno snemanje, lahko dokumentiramo tudi pojave večje dinamike, na katere se, v nasprotju s potresi, lahko vnaprej pripravimo, na primer: naraščanje gladine vode v rečni stru- gi ob močnejšem deževju ali prehod vremen- ske fronte in s tem povezane spremembe v at- mosferi (tipi oblakov). Če pa za primerjavo do- damo še posnetke meteorološkega satelita za isto obdobje, bo uporabnost posnetkov še večja. Zelo zanimive so lahko stare fotografije. S projekcijo nekaj zaporednih posnetkov na platno, ki ga prekrijemo s prosojno folijo, lah- ko med uro nastaja zemljevid, ki prikazuje šir- jenje naselja ali nekatere naravne procese, kot to prikazujeta posnetka območja med Krnskim jezerom in vrhom Krna (slika 3). Ce nimamo fotografij, se lahko na teren na- potimo tudi po sledeh starih slikarjev, ki so upo- dabljali pokrajino, čeprav je verodostojnost to- vrstnega zapisa seveda manjša. DOGODKI PETDESETLETNICA GEOGRAFSKEGA INŠTITUTA ANTONA MELIKA ZRC SAZU Drago Perko Geografski inštitut je 6. novembra 1948 ustano- vila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, z ra- ziskovalnim delom pa je začel že dve leti prej. Leta 1976 je dobil ime po akademiku dr. Antonu Meliku (1 8 9 0 - 1 9 6 6 ) , pobudniku ustanovitve inštituta in naj- večjem slovenskem geografu, ki je inštitut vodil do leta 1966. Sledili so mu akademik dr. Ivan Rakovec do leta 1967, akademik dr. Svetozar llešič do leta 1981 ^aka- demik dr. Ivan Gams do leta 1983 , dr. Milan Sifrer do leta 1987 , dr. Drago Meze do leta 1992 in Mi- lan Natek do leta 1994 . Od takrat inštitut vodi pred- stojnik dr. Drago Perko. Do leta 1992 so se raziskovalci ukvarjali predvsem s preučevanjem ledenikov, ledeniškega in rečnega preoblikovanja površja, poplavnih območij, naravnih nesreč in hribovskih kmetij v Sloveniji, potem pa z re- gionalno geografijo Slovenije. Leta 1993 se je začelo projektno financiranje ra- ziskovanja v Sloveniji, zato se je delo na inštitutu raz- delilo na projekte in naloge. Od takrat je večina in- štitutskega dela namenjenega raziskovanju Slovenije in njenih pokrajin ter pripravi temeljnih geografskih knjig o Sloveniji kot državi in Sloveniji kot delu sveta. Od leta 1 9 9 4 ima inštitut pet raziskovalnih enot: Oddelek za geoekologijo, Oddelek za regio- nalno geografijo, Oddelek za naravne nesreče, Oddelek za geografski informacijski sistem in Odde- lek za tematsko kartografijo, poleg njih pa še knj iž- nico, kartografsko zbi rko ter znanstvene zbirke Slo- venske pokrajine, Slovenska naselja, Naravne nesre- če v Slovenij i , Hribovske kmetije v Slovenij i in Slo- venski ledeniki. Tega leta je Republiški štab za civil- no zaščito Republike Slovenije ob svetovnem dnevu civilne zaščite inštitutu podelil Plaketo civilne zašči- te kot priznanje za dolgoletno delo in izjemne do- sežke in prispevke pri zaščiti in reševanju ljudi ter ma- terialnih in drugih dobrin. Od leta 1 9 9 5 je na inštitutu sedež Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slo- venije, ki je že dokončala standardizacijo uradnih imen držav v slovenskem jeziku, trenutno pa priprav- lja standardizacijo uradnih imen vseh naselij v Slo- veniji. Na inštitutu je ob koncu leta 1998 delalo enajst raziskovalcev in dve kartografki. Raziskovalci so v zad- njih desetih letih predstavili skoraj 2 0 0 referatov, nji- hova bibliografija se je povečala za več kot 6 0 0 enot, ob tem pa so si pridobili štiri magistrske in štiri doktor- ske nazive. Pogodbeno je z inštitutom vezanih še pet stalnih in približno štiridest občasnih sodelavcev. 24 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slavnostno prireditev ob petdesetletnici Geografskega inštituta Antona Melika sta vodila najmlajša člana inštituta Mirni Urbane in Franci Petek (foto: Marko Zaplatil]. Raziskovalci so rezultate projektov in nalog ob- javi l i v številnih znanstvenih in strokovnih, pa tudi poljudnoznanstvenih publikacijah, saj bi znanost radi pr ibl ižal i širšemu krogu l judi. Dve publikaciji izda- ja tudi inštitut. To sta sta znanstvena revija Geograf- ski zbornik (Acta geographica), ki jo ureja dr. Mi- lan Orožen Adamič in izhaja enkrat letno v angleš- kem in slovenskem jeziku v tiskani obliki in na Inter- netu (http://www.zrc-sazu.s i/www/gi/geo-s.htm), ter znanstvena knj ižna zb i rka Geografija Sloveni- je, ki jo ureja dr. Drago Perko in bo izhajala enkrat ali dvakrat na leto. Prva številka zbi rke je posveče- na prav petdesetletnici inštituta in njegovemu raz- voju. Leta 1998 je na inštitutu potekalo pet večjih pro- jektov: • temeljni raziskovalni projekt Geografska mikrore- gionalizacija Slovenije (nosilec dr. Drago Perko), • temeljni raziskovalni projekt Vrednotenje rabe tal z vidika naravnih in družbenih razmer (nosilec dr. Matej Gabrovec), • raziskovalni projekt naravne in kulturne dediščine Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto (nosilec dr. Milan Orožen Adamič), ki je najstrejši stalni geo- grafski projekt v Sloveniji, in • ciljni raziskovalni projekt Kulturne pokrajine v Slo- veniji (nosilec dr. Drago Perko). Najpomembnejša dela, ki so jih sodelavci inštitu- ta ter inštitut sam ali v sodelovanju z drugimi inštituci- jami in posamezniki pripravili v zadnjem desetletju, so: • Veliki družinski atlas sveta leta 1992 , • Države sveta 1993 leta 1 9 9 3 , • knjiga in zgoščenka Krajevni leksikon Slovenije le- ta 1995 , • Veliki družinski atlas sveta leta 1992 , • multimedijska predstavitev Slovenije Kulturatlas Eu- ropa - Slowenien za nemško govorno območje le- ta 1996 , • Priročni krajevni leksikon Slovenije leta 1996 , • regionalnogeografska monografije Slovenije Slove- nija - pokrajine in ljudje leta 1998 , • knjiga Slovenske občine leta 1998 , • poljudnoznanstveni film Pokrajine v Sloveniji le- ta 1998 , • Geografski atlas za osnovne šole leta 1998 in • prvi nacionalni atlas Slovenije Geografski atlas Slo- venije leta 1998 . Raziskovalci inštituta so dejavni tudi kot uredniki in člani uredniških odborov številnih knjig in revij, v raz- ličnih komisijah državnih organov, pri Gibanju zna- nost mladini, kot mentorji podiplomskih mladih razi- skovalcev, srednješolcev in osnovnošolcev, v Zvezi geo- grafskih društev Slovenije in Ljubljanskem geografskem društvu ter drugod. 25 GEOGRAFSK I O B Z O R N I K Ali so se dr. Jurij Kunaver, dr. Franc Lovrenčak in akademik dr. Ivan Gams (od leve proti desni) pogo- varjali o fizični geografiji (foto: Marko Zaplatilj? V pogovor so se zapletli ¡od leve proti desni) dr. Milan Sifrer, dr. Vladimir Klemenčič, Milan Natek, dr. Mirko Pak in dr. Drago Meze; levo zadaj je Aleš Smrekar, eden od novinarjev, ki je svečanost izkoristil za radijske intervjuje z nekaterimi geografi (foto: Marko Zaplatil). Predsednica^Zveze geografskih društev Slovenije dr. Metka Spes je Milanu Natku podelila Zlato plaketo ZGDS (foto: Marko Zaplatil). Dr. Drago Perko, predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika, je v imenu inštituta iz rok direktorja Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti dr. Ota Lutharja prejel priznanje Dobri gospodar ali »Zlati prašiček« (foto: Marko Zaplatil). Uradni del slovesnosti je sklenil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik (foto: Marko Zaplatil). Udeležence svečanosti je razveselila tudi velika torta s Slovenijo in znakom ZRC SAZU, ki predstavlja božično rojstvo (foto: Marko Zaplatil). 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK Za inštitut je izjemnega pomena mednarodno so- delovanje, ki je najbolj razvito z Avstrijo, Nemčijo, Ja- ponsko, Italijo in Hrvaško. Zal pa zaradi stalnega po- manjkanja sredstev število stikov usiha. Tu pa smo že prišl i k inštitutskim problemom: projekti z Ministrstva za znanost in tehnologijo pokrivajo komaj tretjino te- meljnih inštitutskih potreb, od treh mladih raziskoval- cev omenjeno ministrstvo financira samo enega, knjiž- nica in kartografska zbirka sta v veliki prostorski sti- ski, denarja je premalo na vseh področjih. Vendar za- pis ob petdesetletnici inštituta ni namenjen problemom ampak predvsem dosežkom inštituta. Inštitut je svojo petdesetletnico praznoval konec ok- tobra 1998 v stekleni dvorani hotela Slon skupaj s šte- vilnimi povabljenci, večinoma kolegi geografi in pred- stavniki ustanov, s katerimi inštitut največ sodeluje. V ok- viru uradnega dela sporeda, ki sta ga vodila Mirni Ur- bane in Franci Petek, najmlajša člana inštituta, je Zve- za geografskih društev Slovenije inštitutu podelila Zlato plaketo. Zlato plaketo je za svoje delo prejel tudi najstarejši član inštituta Milan Natek. Zlato plaketo Z G D S se podeljuje posameznikom in ustanovam »za življenjsko delo ali večdesetletno delo na področju geo- grafije in v najrazličnejših telesih Z G D S ter za vidne in priznane dosežke na področju znanstvenorazisko- valnega, vzgojno-izobraževalnega in aplikativnega dela«. Direktor ZRC S A Z U dr. Oto Luthar je inštitutu podelil nagrado Dobri gospodar za leto 1997 . Inšti- tut za geografijo in Oddelek za geografijo Filozofske fakultete ter založbi Mladinska knjiga in D Z S so slav- Ijenca obdarovali z dragocenimi in domiselnimi da- ri l i . Uradni del slovesnosti je s čustvenim govorom skle- nil dr. France Bernik, predsednik Slovenske akademi- je znanosti in umetnosti. Več zanimivosti o Geografskem inštitutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti lahko najdete na in- štitutskih domačih straneh na Internetu: (http://www.zrc-sazu.si/www/gi/geo-s.htm). DR. DRAGO PERKO IN DR. MILAN OROŽEN ADAMIČ PREJELA NAGRADO ZLATI ZNAK Mimi Urbane Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti podeljuje zlate znake za pomembne znanstvene dosežke v zadnjih treh letih. V letu 1998 se je prvič zgodilo, da je prišel zlati znak tudi v geografske roke. Prejela sta ga namreč dr. Dra- go Perko in dr. Milan Orožen Adamič. Poleg njiju sta zlati znak dobila še fi lozof dr. Aleš Erjavec za razi- skovalne dosežke na področju fi lozofske estetike in zgodovinarka dr. Petra Svoljšak za najodmevnejši dok- torat. Dr. Drago Perko in dr. Milan Orožen Adamič prejemata nagrado Zlati znak ZRC iz rok dr. Borisa A. Novaka (foto: Marko Zaplati!). 27