faj&usia pfačcuuj H
Letnik X.	V Ljubljani, dne L marca 1930.	7. številka.
Zakon o ustrojstvu grraclbene^a ministrstva.
(ObiavJjanio samt) one paragrafe, ki se nanašajo na p. t. t. stroko.)
§ 2.
•Ministrstvo za gradbe se deli na osem oddelkov, od teli je VIJ. poštni in Vlil, telegrafsko telefonski oddelek.
S 19.
Za neposrednjo upravo in nadzorstvo poštne in telegrafsko-teilefonske shižibe in istotakeRa prometa se ustanavljajo na sedežih banskih uprav poštne in telegrafske di-rokeije, izmed katerih obseza vsaka o!b-močje in lima ime dotične banoviine; za okoliš mesta Beograda pa se ustanavlja beograjska ipoštna in telegrafska direkcija s sedežem v Beogradki.
ITe direkcije se dele na odseke in ti po potrebi na razdelke.
Direkcijam na'oelujejo direktorji, ki se postavljajo za poedine direkcije s kraljevim ukazom na predlog ministra za gradlbe.
Odsekom načelujejo šefi odsekov, razdelkom pa referenti, ki jih odredi z naredbo minister za gradbe.
Ostalo osebje razporeja po poedimih odsekih z naredbo minister za gradbe, po po-edinlih razdelkih pa direktor dotične direk-cije.
§ 20.
iBoStno, telegrafsko in telefonsko siužibo opravljajo poštni, telegrafski in telefonski uradi; poštuo-carinsko službo pa opravljajo POŠtno-carinSka skladišča.
Minister za gradbe odloča v soglasnosti s predsedbikom ministrskega sveta o otvar-janju in zatvarjanju poštnih, telegrafskih in telefonskih uradov, v sporazumu z ministrom za finance pa o otvarjanju in zatvar-janju poštno-carinskih skladišč.
•Kakšno in katero službo naj opravljajo po edini poštni, telegrafski in telefonski nria-di, odreja minister za gradbe.
Državni poštni, telegrafski in telefonski uradi se dele na štiri vrste, poštno-carinska skladišča pa na dve vrsti. To razdelitev predpisuje ix> velikosti prometa in važnosti kraja minister za gradlbe v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
IPoštniim ustanovam I., M. in III. vrste na-čeljujejo upravniki, dolžnost starejšine ustanove IV. vrste pa vrši majvišji uradnik dotične ustanove.
'Razdelitev im poslovanje pogodbenih pošt predpisuje s pravilnikom minister za gradbe.
§ 23.
Dri ministrstvu za gradbe in njegovi zunanji službi obstoje, izvzemši poštno hranilnico, ta-fe zvanja:
V	I. k a t egor i j i:
ministrov prvi pomoonilk, ministrov pomočnik, načelnik ministrstva, generalni inšpektor ministrstva, inspektor in višji svetnik ministrstva, poštni i telegrafski direktor, svetnik ministrstva, inspektor in višji kvetnik poštne in telegrafske direkcije, svetnik postne in telegrafske direkcije, tajnik ministrstva, upravnik poštnega, telegrafskega- im telefonskega urada I. vrste, višji pristav, pristav in Pripravnik.
V	H. kant e g o rij i;
upravnik poštnega, telegrafskega in telefonskega urada I., II. in IH. vrste, upravnik Pdštno-carinskega skladišča I. in H. vrste.
poštno-tclegrafski uradnik, telhnik, administrativni uradnik, računski uradnik, pripravnik.
IV Hi. kategoriji: arhivski uradnik, praktični tehnik, pošt-no-letegrafški manipulant, telefonska nadzornica, telefonist inja, sprevodnik, nadzornik tdcgrafsko-telefonskih prog, cestni nadzornik, rečni nadzornik, skladiščnik, pripravnik.
Z v an i e n ik i:
(zvaničnik, cestni nadzornik, rečni nadzornik, čuvaj telegrafsko-telefonskih prog, pismonoša, raznašailec telegramov, pomožni sprevodnik, tehnični delavec, šofer.
SI u ž i t e J j i:
služitelj, rečni čuvaj, čuvaj tehničnih objektov, cestar, stalni delavec.
§ 24.
•Za uradnike I. kategorije pri ministrstvu za gradbe (pri centrali), pri poštnih in telegrafskih direkcijah in pri zavodu za meteorologijo se določajo položaji po. nastopni •razpredelnici:
1.	Pripravnik........................9. skupina
2.	Pristav...........................8.	„
3.	Višji pristav...............7. in 6.	,
4.	Svetnik poštne direkcije,
tajnik ministrstva, upravnik pošte I. reda...........6., 5. in 4.	„
5.	Svetnik ministrstva, inspektor in višji svetnik
poštne direkcije.........5., 4. in 4.a	„
6.	Inspektor in višji svetnik
minist., poštni direktor . 4. a, 3. in 3. a n
7.	Načelnik in generalni inspektor ministrstva . . . 3., 3.a in 2.	„
8.	Ministrov pomočnik..........2. in 2. a „
9.	Prvi ministrov pomočnik...........1.	„
§ 27.
Glede na pomeri službe se odreja uradnikom I. kategorije iz § 23. tega zakona posebna doklada za službo, im sicer mesečno:
1.	) iza zvanje 1. skupine po 3500 Dim;
2.	) za zvanje 2. a) skupine po 3100 Dim;
3.	) iza zvanje 2. skupine po 2700 Din;
4.	) .za zvanje 3. a) skupine po 2120 Din;
5.	) zn zvanje 3. skupine po 1720 Din;
6.	) za zvanje 4. a) skupine po 1320 Dim ;
7.	) za zvanje 4. skupine po 1080 Din;
8.	) za zvamje 5. im 6. skupine po 920 Dim;
9.	) za zvanje 7. in 8. skupine po 520 Dim;
10.	) za pripravnike po 200 Din.
Ta doklada gre tudi uradnikom na razpoloženju.
§ 29.
Uradniki H. kategorije iz § 23. tega zakona se razporejajo od 5. do 1. Skupine, uradniki IH. kategorije od 4. do 1. skupine, zva-ničniki od 3. do 1. skupine in služitelji od 2. do 1. skupine.
Za njih prejemke im kretanje v službi veljajo povsem predpisi o civilnih uradrtilkih, in ostalih državnih uslužbencih.
§ 30.
Roleg občih pogojev po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih veljajo za uradnike in ostale uslužbence iz 8 23. tega zakona še ti-le specialni predpisi;
Vsi ostaK uradniki il. kategorije iz § 23. tega zakona morajo imeti, in sicer: uradniki
tehnične stroke diplomo tehnične fakultete, uradniki pravne stroke diplomo pravne fakultete in uradniki poštno-telegrafske stroke diplomo pravne afli tehnične fakultete.
Tehniki in njih pripravniki morajo imeti srednjo tehnično šolo ali realko z završnim izpitom, tehniki poštno-telegrafske stroke pa srednjo tehnično ali 'Srednjo šolo z završnim izpitom in dopolnilni državni strokovni izpit. Ostali uradniki HI. kategorije morajo imeti dovršeno srednjo šolo ali njej enako šolo z završnim izpitom.
•Praktični tehniki in njih pripravniki morajo imeti obrtno šolo pri srednji tehnični šoli ali štiri realčne razirede; nadzorniki te-legraf siko-telefonskih prog pa morajo imeti isto izobrazbo ali 15 let neprikorne službe, prebite v zvanju čuvajev telegrafsko-telefon-skih prog. Ostali uradniki MI. kategorije, izvzemši cestne nadzornike, morajo imeti štiri razirede srednje ali njej enake šole.
Zvamičmiki im sllužitelji morajo imeti izobrazbo, predpisano z izakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Čuvaji telegrafsko-telefonskih prog morajo imeti dva razreda srednje ali njej enake šole ali pripravljalni izpit za pomožno telegrafsko-telefonsko tehnično službo. Pismonoše, raz-mašalci telegramov in pomožni sprevodniki morajo imeti diva razreda srednje ali njej enake šolo ali pripravljalni izpit za pomožno poštno shižfoo. Šoferji morajo imeti šoferski izpit.
§ 31.
Poštne in telegrafske direkcije začno poslovati po § 19. v treh mesecih od dne, ko stopi ta izakon v veljavo, im takrat prestanejo poslovati oblastne poštno-telegrafske uprave.
Natančnejša 'navodila za sestavo teh direkcij in za likvidacijo oblastnih poštno- telegrafskih uprav predpiše z maredibc minister za gradbe.
8 33.
Ko se izvrši prevedba ma zvanja po tem zakonu v zimislu predhodnega paragrafa, se smejo vršiti napredovanja v Tokih, predpisanih v § 24. tega zakona; toda za napredovanja v okviru enega položajnega razreda sc šteje tudi čas, prebit v dotični skupini pred prevedbo.
Prevedeni uradniki I. kategorije, ki nimajo predpisane kvalifikacije, smejo napredovati im se kretati iz enega v drugo zvanje I. kategorije, in sicer; Ce se zatečejo v 4. ali 3. skupini I. kategorije, smejo mapredovati samo še v neposredno višjo skupino skladno s prvim odstavkom tega paragrafa; če pa se zatečejo v 5. ali 6. skupini, smejo napredovati redno do vštete 4. skupine, ko dovrše pet let v 5., odnosno 6. skupini.
Zatečeni uradniki I. kategorije, ki nimajo fakultetne izobrazbe, zahtevane s tem zakonom za poedima zvanja, toda imajo kakršnokoli drugo fakultetno izobrazbo, smejo napredovati izjemoma kakor uradniki s predpisano fakultetno izobrazbo.
Zatečenim uradnikom H. in III. kategorije kakor tudi ostalim uslužbencem se* priznava pridobljena pravica do vseh zvani in poioža- . jev njih kategorije, ne glede na kvalifikacijo, predpisano s tem zakonom.
K daj In kakšen poštni i dom naj postavimo?
Anketo o poštnem domu, ki jo je otvo= rilo uredništvo P. gl., so čitatelji lista pri* srčno pozdravili. Saj sc ravno tem potom nudi vsakemu elanu, vsakemu poštarju pri* lika, da lahko pove svoje mnenje. To pred* nost so imeli voditelji naših organizacij in ustanov. Do sedaj se je oglasil samo eden, ostali so izostali ali so se pa zakesnili s svo* jimi predlogi. Tovariš urednik se nikakor ne sme jeziti tudi na člane, če bodo ti pri* kapljali drug za drugim s svojimi prispevki o poštnem domu.
V dravski banovini smo poštarji eeplje* ni na štiri stanovske organizacije. Združu* jemo se pa zopet tam, kjer sila kola lomi: pri Gospodarski zadrugi in pri Obsmrtnem podpornem društvu »Dobroti«. Nekatera stanovska društva nimajo pravega zaupanja do zadruge »Poštni dom«, ker so mnenja, •da se bo tudi tu uganjala stanovska politi* ka. Mogoče jih odbija od doma tudi kaj drugega, kar meni ni znano. Poštni dom je namenjen vsem poštarjem, zato bi bila tudi sveta dolžnost nas vseh, da pri gradnji vsi po svoji možnosti sodelujemo. Poštni dom naj bi bila zgradba, ki bi zabrisala naše gre* be, našo razcepljenost in bi nas prej ali slej združila vse pod eno streho. S tem sem od* govoril na prvo vprašanje, da je poštni dom tudi potreben. Pokazali bi pa tudi, da imamo poštarji zmisel za organizacijo. Na zunaj bi bil poštni dom nekak simbol celo* kupnega našega stanu, na znotraj bi pa nu* dil organizacijam udobnost in možnost do napredka.
Kdaj naj začnemo graditi poštni dom? Po mojem mnenju se nam z gradbo ne sme preveč muditi. Naše organizacije imajo za* silne lokale, druga potreba mi pa ni znana, da bi morali zidati že letos ali drugo leto.
Tovariš Š. F. je omenil v svojem član* ku, da bi bilo ceneje, kupiti že gotovo hišo. Tudi ta misel ni napačna. Saj so naši tova* riši v Novem Sadu in, če se ne motim, tudi v Sarajevu tako napravili; ali so s svojimi domovi danes zadovoljni, mi ni znano. Zgo* tovljeno stavbo bi kupili res ceneje, ali bi nam pa v vsakem oziru ustrezala, je zopet drugo vprašanje. Ker pa nameravamo po* staviti dom, ki bo nekak spomenik vseh po* štarjev dravske banovine, se moramo odio* čiti za zidanje moderne stavbe, ki ne bo sa* mo naš ponos, ampak ponos tudi naše ge* neracijc.
Z zidanjem se naj bi odločili vsaj v pe* tih letih. Ta čas pa izrabimo' za zbiranje
. kapitala, ker je za začetek potrebna vsaj j polovica vsote. V prvi vrsti bi bile dolžne, da investirajo v zadrugo »Poštni dom« vse poštne organizacije in ustanove svoj kapi* tal, ki ga za dogleden čas lahko pogrešajo. V drugi vrsti bi prišle v poštev veletrgovi* ne, ki bi mogoče del kapitala vložile v dom, da si zasigurajo v stavbi poslovne lokale. Ker je stavbišče na prometni točki in blizu kolodvora, se bi morda našlo v Ljubljani podjetje, ki bi našo akcijo za dom pod po* sebnimi pogoji financiclno podprlo.
Vprašanje, kako dobiti denar, je zelo važno. Loterija, tombola, zabavni večeri, prostovoljni prispevki — vse to so viri do* hodkov, ki pa so; premajhni. Potrebujemo dohodkov, ki bi bili redni in bi vsaj v več letih narastli tako, da bi bili tudi izdatni. Od ustanovitve zadruge »Poštni dom« pa do danes smo poštarji zbrali vsoto, katero smo po svoji finančni možnosti zmogli. Komu ni znano naše slabo materialno sta* nje? Vsak kovač se že pogreša v gospodinj* stvu. Tovariši, ki pogreše lahko 100 ali celo 1000 dinarjev, so med nami zelo redki. Kljub temu pa apeliram na vse tovariše, da doprinašajo svoje žrtve še dalje, do konč* nega cilja, ko se bo zasvetil na stavbi napis 7. zlatimi črkami »{Poštni dom«. Kako? Vsak član svoje strokovne organizacije in njej sorodne ustanove naj bi plačeval s članari* no po 2 dinarja mesečno za sklad poštnega doma. Mislim, da ni poštarja med nami, ki mesečno dveh dinarjev ne bi mogel pogre* šati. Organizacija n. pr. s 1000 člani bi me* sečno dajala v sklad doma po 2000 dinar* jev, v petih letih bi ta sklad narasel na 120.000 Din. Ako bi v ta sklad enako pri* spevale vse organizacije, zvišamo doseda* njo vsoto vsaj za 200.000 dinarjev.
Drugi vir dohodkov za dom bi bil ta, da pri zvišanju plač vsak poštar daruje za sklad doma najmanj 100 Din. Ce je bilo mogoče, da so naši tovariši v Južni Srbiji žrtvovali ysak mesec skozi več let po eno dnevnico za svoj dom, bi bila sramota, če ne bi zmogli tudi mi po enkraten prispe* vek s 100 Din. Ker pa vlada med poštarji pri nas velika razcepljenost, bi bil tak ob* vezen prispevek mogoč samo pri nekaterih društvih. Mogoče se bi o tem razpravljalo na občnih zborih ali se pa oglasi še kak to* variš, ki je za ali pa proti temu predlogu. Zastopam pa stališče, da je finančen efekt mogoč tudi z manjšimi prispevki, toda ti morajo biti redni in doprinešeni od večine tovarišev, posamezni, če tudi večji prispev* ki, so za potrebno vsoto — kapljica v morje.
Kakšen dom naj postavimo? Omenil sem že, da sem za spomenik, torej za reprezen* tačno zgradbo. V pritličje bi tudi jaz name* stil trgovine, oziroma restavracijo, radi ren* tabilnosti. V prvem nadstropju bi uporabil sobe za društvene pisarne in eno do dve sobi za prcnfočišča podeželskih poštarjev. Ne bi bil tudi napačen konvikt za decoi po* štarjev že iz razloga, ker se večkrat čuje, da zunanji poštarji od doma ne bodo imeli nobene koristi. Dvorano bi spravil v drugo nadstropje. Ta zavzame zelo velik prostor. Dvorana se rabi letno enkrat, dvakrat — ves ostali čas ostane neizrabljena. V dana* šnjih časih je to luksus. Z druge strani bi pa nekam čudno izgledalo, ako bi poštarji s svojim poštnim domom zborovali na dru* gem mestu. Iz navedenega razloga se bo treba najbrže odločiti tudi za dvorano. Pro* tiven sem pa gradnji stanovanj. Razlog: očitki in zamera pri dodelitvi. Tovariši, ki bodo imeli pri gradnji odločilno besedo, naj ne pozabijo, da bodi poštni dom res dom poštarjev.	Tinko Šetinc.
I>ve razsolih! državnega sveta.
RAČUNANJE ASPlRAjNTISKE SLUŽBENE DOBE V POKOJNINO.
Važno razsodbo je izdal Vil. oddelek državnega sveta pod št. 35.179 dne 20. decembra 1929. Tov. S. D. se je pritožil proti re-šenju gradbenega ministrstva, ker mu ob upokojitvi ,ni pniznalo aspirantskih službenih let v pokojnino. Na to tožbo je razsodil drž. svet takole:
»tRešenje gradbenega ministra ni osnovano na zakonu, kolikor se tiče vprašanja v računanj a dobe, ki jo je prebil toži tel j v svojstvu aspiranta, v leta državne službe za dosego pravice do osebne pokojnine po členu 1. zakona o dosegi pravice na osebno pokojnino drž. uslužbencev civ. reda od 1. marca 1929, in sicer iz naslednjih razlogov :
Iz spisov je razvidno, da je prebil tožitelj sporno dobo aspirantske službe od L marca 1916 do 4. novembra 1918 na ozemlju Hrvatske in Slavonije ter je v pogledu računanja te službene dobe za pokojnino veljal za njega člen 65. zakona iz 1. 1912.
Kakor se iz rešenja vidi, minister pri donošenju tega zakona ni imel v vidu prednjega predpisa, niti ni sporne službeme dobe vobče jemal v obzir, pa se mora zato nje-
4. nadaljevanije.
Stanje in potoetie pit. ptometa.
(Referat g. Ivana Mohoriča na gospodarskem kongresu).
iPoslovni krogi neugodno občutijo, da ne obstoji degresivna tabela za pisemske pošiljke preko 20 gramov do najvtišje dopustnih 2 kg, ampak da se mora plačati za vsakih 20 gramov teže pristojbina 50 par. V Avstriji m, pr. je razdeljena pristojbina za večje pisemske pošiljke na štiri stopnje: od 250 do 500, do 1000 in končno do 2000 gramov.
|V notranjem nakazniškem prometu so pristojbine za majhne zneske razmeroma visoke. Avstrija n. pr. pobira v notranjem prometu za zneske do 25 šilingov, kar je našega denarja 200 Din, pristojbino 15 grošev ali 1.20 Din, med tem ko se plača pri mas za isti znesek 4 Din. Pa tudi v mednarodnem prometu skrbi Avstrija, da se zmanjšajo pristojbine za majhne 'Zneske in zaračunava zd nakaznice do. 10 šilingov pristojbino 15 grošev. Želeti bi bilo, da se tudi pri nas nekoliko znižajo pristojbine za manjše
zneske. Iz statistike, ki jo je objavila poštna uprava za 1. 1927., se vidi, da je poštni promet v pogledu pisem in doiptismic iz naše države v inozemstvo močnejši, nego v nasprotnem pravcu, med tern ko dohod tiskovin, blagovnih vzorcev in paketov iz inozemstva v našo držtavo1 mnogokratno prekaša našo ekspedicijo sličnih pošiljk v inozemstvo.
Uvoz polst, paketov iz inozemstva je 30krat močnejši od našega izvoza, toda zdi se, da naša poštna uprava ne (poklanja posebne pažnje vzroku tega pojava, ker bi drugače gotovo podvzela potrebne mere, da olajša izvozni paketni promet. Danes znašajo v mednarodnem prometu stroški za mnoge cenejše predmete (cvetje, zdravidna zelišča itd.) dosti več, nego znaša vrednost samega blaga. Naša zbornica je opozorila ministrstvo pošte in telegrafa kakor tudi generalno direkcijo carini na to okolnost ter zaprosila, da se ukine kaMrmina, zmanjša pristojbina za priznanico in za plombiranje, a doslej brez luspeha. Tako je ostalo tb vprašanje odprto, toda brez dvoma se bo moralo v interesu našega izvoza ponovno vzeti v pretres. Pristojbine, ki jih izterjava pošta, so v ne-
kem konkretnem primeru za 5 kg težak Paket ugotovljene s skupno 37 Oin, kar je daleč pretirano, pa se morajo zato brezpogojno znižati, če se želi 'omogočiti razvoj izvoza v poštnih paketih, ki doslej, kakor se iz uradne statistike vidli, stalno pada. število paketov v notranjem' prometu:
.1924	01203.270	1,401.376
1905	3,078.064	1,613.094
1906	3,434.743	JJ510J162
1937	3,608.602	■	ljl71.390
IPo svetovni vojni je vzpostavila naša država v mednarodnem prometu pisemsko-poštni promet, promet z navadnimi paketi iti vrednostnimi! pismi ter brzojavni in telefonski promet, ni pa uvedla prometa s poštnimi nakaznicami, z odkupnimi pismi in paketi, s poštnimli nalogi in z naročili časopisov po pošti.
IRač pa je uvedla poštna uprava čekov-mo-viirmansko službo z več evropskimi državami, la to samo za imetnike čekovnih računov med seboj.
(Vprašanje, kako uvesti poštno nakazni-ško službo v mednarodnem prometu, se proučava že delj časa; prejšnje čase je naletelo na zapreke zaradi nestalnosti' naše
Kovo rešenje na osnovi člena 26. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih razveljaviti.
iNe more pa se mvaževatli tožba, kolikor se nanaša na zahtevo, da se mu prizna, vojaška službena doba za časa vojne od >1. marca 1916 do 4. novembra 1918 v državno službo 'za dosego ,pravice do osebne pokojnine, ker se taka doba po navedenem čl. 1. zakona o dosegi pravice na osebno pokojnino drž. uslužbencev ne more smatrati za vročunljivo v rok, predviden z isto zakonsko odredbo.« —
Razsodba je važna zato, ker Jo bilo ministrstvo izdalo- odlok, da je smatrati lasptirant-sko službeno dobo za dmevničarsko, katera se po zakonu od 1. marca 1929 ne šteje. Po tej razsodbi pa se tudi aspirant, sllužba računa v prvih 10 let za pokojnino. — Z drugim delom razsodbe pa je državni svet ovr-'gel mišljenje nekaterih, da zakon od 1. marca 1929 ni mogel vzeti pravice do pokojdime onim, ki so to pravico že prej pridobili. Po tej razsodbi je razvidno, da v vsakem pri-ineru veljajo predpisi novega zakona, to je najprej 10 let efektivne državne službe, potem pa se šele lahko računa tmdii druga državna služba (vojaška in dr.) in razne druge ugodnosti.
PLAĆANE RAZLIKE SE NE VRAČAJO.
V seji od 14. novembra 1929 je državni svet pod št. 32.550 obravnava) tožbo tov. B. P. proti rešenju gradbenega ministra od 20. junija 1929, ker se mu ne vrne že plačana razlika od preveč prejetih prejemkov.
Državni sivet je itožJbo kot neosnovano (brez nadaljnjih razlogov) zavrnil ter lobso-dtil pritožnika na plačilo globe 100 Din.
S to 'razsodbo- je sedaj jasno, da se pred 1. aprilom 1929 vplačane razlike ne vračajo. Državni svet sedaj vse take pritožbe zavrača. 'Ker imajo slične tožbe tudi nekateri naši tovariši na državnem svetu, jim svetujemo, da takoj zaprosijo s 5 iDin kolkovano vlogo državni svet, ila naj jim pritožbo vrne oziroma jo smatra za neveljavno. S tem-si prihranijo 400 Din na kolkoviini.
tpeitni dem de naiu trdnjava, $ate pedplii tafioj deiej!

m®
Objave
Oblastne organizacije.
SESTANEK IN ŠIRŠA KONFERENCA OPO.
(Vi »Poštnem glasniku« od 1. II. ie bilo razglašeno, da se bo vršil' dne 1. februarja zvečer sestanek članstva OPO v Ljubljani, dne 2. februarja popoldne pa širša konferenca OPO v Celju. V resnici se ml vršilo ne eno ne drugo. Predsednik še ni v četrtek čisto nič vedel, ali Ih kdaj se bo mogel vrniti iz Beograda, ker je -čakal na rešitev iz dvornega maršalata, pa je moral zato še iz Beograda--oboje brzojavno odpovedati. V zadnjem hipu se je sic-er tako zaobrnilo, da se je vrnil 1. februarja popoldne v Ljubi ja n o, toda takrat je že bil sestanek preklican in preložen na 4. februarja, širša konferenca pa preložena na nedoločen čas.
Posebna sm-olia je hotela, da bi se bil kmalu še drugi sestanek ne mogel vršiti. Od prehlada in naporov potovanja ja namreč predsednik takoj po povratku zbolel ha močni influenci in moral -ostati 3 dni v postelji, vsled česar ni mogel na sestanek, kjer bi moral imeti glavni referat:	poročilo o akcijah v
Beogradu. Sestanek je bil krašno obiskan, navzočih je bilo 73 ljubljanskih -Članov. Situacijo je rošlil tajnik tov. Čampa, ki je po bežnih vtisih, katere je dobil iz prejšnjega razgovora s predsednikom, sestavil zaslilno poročilo.
Ker je članstvo v Ljubljani pokazalo zopet novo zanimanje za sestanke i-n družabne večere, bo skušala organizacija to zanimanje vzdržati na ta način, da bo večkrat povabila svoje ljubljansko in okoliško članstvo. Najbrže se bo vršil prihodnji tak sestanek -dne I. marca, širša konferenca glavnih poverje-niko-v OPO pa se bo vršila dne 23. februarja v -Ljubljani.
Z 10. ODBOROVE SEJE OPO OD 12. IN 15. II. 1930.
Predsednikovo poročilo je bilo ponajveč o zasedanju zadnjega Savezovega sveta in o akcijah, ki jih je podvzel Savez z vsemi predsedniki obl. organizacij. O tem je že poročal zadnji »Poštni glasnik«. Ker je samo njegdvo poročilo trajalo poldrugo uro, se ni mogel absolvirati ves dnevni red na tej seji, pa se Ije zato vršilo nadaljevanje seje dne 15. II. 1930.
Revizija uradniškega zakona. Ker se bliža komisija za revizijo uradniškega zakonai h koncu svojega deja, je predložila OPO potom Saveza svoje zadnje izprcminjevalne predloge. Podrobne predloge je predložila organizacija že 1. 1928, sedaj pa samo glav-
na, načelna stališča, na katerih stoji naša organizacija in ki se tičejo samo -uslužbencev p. t. t. stroke. (Celotno spomenico objavimo v prihodnji številki.)
Sporazum glede Gospodarske zadrug?. Na (povabilo Gospodarske zadruge, da se udeleži OPO običajnega razgovora vseh -poštnih strokovnih organizacij in ustanov pred občnim zborom Gospodarske zadruge v svrho prejšnjega sporazuma zaradi mest v načelstvu in nadzorstvu zadruge, sklene odbor, da se OPO tega razgovora tudi letos udeleži po dveh funkcionarjih. Ker se je lani preknšil dogovor, se naroči delegatoma, da zahtevata obvezni pristanek na številčno razmerje pred lanskim Občnim zborom. Če na konferenci ne pride do zajamčenega sporazuma, sklene odbor, da gre OPO na letošnji občni zbor Gospodarske zadruge v boj zai svoje nekdanje -posestno stanje.
Stanje organiziranega č'anstva. Iz blagajnikovega poročila se razvidi, da je od novega leta dalije pristopilo v OPO nad 100 novih članov, večinoma pogodbenih poštarjev, tako da število članstva percentualno ni še nikdar bilo tako visoko. Največ je pri--pomogla okrožnica na pog. poštarje. Dočim je bilo razmerje pog. poštarjev do organizacije še pred 2 mesecema prav žalostno, je danes samo še .30 pog. poštarjev neorganiziranih. Ker pa je še med temi največ iz neorganiziranega Medijimiurja, katero se itak v kratkem zopet vrne pod zagrebško direkcijo in s tem v področje zagrebške obl. organizacije, lahko rečemo, da je danes nad 90% tpoig. poštarjev organiziranih.
Bolniško podporni fond. Prvič se prečita osnutek za ustanovitev boliiiško-podpornega fonda, katerega je izdelal načelnik socialnega odseka tov. Ivan Rabič. Ker je stvar težka, važna in vsega premisleka vredna, sklene odbor, da se osnutek razmnoži, tako da dolbi vsak član odbora in vsak glavni poverjenik OPO po en izvod tega osnutka, kako bi ga mogel natančno proučiti in staviti potrebne izpreminjevalne predloge.
Širša konferenca OPO. Prvotno za 2. februar t. 1. v Celju sklicana a odpovedana širša konferenca -se bo vršila v nedeljo, dne 23. februarja t. -1. v Ljubljani. Dnevni red je zelo obširen in preračunan na 6 ur. Pretresati bo moral vsa vprašanja, ki imajo priti na dnevni red letošnje glavne skupščine, -poleg tega pa še -pod,vzeti mere in korake. kako in kje dobiti novo vodstvo orga-Inizadje, ker je -.sedanje vodstvo napovedalo svojo ostavko.
Valute in s tem združenih -težikočs prir obračun« fnjih valut. Ker pa je -med tem naša valuta že par let ustaljena, ne morejo biti več nikake tehnične zapreke, da se uvede ta služba, pa niti zapreke z vidika finančne politike naše dhžiave.
Z uvedbo nakaznišlkiega prometa se analogno odpre tudi promet z odkupnimi pisemskimi in -paketnimi -pošiljkami, katero službo zahtevajo lin urgirajo v prvi vrsti nam zavezne in prijateljske države (Češka, Francija i. dr.). /Zato naj /bi se stavilo tudi to vprašanje na dnevni red vlade in čim prej izvedlo.
(Potreba nakazniške službe z inozemstvom im s tem v zvezli povžetne službe in službe s -poštnimi nalogi se ne mora še posebej maglašati, ker je promet odkupnih pošiljk, "ki je uvoden med Avstrijo, iNemčijoi in našo državo za pisma in pakete, vsekakor samo Provizorij, dokler se ne uvede redna poštno-nakažnfiška služba. 'Službo z odkupnimi pošiljkami, kakor je za sedaj urejena v prometu z Avstrijo In Nemčijo, posreduje poštna hranilnica ‘z virmani pa se morejo zato koristiti s to -službo samo oni, ki imajo svoj čekovni račun. Zaradi tega se naše ob-
činstvo prav slabo poslužuje tega prometa, a gotovo širši -publikli -niti ni znano, da lahko pošlje v -Avstrijo ali INemčijo, oziroma od tam dolbi, odkupna pisma in pakete.
(Nadalje bi bilo treba v mednarodnem paketnem -prometu znižati relacijo glede preračunavanja frankov v -paketnem prometu od sedanjih 12 'na .11 dinarjev.
Splošne so pritožbe, da se ekspresne pošiljke dostavljajo stnankam z navadno pošto ali pa še kesneje. Tudi ta nedo-statek je treba sčasoma odpraviti.
Glede pristojbin za poŠtno-čekovni promet se ugovarja, da je provizija od V»% za vsako izplačilo- visoko odmerjena .in da je za majhne zneske manipulacijska pristojbina v znesku 50 par zia vsako knjiženje takisto visoka. Tako znašajo .manipulacijske ipriistojbine dostikrat znatno več, nego Obresti za vloženi denar. 'Sploh pa je želja gospodarskih krogov izven (Beograda, kolikor se tiče poštne hranilnice, -da se predstavnikom velikih gospodarskih središč omogoči sodelovanje v nadzornem svetu poštne hranilnice, ki se je doslej omejeval samo na predstavnike beograjskega gospodarstvla.
'V pogledu dostavljanja in iznoeamja poštnih pošiljk je zelo važno vprašanje selske dostave. Ta obstoja danes samo v Sloveniji, pa bi v interesu gospodarskega in kulturnega napredka naše kraljevine bilo potrebno, da se razširi na vso državo.
Zla /poštni promet v krajih, kjer ni železnic, je posebne važnosti vprašanje poštnih voženj. V jlužnli Srbiji se javlja veliko nezadovoljstvo, ker je ukinjena prejšnja zveza med krajema 'Peč in Rolžaj. Posledica tega je, dla potuje pismo iz Peči namesto 3—4 dni po 10—'12 dni v IRožaj. Ravno tako se zaideva, da -se pošta za -Bij-elo polje -prevaža preko IPrijepolja po dolini Lima, a ne preko Plevlja. Debarski trgovci zahtevajo, da se vzpostavli avtomobilska zveza -med Debrom in Gosti varom. V Dalmaciji in /črni gori bi se ■— po švicarskem vzoru — poštno-auto-mobilski /promet lahko stavil v službo turizma iin tujskega prometa, to pa se s sedanjim voznika pankom ne -da izvesti. Gospodarski krogi iz -Črne gore zahtevajo, da se uvede autovoižnja na progi Kotor-iBar, kakor tudi ua progi Nikšič-Šavuik-Žabjak-Plevlje, ker bd se s tem omogočila direktna zveza z vlaki Sarajevo-IBeograd. (Nadaljevanje sledi).
To in ono.
Za zadnjo števitk0 sta Mia že postavljena članka ^'Zalkon o uistrojstvii gradlbenesa mlinistr-stva« in »Sestanek in Širša 'konferenca OPO '. Ker pa so se morali otijaiviiltii drusti, po mnenju urednika važneijiši članki, smo mora® izločiti gornja in še nekatere d mige že postavljene člaaike. Čeprav sta Slanika med tem že izoulbiila na alktu-atooStii. ji® vendar oibjavlijaurm v današnji številki 'Edino članek o zakonu gradbenega ministrstva smo precej črtali, ker je med tem časom izšel že v direkciiskih Okrožnic ali.
Fantastične vesti. Naši nasprotniki so« zelo izmtaijdiiivri in raznašajo ' najBoroRtašnejše in naj-bedastejše stvari o obl. orgainiizaelitiii, »Poštnem g!lasnilk)U'< mi o vodilniiih funkcionarji®: da bo OPO razpuščena, da je Mia zadnja številka P. gl. za-
plenjena, da je .predsednik OTO simuliral bolezen «a ljubi'ainskj sestanek dne 1. februarja, ker ga je preveč »polomil« v Beograd« itd. itd. Naj se ne plašitjo naši zvesto tovariši in tovarišice i® naj ne verjamejo fantastičnim vestem našffi® na-sppotnikov. Je čisto vse zla'gamo in neosnovano. 'Pustite ji®, naj lajajo!
'Pomirjevalni članki v očigled občnemu zboru Gospodarske zaidrufee so izšli 2 dni pred občnim zborom v />Poštarju«. PiScj so pač vedeli, kloimiu je treba lekcije in koga je treba miriti.
Ljubljana v 1. draglitjskem razredu. Vlada 'je prevedla v 1. dragonjski razred poleg Beograda, Zemuna in Sušaka še mesta Ljubljana, Zagreb, Sarajevo in Split.
Občni zbor Gospodarske zadruge. Ker ni moglo priti do komiprcmfea med OiPO in njej na-Sprotninii’ organizacijami', se je vršilo na občnem
Zobni zdravnik Specialist
Dr. I. Oblak
L)ubliana, Miiklošiičeva 6 (Vzajemna posojilnica)
Ordinira) od 8.—12. in 2.—5.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
RnzjirlDjte „Poštni GlosnilH
ANTON
GRAVEUR
ETIKETE, MODELI
Stance kliSeji
t
ČERNE
LJUBLJANA
y TA M PILJE
PEČATI, ŠABLONE TABLICE L PLOMBE
MANUFAKTURNA VEUETR««VINA
A. & E. SKABERNE
UJUBL.JANA
priporoča ttapocčpo imboro čomUeefa in anfloiiiofa oulena
Prvovrsten,
trpežen,
lep!
Zahtevafte prospekte!
l^He (flex (Gornp.
Npec. trgovina za piHalne »troje
Ljubljana
Telefon *a«M4	ClradiSče 10
HHSafSSHBSHBSHOBB E9 E3
iModna trgovina
BERKO
ta
H

Izdelovanje damske in moške konfekcije
E2L.1TJE
družba z o. z.
Ljubljana, Prešernova ulica 9.
Prodaja damske, moške in deške
konfekcije
na debelo in drobno
Prvovrstno Izvrševanje Po meri.
Bernik & Učak
a
0
0
0
0
0
Ljubljana
Dunajska cesta št. 5
BBBBBBBBBBBBBBBE
Tujec Evgen
LJUBLJANA, Cigaletova ul. št. 1
se priporoča
za prodajo elektrotehn. in tehničnega materiala, žarnic, motorjev, transformatorjev itd.
zbor« Gospodarske zadruge bojno glasovanje s 'pooblastili. Za listo OIPO je Milo oddani® 252 glasov, za listo' združeni®' naisprcitmiikov pa 203 glasovi, Izvoljeni so bi® torej kandidati OiPO.
Kdo ima preveč položnic OPO? Blaga nik OPO razpošlje vsakega polletja vsem poverjenikom, kakor tudi nekaterim iposamezuiui članom, po 6 položnic 'za plačevanje 'članarine. Ker plačujejo nekateri članarino za več mesecev skupaj, jim pre-osltaljajo položnice. Te tovariše vljudno prosimo, da preostale položnice vrnejo v odprti kuverti, frankirani s 25 parami. Nekateri so* to že itak storili, upamo, da bodo v interesu naše blagajne storili to tudi ostali.
Osebne vesti.
Postavljeni:	Za služitelja 2. skup. Štefanija
Pozderec v Beltinci® im za' poig. pošt. Mariju 'Miiklauc v Petrovčah'.
Premeščeni: pb. ur. M/4 Amalija Pondelak z 'Maribora 2 na Maribor 1. Leomilja Lampič iiz. Celja na Ljubljano 1 in Vida Kušar z Ljubljane 1 v 'Radovljico; zvan. 3. skup. Vinko Erste z Ljubljane 1 v Žužemberk i® sluz. 2. Skmp. Ignac Kravcar irz Žužemberka na Ljubljano L
Prestanek službe: služba je prestala služ. 2, skup. Ludviku' Meznariču v Hrastiiiikiu'.
lepilt za vodstvo /pOg. pošte je napravila Milka Bračun.
Zoboied ravnik
| di*. Hraigficr |
»peci}ali»t za v.obne in n»tnc f/)	bolezni
fipuhlpana, đCrešeoo trf tO
»prejema
od 8.— 12. in od 3. — d. nre.
StS®IS0®S5aS©^5klC)l
SMOKINGE,
žakete, frake in druge plesne večerne toalete izdelujem po najnovejši modi
IKIRAJEC IVAN
modno krojaštvo, Pred Prulami štev. 1
Modna manufakturna trgovina
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA Stritarjeva ulica 5.
Priporoča se pri nabavi blaga za obleke, i 1 Prodaja na obroke potom Gospodarske : I zadruge poštnih nameščencev.	i j
Cene zmerne. Postrežba točna In solidna. :
Fran Škafar, Ljubljana
Rimska cesta št. 16
Telefon št. 2823.	Pošt. hran. rac. 18747
Stavbeno in pohištveno mizarstvo.
Zaloga modernega pohištva in amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Ustanovljeno 1852	Ustanovljeno 1888
TEODOR KORN. Ljubljana
Poljanska cesta 8.
(prale Henrik Kem)
krovec, stavbni, salanterijskl In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov In centralna kurjava.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave.
Izhaja L, 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Postnega glasni k a<< v Ljubljani, Fred) Prulami L Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Konsorcij Poštnega glasnika« izdafa In urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskamo« Fran Jezeršek v Ljubljani.