III. leto V Ljubljani, 12. marca 1931 Štev. 11 ilustRovAn dRUŽinsKi te brci k izhAjA v detuteK Ljubavno pismo Napisni W. A. Persich Mladi mož še spi. Lepa, okusno opremljena soba. Sveže predpomladno jutro spiišč-a. vesele solnčne žarke skozi vitičaste čipke zelenih zaves na preprogo, kjer se razposajeno igrajo. Zunaj cvrlikajo vrabci. Mladi mož se zbudi, krinka spanca se počasi izgublja z njegovega prijaznega obraza: vdanostno zazeha in si z dobro vzgojeno desnico pok l ije. usta. Sanjavo mežikajo njegove oči v to nenadejano svetlobno bogastvo in možgani začno svoje normalno delovanje z dognanjem: solnce — luč. svetloba — lepo vreme — nemara ž.c kar prijetno toplo, bolj verjetno pa hladna jasnost.. ..Torej." si reče mladi mož. ..vstali bomo." Vsi mladi možje so suvereni, zato govore o sebi vedno v kraljevski množi ni. Pa vendar ne vstane. Na j-I>rž se mu nikamor ne mudi. Ob nedeljah se mladim možem nikoli nikamor n$' mudi. Njemu se nikoli nikamor ne mudi. ob nedeljah pa še dosti manj kakor druge dni. Ob delavnikih gre lepo redno vsako jutro k predavanjem, kakor se spodobi. O. on ne krade Bogu časa — nikakor ne! Vsaj zadnje tedne ne. od takrat namreč ne. ko sedi pred njim v predavalnici mlada. never jetno zala. neverjetno marljiva, neverjetno nepristopna študentka. Prav za prav je čisto prijetno. si misli, takole ležati v postel ji in strmeti v poslikan strop. N jegove razpoke so reke. zelenje gozdovi, rdeče ploskve mesta, višnjeve morja, sadrene vzbokline pa gore. Bog ve. ali so kje na svetu takele pravilno oblikovane gore? Ves svet je v tej sobi. Pri tern mu pogled zdrkne pošev k belo pleskati im vratom. Kaj pa je to? Glej: gospodinja je potisnila pismo skozi špranjo. Na tleh leži svetlovišnjev. podolg »si ovitek. ki ga bo treba pobrati. Toliko, da ni skočil iz prijetne radovednosti iz postelje, toda od mraza, ki vlada v sobi. trznejo prsti na njegovih nogah prestrašeno nazaj pod toplo odejo. Kdo neki mu je poslal lo pismo? Lili? Ne. ona napiše, če se vobče potrudi, da vzame pero v roke. predrzno razglednico: Nadaljevanje na 167. strani Poštnina plačan« v gotovini Dražestna Pnraraountova igralka Nancy Carroll, ki so jo Ljubljančani te dni gledali v Idealu in o kateri prinašamo na strani 172 intervju na>e newyorške dopisnice G. W Muellerjeve. Mrtvaška roka Kiin las tirna zgodba dSskkg*#«**** TTEIFt1 tedma V Splitu so svečano krstili naš največji potniški parnik ..Kraljica Marija“. Slovesnosti je prisostvovala Nj. Vel. kraljica Marija s svojim spremstvom, ki jo je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. V petek. 6. marca, je bil v Južni Srbiji iu v Grčiji velik potres, ki je porušil mnogo hiš in zahteval tudi človeške žrtve. V nedeljo se je potres ponovil. Nekatere vasi so popolnoma razdejane. Človeških žrtev je okoli '50. Nj. Vel. kralj in predsednik vlade sta takoj ' odpotovala v potresno ozemlje. Vlada je sklenila, da bo dala vso podporo prizadetemu prebivalstvu iz državne blagajne in ne bo dovolila privatnega zbiranja prispevkov ne podpor iz inozemstva. V petek ponoči je na Donavi blizu Beograda trčil parnik „Zagreb“ v parnik „Frunchet d’ Esperay“, ki se je takoj potopil. Parnik ..Zagreb" so odpeljali v popravilo. Nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev, se je najbrž pripetila zaradi teme ali pa zaradi nesporazuma pri signaliziranju. Jugoslovanske jubilejne znamke v spomin na desetletnico zedinjenja pridejo v promet I. aprila t. 1. Nominalna vrednost jim bo (V80. 1 in 8 Din. prodajali pa jih bodo po zvišani ceni. in sicer znamke za 0-80 Din po I Din. znamke zn 1 Din po 2 Din in znamke zn 8 Din po 4 Din. Prebitek pojde v korist Društva rezervnih oficirjev, ki uredi z njim vojne grobove v okolici Pariza. Finančni minister ie ukinil nameravani vagenski davek zn nakladanje in razkladanje vagonov v dravski banovini. Obenem ie naknadno dravski banovini odobril povišanje takse zn električni tok. '!c 7. marca je proslavil predsednik češkoslovaške republike dr. Tomaž Mnsaryk svoj 81. rojstni dan. Kemal-paša je razpustil turški parlament. Dnevnice novim poslancem. ki jih bodo volili SO. aprila, bodo znižane s 80 na 88 turških funtov na mesec (s 18.800 na 9.800 dinarjev). Italija dobi veliko mednarodno posoiilo. baje 8 milijarde lir (okoli 9 milijard Din). O višini posojila, ki bo v celoti podpisano v Ameriki, se še nič natančnega ne ve. Charlie Chaplin je v ponedeljek čisto nepričakovano prispel v Berlin. Prvotno je bil njegov obisk napovedan za začetek aprila. Prebivalstvo mu je navzlic temu, da je za njegov prihod zvedelo šele poslednji trenutek, priredilo veličasten sprejem: hotel, kjer filmski umetnik stanuje, so morali zapreti z železnimi vrati. Napisal Georg Ali veste, kaj je groza? Nekaj čisto drugega kakor strah. Strah te utegne biti v kaki nevarnosti, strah te je v pričakovanju telesnih bolečin. bolezni ali pa pred smrtjo. toda mož se za take reči ne zmeni. Tisto noč pa jo bilo nekaj tisočkrat groznejšega, pred čimer sem trepetal, čeprav sem bližino .tistega* samo čutil, samo slutil. Takrat sem spoznal, kaj je groza, strahopetna, živce trgajoča groza. Naselil sem se kot zdrav-, nik nedaleč ruske meje. Moj poklic me je vodil v najsamot-n e j še hiše v okolici, in pogosto sem moral jezditi po več ur daleč. Ko sem se nekega dne vračal s take ježe domov, sem zagledal nred vrati svoje hiše jezdeca, ki je stopil iz sedla in krenil proti hišnim vratom. Poklical sem ga. takrat pa ie vzel iz prsnega žepa pismo in mi ga pomolil. Pisanje se je glasilo: ..Gospod doktor, idile brez odlašanj« z mojim slom. ki vns bo vodil. C'c ne pridete, bom izgubljen. Poskrbite, prosim, da nihče o tem nič ne izve. — Vaš vdani Viljem Posen." Vprašal sem sla. ki sc je že pripravljal, da se snet zavihti v stremena, kai sc ie zgodilo njegovemu gospodu. Skomig n 11 je z rameni in odgovoril: ..Ne vcm.“ Pri tem ie sončil usta v rožni. oomežiknil z očmi in po-kazal z roko na čelo. ..Kaj ie vaš gospod?“ ..Ne vem. Drugače nikdar no ostane tretjega oktobra doma. ker se boji. da ne bi ta dan prišla bela žival.“ To rekši sc je obrnil in zajahal konja. Nekaj trenutkov nato sva že dirjala drug zraven drugega čez ravnino. von der Gnbelcntz Tako sva jezdila več ur, ko je moj vodnik zdajci zavil na ozko pot. ki jo držala v neznano mi gozdno dolino: stari borovci so sklepali svoje vrhovi' nad zanemarjeno potjo, Ivoreč tako visoke oboke. V mraku sva se ustavila pred enonadstropno hišo sredi gozda: Rosnovo stanovanje. Moj spremljevalec mi je odpeljal konja in stopil sem v prostorno hišo. V veži. kjer so bile stene okrašene z vsakovrstnimi lovskimi trofejami, losovimi glavami in jelenjim rogovjem, me je sprejel že starejši sluga in me spremil skozi več sob do gospodarjeve sobe. Nato je tiho odšel. Mršav gospod je brez napora vstal s stola pokraj nenavadno velikega kamina, in mi krepko stisnil roko. Njegove ne nelepe črte je preletel vesel nasmešek. Ponudil mi je stol in se mi zahvalil za moj nagli prihod. Potem je rekel: ..Pred kratkim mi ni bilo dobro, zdaj pa mi jo že bolje." S temi besedami ie šel in zaprl oboia vrata, od katerih so ena držala v vežo. jih zaklenil in spravil ključe v žep. Šele potem mi je sedel nasproti. Ogledal sem si svojega pači renta orccei pozorno: ni sc mi videl bolan, niegova postava ie bila navzlic šestdesetim letom, ki som mu iih prisodil visoko zravnana in krenka. v njegovih gibih ni bilo nič bolnega ali trpečega Tudi na umu bolan se mi ni zdel. Ne da bi bil le z besedico omenil svoie nismo, ie z mirnim glasom govoril o nairnz- 1 ione i šib stvareh, o noliiiki in nodobno Očivbbio mu ie bilo mučno dotaknili se svoie bolezni in -/ato tudi iaz nisem mami silili vmni. Med tem se ie znočilo Veter se ie nole.gel. le zda i na pa zrla i se ie zganil nrav liho s tožečim glasom v dalji goz- (lov. V sobi jo bila tišina, zakaj najin pogovor je postal, kaj v('in zakaj, kakor po dogovoru. polglasen, le stara ura na kaminu je likala enolično, z zamolklim, kovinskim glasom. Rosen je vstal, prižgal vse luči v sobi in jih tako porazdelil, cla so svetile tudi v najbolj oddaljene kote. Potlej je spel prisedel k meni. Pogovarjala sva se o svoboščinah kmetov in n jili koristi ali škodi za razvoj sosednje ruske države, in moj pa-cijciil je pokazal toliko poznavanja stvari in osirosl naznanja, kakršne pri res umobol-nem človeku gotovo ne bi pričakoval. Takrat pa ie začela ura na kaminu bili. Nisem na lo pazil. ker sem ravno pozorno poslušal domačinova izvaiania. Toda Rosen ie utihnil sredi stavka, naglo pogledal na uro in jel šteti udarce Bilo jih je osem. Tedai st' ie naslonil nazaj na stol in zagodrnjal pred se: ..Šole osem. Zdaj še ne pride.“ Pol lej je povzel snel pogovor. kjer ffa je pretrgal, ne da bi se bil opravičil ali pojasnil svoje vedenje. Moie vprašanje, ali pričakuje za nocoi še kako poročilo ali obisk, je kakor hote preslišal: zaka i nadal jeval ie poaovor o politiki in sociialnih razmerah. ne da bi mi bil kaj odgovoril. Uro nato se je prizor ponovil. Ko je ura začela biti počasi in hrošče, kakor da ii sapa pohaja, ie Rosen maho- ma ulihnil. Vrjrcl ie tlečo smolko v pepelnik, uprl svoi posrled v številčnico in štel (lrugesra za drugim devet udarcev. Potici ie vstal, stopil po sobi. pogledal. ali so vrata in okna dobro zaprta, in mi šepnil, ko se ie vrnil k meni: ..Še m-. Počakati morava." Iz n jegovih besed in iz vsega 11 jegoveera počet ia ie zvenel prikrit strah. Primaknil »o svoj stol bliže k inoiemu. a še zmerom ni prišel z besedo na dan. Zdaj pa sem pokazal namen, da se poslovim in grem spat, zakaj bil sem pošteno truden in me ni prav nič mikalo prebiti vso noč s tem človekom in bili vsak trenutek priča kaki posebnosti tega čudaka ter čakati kdo ve kakega dogodka, ki ga nisem niti slutil in ki mi ga on Vkljub mojim jasnim namigavan jem ne kaže volje pojasnili. Toda komaj sem vstal, ko me je Rosen zgrabil za roko in me s tako silo potisnil nazaj na stol. da od osuplosti nisem mogel niti ziniti. ..Ostanite, zaklinjam vas! Nocoj samo zalo nisem šel iz ie hiše. ki me drugače nobeno noč nc vidi, da napravim neki poskus. Nisem bolan. Kar sem vam pisal, ni res. Hotel sem le, da na vsak način pridete. S (cm mi izkažete ulugo, ki je niti od daleč ne morete precenili. Moje vedenje se vam mora čudno zdeti. Z obraza vam berem, da dvomite o mojem razumu. Toda na žalost sem si le, preveč svest vsega, kar počnem; nisem prenapet, niti na i man j ne. Poskusil bi le rad. ali more vaša bližina, navzočnost popolnoma treznega, slehernega vpliva prostega moža prepoditi ono strašno, česar se bojim, in ki “ Rosen je planil s stola in pograbil ko britev ostro turško sabljo, ja ta ga n imenovano. ki je toli nevarno orožje v rokah pravega moža. Podr-žal si ie roko na ušesa in prisluhnil. Tresel se je po vsem životu. Tudi jaz sem nehote vstal in napel ušesa. Čudni elasovi so se začuli: kakor da bi švisrala oodfrana po majavih lesenih tleh. Ros-noVo oči so iskaic begale po sobi in so naposled obvisele na vratih ki so držala v vežo in od koder se ie zdelo, da ti glasovi prihajajo. ..Ne slišite?" ie zašepetal in me priicl za zapestje. Toda lahni koraki so bili že utihnili. Moral sem ga pomiriti. „Nič nc čujem. prav nič." sem lagal. ..Mislim, da ste v ^Cl /U~j rti M'Ki? TA; Samo pri ^ LJUBLJANA, Marijin trg. zmoti, 'l ak povejte že vendar, česa se bojite!" Rosen je sedel nazaj na slol in položil sabljo blizu sebe na mizo. kjer je bila tudi škatla s smotkami in vžigalicami. Ponudil mi je smotko, in tudi jaz sem spet sedel. ..Kako čudno,“ je rekel. ..Prisegel bi bil. da sem čul stopinje — nu. če vi pravite... Torej niste nič čuli? Ali ste tega gotovi?" ..Seveda," sem odgovoril. ..Popolnoma. Lahko ste prepričani, da ni nič bilo." Mo j gostitelj je s prsti preizkusil ostrino jekla. ..Kaj mislite," je zdajci vzkliknil čisto iznenada in zamahnil z rezilom po zraku, da je zažvižgalo. ..kaj mislite, ali s temle lahko odsekate človeku roko?" ..Seveda, igraje!" Rosen je čudno trdo uprl oči v leskečoče se orožje in ga tehtal v roki. „Da, da. z enim udacrem. z enim samim udarcem se to napravi! In kratek sunek v srce tudi zadošča, da spraviš človeka s sveta. Vendar mislim... mislim, da so tudi taka bit ja, ki jih niti s tem ne ubiješ. Nc mislile tudi vi tako?" Rosnove oči so napeto visele na mojih ustnicah. Konec prihodnjič JUIIJMAtr Drugi del OČETOV GREH hil trdnejši, ko je zdaj Lidija Ta ruiiiau je začel izhajati v 40. številki lanskega letnika „Romana“. Današnje nadaljevanje je štiri in dvajseto. Novi naročniki naj zahtevajo še prejšnjo. K o n e c. ..Ali hudo trpiš. Lidija?4" „Da... da! " je s težavo šepnila Lidija. ..Daj, poskusi se nekoliko vzpeti!“ Bolnica je storila, kakor ji je rekla strežnica, a je spet omahnila nazaj — manjkalo ji je moči. Xavierjeva jo je vzela v naročje in jo naslonila na Blazino. „Ne, ne!“ je zaječala Bolnica z votlim glasom. ,,Ne ma ram umreti — ne še zdaj! Daj mi česa. da se mi vrne moč!“ Gospa Xavierjeva je Bila vsa začudena, da bolnica nenadoma tako pametno govori. Bolnica je ponovila prošnjo in potem dodala: „Čula sem. da se umirajočim lahko podaljša življenje z nekaj kapl jicami vina. Moram še s teboj govoriti — m o r a m ! Zato pa moram imeti dovolj moči!“ Strežnica je ustregla Bolnicam’ želji: stopila je k omari. vzela iz nje steklenico rdečega vina. vlila nekaj kapljic v kozarec in ga nastavila Lidiji na ustnice. ■Jlvala ti!“ je z muko zašepetala Bolnica. Žel jno je napravila dva. tri požirke. Čudodelni učinek pi jače se je kaj kmalu pokazal. Prejšnja smrtna Bledica se je umaknila rožnati Barvi in tudi njen glas je vprašala: ..Ali tvoj Brat še živi?" Gospa Xavierjeva ji ni odgovorila. ..Molčiš, torej še živi. Ali je prost? Ali ga ni doletela kazen za njegove zločine?'" je vročično izpraševala Lidija. Gospe Xavierjevi so prišla vsa ta vprašanja preveč nepričakovano. da Bi vedela nanje odgovoriti. Zato je molčala. .. Borej je le res!"" je hripavo vzkliknila Lidija. ..Torej je le ostal nekaznovan za vse svoje v nebo vpijoče grehe! Ne. ne, to se ne sme zgoditi — tega človeka mora zadeti pravična kazen!“ Bolnica sc je strašno razburila. Iz njenih oči so sršeli Bliski in ustnice so ji drgetale od krčevitega razburjenja. Dobra gospa Xav ierjeva. ki vse svoje življenje ni vedela, kaj je sovraštvo, je strašno trpela nad tem izbruhom svoje svakinje. Čeprav je Bila malone na koncu življenja, ni Lidija ta trenutek mislila na nič drugega kakor samo na osveto. „AI i veš.“ je zdaj mehko izpregovorila gospa Xavierje-va. ..ali veš. Lidija, kako dolgo ti že strežem, ne da Bi kdajkoli spustila k tebi katerega človeka ?“ „Vcm.“ je počasi odgovorila Lidija. ..Koliko strašnih prizorov sem doživ ela, koliko groze sem morala prestati, kadar si kričala. kadar si govorila o strašnih stvareh, ki so širili grozo v tej hiši. in kadar so ljudje trkali na moja vrata, češ: .Vaša Bolnica je Blazna, morali Bi jo odpeljati v Blaznico!" Branila sem te pred vsem svetom, obdržala sem te pri sebi in te rešila pred oblastmi, ki Bi te na jbrž obsodile kot zločinko.“ „Vem, vse to vem," je od-gorila Bolnica. ..In zdaj zahtevaš, naj ti pomagam uničiti svojega Brata? O. če kdo na svetu želi. da la nesrečnik —“ ..Reci rajši zločinec!" jo je prekinila Lidija. „— da ta zločinec vrne svojo dušo Bogu — verjemi mi, da sem jaz prva med tistimi!" „Hudiču, pa ne Bogu!" je zavpila Lidija. ..Pomiri se. draga moja!" jo je skušala potolažiti gospa Xa-vierjeva. ..Povedala sem (i. da Bi hotela, da mojega Brata ne Bi Bilo več med živimi; kajti ih' mine dan. da se ne Bi Bala pogledati v liste, iz strahu, da ne Bi v njih zagledala naše ime, pošteno ime mojih roditeljev — omadeževano." Lidija ji je hotela ugovarjati. toda moči so jo vidno zapuščale. „Ne bi hotela." je spet povzela gospa Xavierjeva. „ne Bi hotela, da Bi se v sovraštvu poslovila od življenja. Sama si mi razodela svoj zločin, ko si v vročici govorila o njem. ne sluteč, da te slišim — in vendar te nisem zapodila od sebe. Iz tvojih tožb sem tudi zvedela za zločine svojega Brata, Vsa ta dolga leta si delala strašno pokoro in plačevala. kar si zagrešila — zato je prav. da v miru in srečno umreš. Kaj ti je vsega druge- 046 ga mar: > Umirajoči so solze zalile oči. Prijela je svojo dobrotnico za roko in ji jo poljubila. Zdajci pa je na vrata po-t rkalo. Lidija ni čula. Zaprla je oči in se prepustila sanjam — la trenutek ni mislila na nič drugo več kakor na srečo, da je še enkrat videla Andreja. d;i je čula njegov glas in do- segla od njega odpuščanje svojega zločina. Vnovič je potrkalo. Gospa Xavierjeva je vstala in odprla. Pred vrati je stal njen brat. ,,Ali je umrla?" je vprašal s suhim, zapovedujočim glasom. Gospa Xavierjeva je položila prst na usta. „Pst," je šepnila. „Še živi. toda vsak trenutek utegne izdihniti." Roquin se je spustil na stol. se odkril in si otrl znoj s čela. „iNimam li dosti povedati, je rekel mrtvo. „Cez uro bo mož, ki stoji zdaj pred teboj v cvetu moške moči in zdravja in'poln življenja — mrtev. iNe misli, da igram komedijo,' je povzel, ko je videl, kako ga je sestra začudeno pogledala. „Preden mine ura, bom mrtev. K tebi sem prišel samo zato, da ti povem, kako moraš ravnati po moji in Lidijini smrti. Nihče ne sme izvedeti, kako je ime ženi, ki ta trenutek umira, /ato sem ti prinesel papirje, ki jih potrebuješ za pogreb. Moja poroka se je vršila v Italiji in v Franciji, nihče ne ve zanjo. Evo ti Lidijinega krstnega lista — to je vse, kar potrebuješ — pokopljejo naj jo pod njenim rodbinskim imenom." Forg.es je položil papir na mizo. „Ta stvar bi bila torej urejena," je povzel čez nekaj časa in si iznova obrisal potni obraz. „Ostane mi le še, da uredim nekatere reči zastran bodočnosti mojega sina. Saj veš, da imam sina — zaradi tega sina pojdem v smrt, zakaj od moje smrti je odvisna njegova sreča v življenju. Moj sin vsega tega ne ve, kar ti veš — moja skrivnost umre z menoj in nikoli ne bo sin senatorja Forgesa vedel za Ro-ipiinove zločine. Zato sem te določil za glavno dedično, ker svojemu sinu, ki po zakonu nima pravice do mojega imena, ne smem ničesar zapustiti. Zato torej zapustim svoje premoženje tebi, da mu ga izro- „Roman“ slane 1 mesec 8 Din, 'A leta 20 Din, pol leta 40 Din, vse leto 80 Din. — Račun pošt. lir. v Ljubljani št. 15.393. — Dopisi: „Roman“, Ljubljana, Breg 10. — Naročnina za inozemstvo (vse leto): v Avstriji 14 šilingov, Nemčiji 9 mark, Franciji 50 frankov, na Čehoslovaškem 70 kron, v Italiji 40 lir, Belgiji 14 belg, Angliji 9 šilingov, Holandiji 5 goldinarjev, Egiptu pol funta, Severni Ameriki 2 dolarja. Za ostalo inozemstvo vseletno 120 Din v valuti dotične države, pol leta pa 60 Din. Posamezne številke: v Jugoslaviji po 2 Din, v Italiji pa po 80 stotink. čiš po moji smrti. Ali pristaneš na moj predlog?" ..Ne maram imeti opravka s tvojimi zadevami!" ..Prav — kakor hočeš!" je mrzlo odgovoril Roquin. „Če je tako. potem je škoda izgubljati besede. Moja pot od tod vodi k sodišču — to ti je najbrž bolj pogodu?" Uboga žena je dobro vedela. česa je njen brat zmožen in da ne zapravlja po nepotrebnem besed. ..Dobro, storim ti po želji," je odgovorila trudno. „Toda zdaj mi napra- vi uslugo in idi! Naj se vrnem k tvoji umirajoči ženi— tam je moje mesto!“ Ni še dogovorila, ko so se odprla vrata druge sobe in se 'je na pragu pojavila strahotna postava. Bila je — Lidija! Nesrečnica je bila spoznala Rotpiinov glas in neznana moč jo je pognala kvišku m VSAK l>AS HVIILiŠANMi: Odgovo i nn 170. str;,ni 1. Katera evropska država iina največ zlata, in koliko? 2. Koliko tehta deževna kaplja? (Poskusite uganiti in šele potem poglejte naš odgovor!) 3. Kdo je bil Charles Goodyear? 4. Koliko je še čistokrvnih Indijancev na svetu? * 5. Zakaj ima človek obrvi? 6. Kateri trije tehnični izumi so najbolj razgibali sedanji vek in inu dali največ impulza? 7. Kaj pomeni trikotnik kot cestno znamenje za avtomobiliste? vrgla iz postelje. Zdaj se je krčevito oprijemala podboja vrat in vreščeče se ji je glas trgal iz ust: „Bodi preklet, ti, ki si me napravil za morilko in mi uk ral Andrejevo ljubezen! Bodi preklet, zločinec!" To so bile njene poslednje besede. Prepozno je njena svakinja planila k njej, da jo prestreže v naročje: Lidija se je mrtva zgrudila na tla. Forges se ni zganil, tudi prekletstvo, ki ga je izrekla njegova žena, ga ni pretreslo. Njegova usoda je bila zapečatena. nič na svetu je ni moglo več izpremeniti. Vstal je in se obrnil proti vratom. »Stvar je torej urejena," je rekel že na pragu sestri Fe-liciji. „Ti prevzameš dediščino za mojega sina. Bodi zdrava, sestra!" Mirilo, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, je krenil po stopnicah dol in stopil v avto, ki ga je odpeljal domov. „Tako, prijatelj, zdaj je vse pripravljeno," je rekel Forges, ko mu je sluga Bon-temps odprl. „Na dolgo vožnjo pojdeva. Ali veš, kaj je morska bolezen?" »Ne, gospod," je smeje se odgovoril Bontemps. „Do zdaj sem se vozil samo na Seini in Marni." Forges se je pomenljivo nasmehnil. „Čez četrt ure ti pozvonim," je rekel in odšel v svoj delovni kabinet. Ko je zaprl vrata za seboj, se je Forges nenadoma ves iz-premenil. Spustil se je v naslanjač in se zamislil. Mimo njega so se vrstili prizori iz njegovega toli pestrega življenja. Zločinec ni mislil na svoje žrtve — njegovo srce ni bilo dostopno za očitke vesti. Videl je pred seboj Gastona še kot otroka, kako se mu smehl ja in ga trga za brado. ..Kako sem bil v zmoti,“ je zamrmral pred se, „kako sem se motil, ko sem mislil, da lahko zagotovim otroku srečo z bogastvom!" loti a čas j c Ji i tel. Forges sc ni smel več oliotavljuti. Sedel je za mizo iu napisal svojo poslednjo voljo. Ooporoka je bila jako kratka: „Vse svoje imetje, vrednostne papirje, posestva, hiše, pohištvo, avtomobil in vse drugo, kar je moje, zapustim svoji sestri vdovi Felictji Aa-vierjevi, pod pogojem, tla odstopi gospodu Gobriandu v ulici i oissonniers številka sto sedemnajst pol milijona frankov, ki sem mu jih dolžan, in pol milijona frankov za obresti in obrestne obresti, f orges, senator." bil je prepričan, da bo njegova sestra skrbela za Heleno 111 njegova otroka prav tako kakor sam. Štiriindvajseto poglavje KAZEN ZA GRE11E Bontemps je pogledal na uro. bet in dvajset minut je že minilo, njegov gospod pa je še zmerom zapravljal dragoceni čas v kabinetu. „Kaj hudiča neki počne?" je zagodrnjal. „Ali ne ve, tla je treba še toliko reči pripraviti za pot?" Takrat je naposled zazvo-zvonilo. „Vendar že!" je vzkliknil sluga in jadrno stekel po stopnicah do kabineta svojega gosi lod a. Forges ga je pozdravil s čudnim usmevom. „Sedi, Bontemps," mu je rekel, „in piši, kar ti bom narekoval." Bontemps si tega ni dal dvakrat reči, čeprav ni vedel, kaj naj bi pisal. Vzel je pa-pir in potegnil črnilnik k sebi. »Pripravljen sem, gospod!" Forges je narekoval: „Ker ne maram preživeti svojega dragega, gospoda, se usmrtim —“ bontemps je prestal. Pogledal je svojega gospoda, meneč, tla si je dovolil z njim ne- okusno šalo. Forges pa se je samo čudno smehljal. „Ali mar ne razumeš?" je vpraša I. „Ne!“ je hripavo odgovoril Bontemps. „Nu, stvar je vendar kaj preprosta. Če hočeva pobegniti V Buenos Aires, morava zato imeti pameten razlog." »To bi že razumel, toda —“ »Menda še nisi pozabil, da je oblast Rotjuinu za petami in zato tildi Bontempsu?" Morilca je ledeno izprele-telo. »Aha, zdi se mi, da razumem." je rekel s tresočim se glasom. »Gospod hočete, da potegneva oblast z domnevnim samomorom za nos, kaj ne? Zdaj razumem!” »Prav, zato piši!" In Forges je ponovil: „ ,Ker ne maram preživeti svojega dragega gospoda, se usmrtim' —“ ..Bokaži! Vidiš, ena beseda manjka: ,se‘.“ »Nu, pa napišem še enkrat." Bontemps je skrbno prepisal narekovani stavek. »Zdaj je dobro," je rekel Forges. »Dalje!" In Forges je narekoval: ».Nihče naj torej nikogar ne dolži krivde nad mojo smrtjo!'" Pregledal je, kaj je Bontemps napisal, in je bil zadovoljen. »Dobro," je rekel. »Zdaj se pa še podpiši!" Sluga je negotovo pogledal svojega gospoda. »Kakopak da se moraš podpisati," se je zasmejal Rocpiin. »Drugače ljudje ne bodo vedeli, za koga gre." Bontemps je podpisal svoje ime; Forges je vzel listino in jo skrbno spravil med druge svoje papirje. Nato je stopil k omari in vzel iz nje revolver. Bontemps je prestrašen odskočil. »Ali si neumen!" se je zasmejal Forges. »Stopi bliže, dečko!" „(), gospod, nikar se s to rečjo ne igrajte! Kako rade se zgode nesreče z orožjem!” »To pot ne pojde za nesrečo," je mrzlo odgovoril Forges, nego za dva samomora. V tem revolverju je šest nabojev — torej štirje preveč. Eden bo zame, drugi pa zate!" »O, gospod, od vaših šal se človeku, kar lasje ježe!" je ves (repečoč zaječal zločinec. »Nu, Bontemps," je mrzlo rekel Forges, »če slučajno ne misliš izpolnili, kar si malo prej podpisal, je to tvoja stvar. Najprej jaz — li pa kakor veš!" Pomladna utrujenost je znan pojav, ki smo mu vsi bolj ali manj podvrženi. Take naravne pojave premagamo naravnim potoni: s kropljenjem in bodrenjem organizma. Važno, v mnogih letih preizkušeno in odobreno sredstvo je "PLANINKA** čal Bahovec, ki sestoji po večini iz domačih zdravilnih planinskih zelišč. „PLANINKA“ čaj porazdeljuje kri in preprečuje ap-nenje; tako dobe žile potrebno elastičnost. Zavrnite ponaredbe in zahtevajte v lekarnah izključno „PLANINKA“ čaj Bahovec v plombiranih zavojčkih in z napisom proizvajalca: LEKARNA Mr. BAHOVEC, LJUBLJANA Vaša in naša želja je, da »Roman“ razširi obseg. Saini ste krivi, da ga še ni: 1. ker list posojujete dalje; nič manj pa zato, 2. ker z naročnino odlašate. Torej? »Ne, jaz nočem umreti, je hripavo zavpil Bontemps. To so bile njegove poslednje besede. Roquin je nameril revolver in pritisnil — oglušujoč pok in Bontemps se je zadet v čelo mrtev zgrudil na tla. Potem si je Forges-Rotpiin nastavil revolver na sence. ..Bodi srečen, sin moj!" Drugi strel je počil. Gastonov oče je poplačal s smrtjo svoje grehe.---------- »V Dvojni samomor senatorja Forgesa in njegovega zvestega oprode je zbudil pozornost v vsej Franciji. Toda nihče razen poklicanih ni slutil resnice — vsi listi, ki so jo vedeli, so molčali. Ko se je Gobriand tisti dan vračal iz zapora domov, je srečal na stopnicah pred svojim stanovanjem Kevigiera, ki je bil med tem obvestil njegovo ženo in hčer, da so ga izpustili domov. Pavlov oče mu je stopil naproti, mu trdno stisnil roko in sc mu opravičil za neprilike. ki mu jih je storil. Gobriand je še tisti dan zvedel o Forgesovem samomoru. Notar, ki je odprl njegovo oporoko, je starca obvestil. d a mu je senator zapustil en milijon frankov. Stari pohabljenec skoraj ni mogel verjeti, da bi to bilo res. „Naj mn bo zemlja lahka!“ je ganjen vzkliknil, ko se je nekoliko opomogel. »Umrl je kot mož!" I Jelena je s hčerjo zapustila Pariz in se za stalno naselila na deželi. Tudi gospa Xav ier-jeva se je preselila iz dotedanjega stanovanja; oporoko pokojnega brata je izpolnila do poslednje besede. O Lidiji ni nihče nikoli zvedel, da je bila Forgesova žena. Pavla ni več strpela v Parizu. Pridružil se je neki ekspediciji v osrčje Afrike in zapustil nesrečnega očeta — ki pa je cloPil zanj vsaj malo nadomestila v svojem drugem sinu — Gastonu. Nekega dne je namreč Gobriand rekel Levigieru: „j lilija in Gaston se ljubita. Treba ju bo poročiti, samo ne vem, pod kakšnim imenom naj pojde Gaston pred oltar?" „Pod mojim," je odgovoril Levigier, „saj je po zakonu tako rekoč moj sin." Stari pohabljenec ni pozabil nikogar, ki mu je kedaj izkazal kako dobroto. Kupil si je veliko posestvo na jugu I' raneije in pisal Lefondu, staremu čevljarju v Boisu, ki ga je nekoč rešil smrti od gladu: „Gospod Lcfond, pridite k meni zdaj lahko hodiva na lov v lastnem gozdu!" Julijina poroka je bila pol leta kasneje. I udi Chilperic je naposled učakal svoje zadoščenje: morilec njegovega prijatelja je prejel svojo kazen. Nekdanja markiza Aliče je bila srečna žena svojega Valentina — danes ga ljubi še prav tako kakor pred petnajstimi leti. Tudi zdravnik Krnil Senechal. ki je zaslovel širom domovine, je bil srečen ob strani svoje zveste ženice. Smrt njegovega očeta in vsi zločini, storjeni nad njegovo rodbino, sla maščevala Ro-cpiinov samomor in Bontemp-sova smrt. Z današn jim nadaljevanjem se je končal roman „Brez. vesti'-, ki je bil nadaljevanje romana ..Sirota z milijoni". Olm romana tvorita torej celoto. ..Siroto z milijoni" je začel priobčevati ..Koman" v štev. 20, roman ..Brez vesti" pa v. 40. štev. lanskega letnika. Naši novi naročniki, ki plačajo naprej vsaj 20 Din za četrt leta. (lobe vseh 44 številk ..Komana". v katerih sta izšla oba romana. s poštnino vred namestil za 90 Din po znižani ceni 70 Din. ne-nnročniki pa zn 82 Din. Ker imamo le še malo izvodov teh številk, priporočamo. da z naročili ne odlašate. Denar je treba poslati n a p rej. Pišite po položnico! Ljubavno pismo Nadaljevanje s 161. strani »Zajček moj! Ob sedmih na Gosposki cesti. Rada bi šla naš s teboj drevi malo pokro-kat. Vse podrobno ustmeno.” Kazen tega je na taki razglednici vedno naslikan kak okrogel študent v »poševni" legi. Nekoliko neokusno, zato pa baje duhovito. Lili torej ne pride v poštev. JVlatir Ne, ona pošlje drobno belkasto pismo s trepetajočo pisavo; ze ovitek izdaja njene staroverske nazore in srčno dobroto. Njene dobre nasvete že slutiš, še preden si prebral le eno besedo. Edgar? Vedno veseli do-brovoljni tovariš iz študentovskega društva »Krok"? On — pa tole svetlovišnjevo pisemce! Mladi mož se skoraj na glas zasmeje nad abotnostjo take domneve. Kdo pa potem? Kdo hudiča mu neki utegne pisati takole svetlovišnjevo ljubavno pisemce? Zamišljeno strmi v prijazno obeta joči ovitek in obrvi se mu bočijo — tedaj pa se mu pokaže v duhu slika, sličica, nežen dih človeškega bitja: svetlovišnjeva obleka iz maroškega krepa, rjava kodrasta glavica in pod njo, za vratom zlata verižica — glavica, kakršno vedno gleda pred seboj v predavalnici: neverjetno zala, neverjetno marljiva in neverjetno nepristopna študentka. O n a je pisala to pismo, ona je z žensko zvitostjo dognala njegov naslov — pred včerajšnjim, ko so se njegove oči slučajno tako polno srečale z njenimi, ga je vprašujoče pogledala — tisti dan je sklenila, da mu piše! Simbolizirala je samo sebe, ko si je izbrala tak papir, ki se natanko vjema z barvo njenega krilca. Ona ga ljubi! Zakaj tudi ne? Saj ne bi bilo prvič, da bi njegova smešna plahost morala dobiti pobudo od zunaj. ne bi bilo prvič, da ne bi imel poguma približati se deklici. Gotovo mu piše: Konec na 175. strani ' sne E V OKOVIH R o m a n Napisal Mirko Brodnik Pr v i del ŽIVI MRTVEC O s-m o p o g l a v j e VERA Drugi dan, potem ko je Zora oddala pismo, je dobila obisk. Prišla je sestrična Veva, njena najboljša prijateljica, edina, ki ji je lahko vse zaupala, ne da bi se ji bilo treba bati, da zve še kdo drugi. Laliko si mislimo, kako vesela je bila Zora! Saj je zdaj dobila prijateljico, ki ji lahko odkrije svojo bol. Ali nismo ljudje čudni!' Kadar skrivamo sami zase v srcu bolest, ki nas muči, in strah, ki nas ubija, nam je težko. Toda če svoje trpljenje lahko komu odkrijemo, nam pade s srca kakor težak kamen. Vere že dolgo ni bilo pri Stojanovih. Učiteljica je bila v majhni hribovski vasi in zdaj si je vzela dopust, da je prišla k sorodnikom na obisk. Vedela je, tla na božič, ki ni bil več daleč, tega ne bi mogla storiti. Takrat je vsakdo rad doma in tudi njo bi zadržali. Zdaj pa... Čisto nepričakovano je bila prišla z jutranjim vlakom. Zora je ravno čakala pismonošo z Brankovim pismom, ko je okrog vogala zavil voz in v njem je zagledala vedri obraz svoje prijateljice. Tudi ona jo je opazila. Velela je ustaviti voz in skočila k njej. Kakor sestro jo je pozdravila in skupaj sta šli v hišo, kjer so bili nemalo presenečeni nad nenadnim prihodom. Gospa Stojanova se je kar topila v ljubeznivosti; venomer jo je izpraševala, kako ,;i gre in ka- ko je doma. .Notarja hvala bogu ni bilo doma, sicer Zora sploh ne bi bila prišla do tega, da bi nemoteno govorila z Vero. Ko je notarka končno ven- S PREJŠNJA VSEBINA * Poročnik Branko Slavec in 1 Zora Stojanova, notarjeva liči iz gorenjskega trga, se ljubita. Večer pred povratkom na fronto odloči njuno uso-do... Ko se vračata z izleta, ju v nevihti sreča Brankov poveljnik stotnik Kregar, ki ludi skrivaj ljubi Zoro. Na poslovilni večerji pri Stoja-, novih stotnik zasluti Brankovo in Zorino tajno iu v njem se porodi mržnja do poročnika, ki je pozneje na fronti niti ne skuša skriti. Dan 1 pred odločilno bitko dobi Branko pismo od Zore, v katerem mu deklica prizna, da njuna ljubezen ni ostula brez 11 posledic. Slavec prosi stotin- 1 ka za dopust, ki pa mu ga Kregar trdo odbije; nninestu tega mu zapove, naj pripravi i svoj oddelek za boj. V teni ; boju Branka nevarno ranijo; ko stotnik pregleduje ranjence, zagleda nezavestnega poročnika Slavca, ki stiska v pe-i st i neki papir: Zorino pismo. Kregar ga spravi in prebrska ranjenčeve žepe, kjer odkrije Zorino sliko. Tudi to spravi, i Ko mii drugo jutro vodja čete \ poroča o izgubah, zve, da Slavčevega trupla niso mogli nikjer dobiti. Zora doma čaka. kdaj se ji bo Bran- , ko vrnil. Nekega dne pa ji oče pove, da niii je pisal Kregar in ga prosil za njeno roko. Deklica se zasmeje: ona i pa Kregar! Vendar je oče ne ' < sili, češ da je še premlada, čeprav bi .imel stotnika prav rad za zeta. darle zaprla zatvornice svoje zgovornosti, je Zora odvedla Vero v svojo sobo. Vera je takoj opazila, da pri Zori nekaj ni v redu. Ko sta bili sami, jo je takoj tudi povprašala. Zora je samo malce prebledela. Za trenutek jo je obšla misel, da bi tudi Veri prikrila, kar jo boli, čeprav je prej tako hrepenela po človeku, ki bi se mu lahko izpovedala. Toda premagala se je. Po kratkem obotavljanju je odprla predal svoje omarice in poiskala v njem Brankovo sliko. Dala jo je Veri v roko. »Poglej ga!“ „Kaj? Tvoj izvoljenec?" se je nasmehnila sestrična. „To vendar ni nič hudega! Zaradi tega ti pač ne bi bilo treba delati tako žalostnega obraza." „ko bi bilo samo to!" je rekla Zora grenko. V nekaj besedah je povedala Veri vse. „Nič se ne boj!" jo je skušala Vera pomiriti. „Saj si mu pisala! Kot mož se mora zavedati, kaj je zdaj njegova dolžnost. Vrne se k tebi, Zora, in potem bo dobro, potem boš samo njegova. Saj ga ljubiš, Zora?" „Če ga ljubim? Še vprašaš me, Vera? Tega ti ne odpustim. Kako ga ne bi ljubila, njega, ki sem mu dala vse, n jega, ki je oče otroka, ki se zbuja pod mojim srcem! Vera, kako moreš kaj takega vprašati?" Skoraj jo je posilil jok. Vera pa jo je sočutno prijela za roko in jo pobožala po laseh. „Saj veš, da ti želim vso srečo, Zora. Nikogar ni, ki bi ti jo bolj želel kakor jaz. Kdaj si m ii pa pisala tisto pismo, kjer si vse povedala?" „ Včeraj." „V tiidi, štirih dneh ga mora imeti. Verjemi mi, ko bo teden okoli, bo pri tebi." ..Ko bo teden okoli... Ko bi res prišel... ko bi res prišel... Čitatelje opozarjamo, da se roman „Brez vesti‘* clanes konča na straneh 164— Toda jaz se bojim, tako zelo bojim... J n če se mu kaj pripeti'' Saj veš, vojna je..." ,,Pogumna bodi, Zora! Nikar ne obujaj žalosti. Naj spi. Zaradi njega te prosim, ki še ni rojen, samo zaradi njega. Vzela je njen obrazek med dlani in ji pogledala globoko v oči. ..Saj mi obljubiš, Zora? „Da,“ je dahnila, da je bol j slutila njen odgovor kakor razumela. ,,Obljubim ti. In kakor bi se bil zgodil čudež, so se takrat pordečila njena lica in rahel nasmešek je obkrožil njene ustnice. Veta je to videla. Vstala je, položila Zori roko na ramo in ji rekla: „ Vidiš, taka moraš biti zmeraj. Zora! Kaj poreče tvoj Branko, če te ob prihodu najde vso objokano?" Na ves glas se je zasmejala, prijela Zoro za roko in odhitela z njo po stopnicah. Toliko da se nista zaleteli v veži v gospo notarko, ki je pravkar prišla iz kuhinje. „Ne tako divje!" ju je pokarala, toda Vera ji ni dala do besede. „Zakaj ne, tetka? Ali ste vi v mladosti zmeraj čepeli za pečjo in molili ?“ Ta odgovor je zalegel. Notarka se je pol od srca, pol prisiljeno nasmehnila in se vrnila v kuhinjo. Na vrt sta prišli prav takrat, ko je mimo hiše zavil pismonoša. „K je imate moje pismo?" ga je Zora hitro ustavila. „Vaše pismo? Ne vem, če je danes ka j prišlo." Zora se je tako prestrašila, da je pismonoši postalo žal, da ji ni odkrito povedal. „Sa j je prišlo,“ jo je potolažil. ..Tukajle je!“ Iztrgala .mu je pismo iz rok in zbežala z njim v konec vrta. Naglo -je raztrgala ovitek in jela čitati. Branko ji je pisal takole: „Draga Zora! Nocoj sem sam in v tej samoti čutim tvojo dušo, ki bedi nad menoj, in nocoj ti pišem to pismo, da boš vedela, kako zelo te ljubim, kako zelo hrepenim po tebi, ^ora moja. Težke so bile moje ure kar si daleč od mene, tako daleč, da te komaj moja misel objame, tako daleč, da se im časih zazdi, tla leže med itania svetovi, ki jih nikdar ne bom mogel prehoditi. In kako rad bi jih prehodil! Nocoj, ko so vsi drugi spali, sem bedel in mislil na tebe. Ne vem, zakaj ti to pišem saj moraš sama vedeti, da si samo ti moja misel, ki me spremlja povsod, da mi je ta misel edina tolažba v teh težkih dneh, ko ni nikogar, ki bi mi dal lepo besedo, ki bi mu lahko rekel prijatelj. Snoči sem sanjal o tebi, Zora, vem, da si bila to ti! Zdelo se mi je, da grem sam, čisto sam po daljnem polju, ki 111 n ni meja. In ena sama steza je vodila po njem. Tuko brezkončna je bila, da se me je polotila groza. Omagal bi bil sredi poti, da nisem takrat zagledal v daljavi od rajske glorije obdan obraz, in ta obraz je bil tvoj in me je vabil in klical. Takrat se mi je zdelo, da so me nenadoma prepojile nove moči, in stekel sem naprej po samotni ravnini. In videl sem tvoje roke, ki so me klicale, tvoje ustne, ki so me iskale. In ko sem se prebudil, se mi je zdelo, da čutim tvoj poljub, ki si mi ga poslala v sanjali. Zora, ali niso to lepe sanje, ali ni to lepa pravljica? Kdaj postane resnica, kdaj boni spet zagledal tvoj obrazek? Nekaj mi veleva, tla bo tega pekla kmalu konec, in čeprav mi skrivne slutnje trgajo srce, se ne bojim. l)a bi le kmalu prišel tisti čas! In zdaj čuj še tole, Zora: preden mine mesec dni, bom pri tebi, in takrat boš zvedela, kako zelo te ljubi tvoj Branko. Zora niti opazila ni, da stoji Vera za njo in čita čez njeno ramo. šele ko je pismo zložila in ga naglo vtaknila v nedrje, se je obrnila. • „Ali si čitala, Vera?“ „Sem.“ „ln kaj meniš?“ „Da si noričica. Če ti ni to pismo dovolj velik dokaz, kako zelo te ljubi, ti ne morem pomagati." „Praviš, da se res vrne?“ „Vrne se, dušica moja. Vrne se tvoj Branko, k tebi se vrne in ti reče: ,Do vol j dolgo si čakala, Zora. Zdaj je prišel čas, ki naju združi za zme-raj.‘ " Deveto poglavje GROZNA NOČ Štiri dni je bila Vera že pri Stojanovih. V teli štirih dneh se n i dosti izpremenilo. Zora se je nekako vživela v svoj novi položaj. Niti tako strašen se ji ni več zdel. Koprnela je samo po svojem tira n k u. Njegova pisma so prihajala vsak dan in v njih je našla (oliko moči, da se je lahko premagovala, ko so jo še venomer mučile tajne skrbi. ki jim ni vedela vzroka. 1 isIi večer — sreda je bila — so sedeli Stojanovi v salonu. Notar je bil po svoji stari navadi pri peči, kjer je prebiral dnevnike, ki. so čez dan prišli, in kadil iz pipe. Gospa je pletla nogavice, Vera in Zora pa sla dominali za mizo. Zora je bila nekam čudno razigrana. Vera kar ni mogla verjeti svojim očem, ko jo je opazovala. Odkod neki to veselje? Tudi notarka je postala pozorna in pletilke so se ji sredi dela ustavile. Nagnila se je k Veri in ji rekla šaljivo mi uho: „Kar si ti pri nas, je Zora čisto drugačna. Kar naenkrat jo je minula tista zamišljenost, ki mi ni bila prav nič všeč. Če ostaneš še dolgo tu. jo čisto ozdraviš." Zora, ki je te besede čula, je pobesila glavo, da skrije rdečico, ki ji je zalila obraz. Vera pa je rekla skoraj resno: ,.Preveč sama je bila zmeraj. Zdaj ko sem jaz pri ujej. ima dovol j družbe, in to jo malo raztrese." Šele sedaj si je Zora upala pogledati materi v obraz. „Saj res! Vera naj kar pri nas ostane!" in pri sebi si je mislila in upala: ..Ko bi ostala vsa j tako dolgo, da se Branko vrne...“ Tako so sc pogovarjali ves večer. Pozno je bilo že, ko so se odpravili spau Vera in Zora sta spali v isti sobi. Ko sta bili sami v spalnici, se je Zora naslonila na vrata. „Ko bi vedela, Vera, kako me nocoj boli srce... kako mi je težko... Umrla bom...“ Vera si ni vedela pomagati. Stopila je k njej in ji pogledala v oči: „Nikar se toliko ne muči, Zora! Lezi v posteljo in zaspi. V spanju boš vse pozabila." Nemo, kakor ne bi imela svoje volje, jo je Zora ubogala in legla. Vera je utrnila luč. Nalo je stopila k Zori in jo poljubila na čelo: „Zaspi, Zora!" Toda deklica ni mogla zatisniti očesa. Skozi špranjo v oknu je silila mesečina v sobo. Njen tenki žarek, ki je padel na njeno posteljo, se ji je zdel kakor meč, ki se ji hoče zasaditi v srce. Nemo so ji drhtele ustnice. Še moliti ni mogla v tej noči. ko se ji je zdelo vse tako strašno tuje, mrtvo. Zazrla se je v tisti pramen mesečine in bilo je, kakor bi nehala živeti in misliti. Hotela je prisluhniti. Zdelo se ji je, da čuti utripanje srca tistega malega bitja pod svojim srcem. ki ga še čaka življenje... Kakšno življenje? ..Zaradi njega mi ga ohrani. bog," je prosila vroče in njene misli so se pomešale s potokom solza, ki sc ji je vlil po licih. ..Preveč bi trpel, če ne bi imel očeta." Nenadoma pa se je pomirila. Kakor sence so zbežale od nje bolne misli... izginjale so v daljavi, da se nikdar večne vrnejo. ..Nikdar več..." je šepnila sama pri sebi. ..O. da se res ne bi več vrnile!..." C ula je, kako je odbila ura eno, kako je odbila dve. Težki so bili ti udarci. Kakor gluh odmev... Vse spi, samo ona je še budna, ona, sirota med tisoči, ki jih je zadela ista usoda kakor njo. Takrat pa se je nenadoma nagnila naprej in se uprla z roko na blazine. Oči so se ji široko razprle in zdelo se ji je, da vidi v pramenu mesečine, ki je postajal čedalje širši in jasnejši, da vidi v tem pramenu Brankov obraz. In ta obraz je bil bled in trpeč kakor obraz mučenika. Oči je imel zaprte in zdelo se ji je, da vidi kaplje krvi, ki lezejo druga za drugo iz kotov njegovih ustnic in padajo globoko nekam v brezkončni prepad, ki mu ni dna. Kakor blazna se je zagledala v to vizijo; potem ji je bilo, kakor da so se te oči za trenutek odprle in jo pogledale tako neskončno milo in žalostno, da ji je od bolesti zastalo srce. Videla je, kako so se ustnice zganile, da izgovore ime, njeno ime. Nato se je glava pobesila in izginila v temi, ki je vse zajela. Zora je še zmeraj nemo strmela predse. Potem se je počasi zavedla. Neizrekljiva groza jo je obšla in obupen krik se ji je utrgal iz stisnjenega grla — Vera, ki jo je ta krik zbudil, je še pol v spanju planila iz postelje. Zora je bila nezavestna. * Šele čez dolgo se je prebudila. Vera je klečala ves čas pri njej in ji močila čelo in sence. Ko je videla, da je V S AIL (»AN H (1MMHIVOIL Na vpraša 1* na lbfi. utr. ni 1. Francija, za 108 milijard Din (pred vojno "8 milijard). Za primero: vsa K v ropa ima zlata za 290 milijard Din. 2. Največje deževne kaplje s premerom 7'A mm tehtajo približno četrt grama, manjše pa primerno manj. 5. Izumitelj trdega gumija (zmes kavčuka in žveplovega cveta; leta 1800). 4. Trinajst milijonov; domala vsi v Južni Ameriki. V Severni jih je komaj kakih 50.000. 5. Obrvi ustavijo znoj. ki curlja ' s čela, in ga odvajajo olmkrnj oči na lice. h. Film. radio in letalstvo. 7. Nevarnost. odpi-la oči, ji je odleglo. Bala la je, da ne bi bilo kaj hujšega. Dobro je vedela, da bi noti) i kii takoj poslala po zdravnika, ki bi nedvomno povedal, kaj je Zori v resnici, l ega pa nihče ni smel zvedeti, dokler sc Branko ne vrne s fronte in ne popravi, kar je zagrešil. v'; Drugo jutro se je Zora izgovorila, da jo boli glava in (hi ostane zato v postelji, še zmeraj je bila bleda in okrog oči je imela velike kolobarje, ki so pričali, koliko je morala pretrpeti v minuli noči. Vera je uredila tako, da je sama ostala pri njej in pazila, da ne pridejo nepoklicani v sobo. Zaklenila je vrata in sedla k svoji bolni prijateljici. Dolgo se ni upala vprašati, kaj je bilo ponoči, naposled pa je Zora začela sama: „Vera... Vera... nocoj je bilo strašno... Branka sem videla... mrtvega..." „Nikar tako ne govori, Zora." jo je skušala sestrična pomiriti. „Samo tvoja razbolena domišljija..." „Ne, ne..." jo je vročično zavrnila Zora. „Nikar me ne prepričuj! Branku se je moralo to noč pripetiti nekaj strašnega. Morda je celo mrtev! Moj Bog, ne smem misliti na to! Joj! Gorje meni!" Krčevita bol ji je spačila obraz V tem je dekla prinesla kosilo. Vera ga je postavila na mizo, toda Zora se ga ni niti pritaknila. Popoldne se je toliko popravila, da je lahko vstala in odšla z Vero na vrt. Tam sta sedli na klopico, toda beseda jima ni šla iz ust. Obe sta bili preveč zatopljeni v svoje misli. Ko je prišla notarka mimogrede na vrt, se je Zora zdrznila. Naglo se je sklonila k tlom in jela z rokami grebsti po pesku, da ji ne bi mati videla v obraz. Zvečer je šla zgodaj spat. Vera se ni ganila od njene postelje. Neprestano se je bala, da se ne vrne snočnji prizor. Poda Zora je bila zbita in je kmalu zaspala. Vera je še nekaj časa bedela pri njej. S skrbjo je gledala drobne glinice na dekletovem čelu. Poleni pa so se te gubice počasi razlezle in okrog usten ji je zaigral slaboten nasmešek. Vera se je oddahnila. Ljubeče se je sklonila čez Zoro m ji popravila odejo. ..Bodi srečna, sirotka, vsaj v sanjah bodi srečna!" Deseto poglavje VSI SO PRIHAJALI... Drugi dan je bila Zora spet zdrava. Ves dan je hodila z Vero po gozdovih, komaj toliko, da sla prišli h kosilu in na večerjo. Zora je bila dopoldne dobila Brankovo pismo, ki jo je čisto pomirilo. Ko sta bili zvečer spet sami v sobi, se je Zora nenadoma spomnila. „Če je dobil moje pismo, mora biti jutri že tu. Vera, ko boš jutri zjutraj še spala, pohitim k jutranjemu vlaku. Morda pride z njiin...“ Burno je stisnila prijateljico k sebi. „in če ne pride zjutraj, pride popoldne. Takrat m o r a priti...** Nenadoma pa se je spet vznemirila. „Mora priti..." je ponovila, kakor da se hoče samo sebe prepričati, „mora priti..." ..Saj pride! Če ne jutri, pa po jutrišnjem," jo je poskušala Vera pomiriti. „Po jutrišnjem bo gotovo tu..." „Julri... jutri... ali pa nikdar več... nikdar več..." Iztrgala se ji je iz objema in se zastrmela pred se. venomer ponavljajoč: „Jutri... jutri... in če ga jutri ne bo?...*1 Nema slutnja ji je stisnila srce, da ji je skoraj zastalo. O. če bi takrat smela zakričati, kar bi ji dale moči: ..Branko... Branko... pridi... pridi!...** • * Drugo jutro se je zbudila na vse zgodaj, l iho. da ne pre- budi Vere, je vstala in se z mrzlično naglico oblekla. Po-tem je počasi odprla vrata, da niso zaškripala, nato pa je naglo zbežala po stopnicah in odklenila težka okovana vežna vrata. Zunaj je bilo hladno, ni čudo — pozna jesen je bila že v deželi in priroda se je pripravljala za zimo. Le čez dan je bilo drugače. Takrat je sijalo solnce toplo kakor poleti, da je bilo veselje greti se na njem. Ogrnila si je plašč, potisnila klobuček globoko na čelo in odhitela. Čeprav je bila postaja komaj nekaj lučajev od njenega doma, se ji je zdelo, da leze pot v neskončnost. Šele ko se je pokazalo kolodvorsko poslopje izza drevja, je vsa zasopla umirila korake. Na postaji se je obrnila v čakalnico, ki je bila toplo zakurjena. Tam je zagledala po-stajenačelnika, ki se je nemalo začudil, ko je videl Zoro ob tako zgodnji uri pokoncu. Prijazno mu je odzdravila in ga vprašala, ali nima jutranji vlak zamude. „Ne, gospodična! V četrt ure mora biti tu. Koga pa čakate, gospodična?*1 „Šele čez četrt ure? O, hvala lepa!" Naredila se je, kakor da ne bi bila čula njegovega vprašanja, in stopila na peron. In res je malo nato prisopihal vlak. Dolga vrsta vagonov je šla počasi mimo nje, vse polno obrazov je gledalo skozi okna. ... le Brankovega ni bilo med njimi... In potem so jeli izstopati. Domačini in letoviščarji. Tako neučakano so hiteli k izhodu... ... le Branka ni bilo med njimi... Stemnilo se ji je pred očmi in morala je sesti na klop. Mirno nje so hiteli ljudje. Veseli, razigrani obrazi. Vračali so se domov, k svojim materam, k svojini nevestam in nihče se ni zmenil za ubogo Zoro, ki je sedela na klopi in topo strmela predse... Poslednja je prišla mimo nje stara ženica. Ona edina jo je videla. ,,Ali ste tudi vi zaman čakali?" ji je rekla sočutno. ,.Vidite, mojega sina tudi ni bilo..." Toda Zora ji 111 odgovorila. Preveč ji je bilo hudo in preveč je bila sama potrebna tolažbe, da bi mogla še druge tolažiti. Ko že ni bilo nikjer nikogar in je vlak že sopihal v daljavi, da je videla samo še njegov beli dim, ki se je izgubljal med holmi, je vstala in se počasi obrnila proti domu. I11 čedalje težje ji je bilo pri srcu... Sredi poti ji je prihitela Vera naproti. „Zakaj mi nisi povedala, da greš na postajo?“ Zora ni odgovorila. Uprla je vanjo svoje žalostne oči in šepnila: „Ni ga bilo...“ „Ni ga bilo?1' Tudi Vero je zaskrbelo. Saj je vendar dobro preračunala! Če bi bil takoj vzel dopust, bi bil moral biti že tu... Kaj, če ga res ne bo? Če sta se obe zmotili v njem? Stresla je glavo, kakor bi hotela pregnati te misli. Nato pa je rekla tilio, čeprav niti sama sebi ni prav verjela: ..Videla boš, popoldne pride!’* Do devetih sta spet čakali pismonošo. Ko ga je Zora zagledala. je nič ni moglo zadržati. Stekla je k staremu mo-žičku, oprtanemu s kupom zavojev in pisem. Malo nato se je vrnila k Veri, ki je šla počasi za njo. Vrgla se ji je olcrog vratu in zaihtela: ..Tudi pisal mi ni...“ E n a j s 1 o poglavje DAN NATO In spet je poteklo dvajset ur, dvajset neznosnih ur. Zora je čakala in upala, toda Branka ni bilo ne obvestila od njega. Vse svoje nade je zdaj slavila na jutranji vlak, morda ji ga 011 pripelje. Z Vero je šla na postajo skrivaj, da niso doma nič vedeli. Ln spet je čakala in vsaka minuta se ji je zdela večnost. Naposled je v daljavi zažvižgal vlak. la žvižg' jo je pretesel z grozo, ki je ni ume-la razlagati; to žvižg je imel odločiti njeno usodo. Z oglušujočim ropotom je pridrvela ogromna kača na postajo, še nekajkrat zasopihala in se potem ustavila, vsa zavita v dim. Zora je potegnila Vero za seboj in obe sta liiteli od vagona do vagona. Tedaj je videla, kako je v zadnjem vagonu nekdo pomahal z roko. V vročičnem upanju in strahu je zletela tja. Na stopnicah je stal - stotnik Kregar. Iztrgala se je Veri iz rok in planila k njemu: ..K je je Branko?“ Kar pozabila je, da stotnik ne more in ne sme vedeti, kaj je med njo in poročnikom. ,.Poročnika Slavca miši ite?“ „Da! Ali je prišel z vami?” „Ne!“ Zori se je zameglilo pred očmi. ..AIi je ostal v Ljubljani?" ..Ne! Poročnik Slavec...“ ..Kdaj pride?...“ Komaj da je izdavila te besede iz ust. Med tem je Kregar stopil s stopnic in ji molče podal roko. .,Gospodična...1' Blazen strah jo je stisnil za grlo. Vera, ki jo je spet prijela za roko, je čutila, kako ji divje polje kri po žilah. Bala se je, da se ji ne onesvesti. Zato jo je naglo potegnila k sebi. ..Zora. ne bodi tako nestrpna! Ali ne vidiš, kako je gospod stotnik presenečen nad tvojim sprejemom?" Obrnila se je h Kregarju. ,.Gospod stotnik, ne zamerite: dajte, povejte ji, kaj je z gospodom Slavcem.“ V tem je vlak odpeljal. Tudi vsi potniki so se razšli. Na peronu so ostali samo še Vera, Kregar in Zora. Stotnik je stal nerodno zraven Zore in ni vedel. kako naj začne. Ureja Boris Rihteršič Intervju z Nancy Carroll (Napisala naša news'orška dopisnica Gerlrud Wiethakc Mueller) Vse; formalnosti so bile v kratkem času opravljene in z. legitimacijo v žepu, ki mi je dovoljevala dostop v neu yoi ške Paramountove ateljeje,, sem se zjutraj odpeljala proti Astoriji. Namenjena sem bila k igralki, ki je prav tako zanimiva kakor zapeljiva, k 1’aramou ntovi zvezdi Nancy Carroll. Imela sem srečo. Miss Carroll je bila, kakor mi je zatrdil vratar, v ateljejski restavraciji. Pot tja pa je bila precej dolga in je vodila nekaj nadstropij navzgor in navzdol, mimo monterjev, slikarjev, kulis in drugih ljudi, ki imajo opravka pri filmu, in nenadoma so se zalesketali pred mano zlatordeči lasje te muhaste mlade zvezde. Miss Carroll je rav no proučevala jedilni list: po običajnih pozdravnih formalnostih, sem se je takoj lotila, zakaj čas je denar in pri ljudeh od filma še pred vsem. Prosila sem Miss Carroll v imenu ..Romanovih" čitatel jev. da pove svojo sodbo o filmu sploh in še posebno o zvočnem filmu. „To ne bo tako težko,“ je odvrnila z dražestnim nasmeškom. ./Zvočni film je nekaj čudovitega. Pri ujem človek občuti, da dela res nekaj pozitivnega. Dovolj velik vzrok, da ga smatrajo za več v rednega kakor je gledališče. Pri gledališču človek preštudira svojo vlogo. Pride premijera in nato dan za dnem iste besede, iste kretnje in kmalu se 11111 valijo iz ust besede kakor bob z vilic. Če igralec ni v prvem dejanju na višku lahko to popravi vr drugem ali tretjem. In če en večer ne igra dobro, to nadomesti drugi večer. Pri zvočnem filmu pa je vse drugače. Tam mora igralec dati iz sebe le najboljše, kadar je film izgotovljen. se ne da več popraviti. Zato moramo, kar nas je pri filmu, paziti, da \ vsakem filmu prekosimo sami sebe. Sodim, da smo prav zato tako malokdaj zadovoljni s svojo igro." ,,Šo eno vprašanje, Miss Carroll," sem jo prosila. ..Kakšen je vaš recept za slavo in uspeli pri filmu?" Ne da bi dolgo premišljala, mi je odgovorila: ..Vzemite precejšnjo količino lepote, ker je to osnovni pogoj. Primešajte ji nadarjenost in prav toliko potrpljenja, vztrajnosti in zaupanja v samega sebe. Vse skupaj posladkajte z veselostjo, dobroduš- nostjo in humorjem. Če vse to okusno pripravite in prinesete svetu na mizo: potem morate uspeti, čeprav ste še tako velik črnogled." Greta Garbo in njen vrt IJa ima (.'reta Garbo lep dom v I lollvv. oodii smo že pisali,, povedali pa nismo, da je njena last eden najlepših I1nllyw.00d.skih vrtov. Prav za prav vemo o njem prav malo. Le redki so bili tako srečni, da so ga videli, med njimi tudi nemški igralec llieo Shali, ki je igral z njo glavno vlogo v filmu „Ana Christie". Seveda so ga novinarji, ki željno čakajo na vsako vest, takoj ko so zvedeli, da je bil nekajkrat pri Greti na domu, jeli izpraševati o vseli malenkostih, ki so z njo v zvezi, pred vsem pa o njenem vrtu, o katerem so tako malo vedeli. In 011 je v polni meri ustregel njihovi radovednosti. Povedal jim je pa tole: „() Cretinem vrtu sem že prej večkrat č 111. tako sem postal nanj takoj pozoren in skušal izrabiti vsako priliko, da si ga pobližc ogledam. Ta prilika se mi je ponudila kmalu po prihodu v Ameriko. Ko sem namreč zvedej, da mi je namenjeno igrati z nordijsko sfingo in sem se z njo seznanil, me je povabili! v družbi nekaterih prijateljev na svoj dom. To je bilo lansko poletje. Povabljeni smo bili za šesto uro zvečer in smo seveda vsi prišli točno kakor ura. Greta nas je že čakala. V majhni senčnici na vrtu nas je sprejela. Naš pogovor.se je sukal kakopak največ okrog filma. Potem nas je povabila, da si ogledamo njen vrt. Rečeni vam, da česa takega še nisem videl. Toliko lepote na enem kraju in vse tako okusno, tako lepo izbrano! Potem nam je odkrila, da so vse te rože darovi njenih oboževalcev, ki vedo, kako rada ima cvetice. Vsak dan jih ji pošiljajo. Gledali smo dolge grede. Vse barve mavrice so bile tam in se prelivale; druga v drugo. Potem nam je pokazala krasno skupino sredi vrta. Iropične rastline. Povedala nam je, da jih je poslal pred letom nekdo iz srednje Afrike. Velik zaboj jih je bil, in skoraj ni vedela kam z njimi. Rekla je, da pozna precej dobro rastlinstvo, da pa niti ene ni poznala. Ukazala je vrtnarju, naj jih postavi kam v kot, a kdo popiše njeno začudenje, ko so začele cveteti in je morala ugotoviti, da tako lepega in velikega cvetja še ni videla. ,1 n pomislite/ je rekla in v njenem giusu je zvenela neka žalost. .Niti zahvaliti se nisem mogla darovalcu, ker sem izgubila njegov naslov. Sicer pa/ je rekla in se nasmehnila, ,seni prepričana, da bodo jutri vedeli že vsi novinarji, kaj se je tu govorilo. Nai le zvedo. Morda bo tudi prijatelj, ki mi je rože po- sini, ( iliil njih poročilo in bo vidri, (lil nisem tako ohola kakor si morda misli...' I m je prenehala in potem — kakor bi štela besede. Ničesar več ni mno mogli zvedeti od nje. Seveda je bil med tem že večer 'n morali smo oditi, vsak po svojih poslih, brez katerih tn v llollywoo-du nikdar? nismo." Robert Moiitgoinery Med ameriškimi filmskimi igralci Je bil Robert Montgomery eden ti-Mih, ki so si v prav kratkem času Pridobili simpatije občinstva. Zato jma tudi v zadnjem času toliko dela. V svojem najnovejšem filmu bo igral vlogo mornarja, in bo zato v kratkem odpotoval z vojno ladjo na snemanje nekam na Tihi ocean. To bo trajalo najmanj štirinajst dni. Kakor smo zvedeli, jo dalo ameriško mornariško ministrstvo MGMu na razpolago linijsko ladjo ..Colorado", ki že čaka v Inki San Pedro llarbor. Vse moštvo na ladji ima strog ukaz. da sodeluje pri snemanju prizorov. Nova partnerica Johna Gilberta Čeprav se je v zadnjem času toliko pisalo, da so Johna Gilberta pri filmu odslovili, se vendar pojavljajo nove govorice, da bo morda vendarle ostal med onimi, ki jih gledamo na platnu. Iz. Ilollvvvooda nam namreč pišejo, da bo igral v filmu ..Glie-ri Bibi" skupaj z novo zvezdo Natalijo Moorheadov o, ki bo v tem filmu sploh prvič nastopila. Willy Fritscli je sin tovarnarja iz Šlezije. Napravil je gimnazijo, potem pa se je na očetovo željo vpisal na tehniko. Toda ta veda ga ni prav nič veselila. Namestil na predavanja re hodil v Reinhardtov o gledališče. Nekega dne so zvedeli starši, da ga na tehniki sploh ne poznajo, da ga pa precej dobro poznajo pri Reinhardtu, kjer je kot začetnik igral seveda samo vloge statistov. Treščilo je, toda mladi igralec se za to ni zmenil. Se več — s svojo trmo je dosegel, da so mu doma dovolili hoditi v Reinhardtovo dra-niatsko šolo. Spet je imel srečo. Že po nekaj mesecih je dobil ..nosilno" vlogo, to se pravi — zmeraj je moral kaj nositi na oder, zdaj pladenj, zdaj stol, zdaj posetnico. Morda bi bil pri teh vlogah ostal, da ga ni zapazila Madv Christians, ki je tedaj že igrala pri filmu, in ga priporočila danskemu režiserju Benjaminu Cliri-stensnu, ki je prav takrat, delal za Ufo. Mladi veseljak je Christensnu ugajal in kmalu mu je dal glavno moško vlogo v neki veseloigri. Od takrat ie Fritscli pri Ufi ostal in postal ljubljenec naše ženske publike. Ne samo v 1 jubimskih, ampak tudi v karakternih vlogah se je pokazal. Saj še niste pozabili ..Vohunov" in »Žeup na mesecu?" I)i ronio';e’0S0'le same ne bi smola oostaviti na vroči štedilnik. Ker l>i počila. Ko se je surovo maslo raztopilo, vzamemo stekleno posodo ven in jo podržimo proti luči. Čisto, nepotvor- jeno surovo maslo je popolnoma čista in prozorna tekočina. Če pa je maslo kalno, je to dokaz, da je pomešano z. margarino ali katero drugo tolščo. Če je v surovem maslu obilo belega pinjenega mleka, je dodana skuta. Če pa je na dnu nekaka kašnata gošča, je surovemu maslu primešali kuhan krompir ali pa moka. Porabili nasveti Cl 1 a v n i k e in ščeti za lase očistiš tako, da jih oprezno položiš z zobmi, odnosno ščetinami v salmi-jakovo milnico, nato pa oplakneš v čisti vodi. Posušiš jih ob topli peči ali pa na solncu. tako da obrneš ščetine navzdol; lahko jih pa tudi obrišeš s suknom. Z a r j a v e 1 i ž e b I j i in vijaki se zrahljajo v deskah, če kaneš nanje olje ali petrolej. — V t rd les zabiješ žeblje, če jih prej vtakneš v raztopljen vosek. Pri rezanju č e b n I e se ti ne bo treba solzili, če čebulo med tem ko jo režeš, postaviš pod curek vodovoda. Pecivo za zajutrek Potrebščine: pol kg moke, (> dkg masti ali presnega masla. 10 dkg sladkornega pralm, nekoliko dr. Oetker-jevega vanilinovega sladkorja. '2 jajci. I osminka litra mleka. limonovi olupi in I zavojček dr. Oetker-jevega pecilnega praška. /Cl NIMAM DOBRE KAVE3^ DOBITE DNEVNO SVEŽE PRAŽENO LE | pm tvd. JB MCTCH J HUBIJA V4. VODNIKOV TRG S Priprava: Stresi s pecilnim praškom pomešano moko na desko, ji dodajaj mast ali ,presno maslo, jajci, sladkorni prah, vanilinov sladkor, limonove olupe in mleko ter vse skupaj dobro premešaj. Iz tega testa napravi podolgovato štruco, ki jo speci v zmerni vročini. Vinski šato Stepaj 4 rumenjake s 15 dkg sladkorne moke in i zavitkom Oet-kerjevega vanilijevega sladkorja: nato pri I ij četrt litra za vrelega vina in mešaj nad ognjem, da se zgosti. Ako rabiš bolj gostega, dodaj rumenjakom kavno žlico moke. Napetost, nepravilno vnetje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastajanje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz j o s e f o v o“ grenčico, obenem pa se zmanjša pritisk krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniške izjave zaznamujejo vprav presenetljive uspehe, ki so se dosegli s „F r a n z Jose-f o v o“ v o d o. „F rane Jose f o-v a" g r e n č i c a se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubavno pismo (Nadaljevanje in konec s 167 strani) ..Spoštovani gospod!" Nezmisel. ljubezen ne govori iako uradno. Torej reci mo: ..Moja edina ljubezen!" Bože. taka sentimentalnost! Saj vendar ni več v šolarskih letili. saj je pametno in moderno dekle! Takole najbrž piše — e. kdo bi ugibal! Švrk. i ii v mehke usnjate podpetni-ke. skok do vrat. skok nazaj in spet v objem prijetno tople postelje. Že ima to skrivnostno pismo v rokah in vročično raztrga ovitek. — Čisto navadno tiskano pismo. Le sredi besedila je datum izpolnjen s črnilom: Vaše blagorodje! Ker na naš trikratni opomin še vedno niste poravnali našega računa, si vas dovoljujemo najvljudneje prositi ureditve te stvari najkasneje do... drugače bi bili, kakor bi nam bilo žal, prisiljeni iz-tirjati ta dolg na drugi način. — Z odličnim spoštovanjem Žnidar & Co., modni atelje za gospode. KUVERTA"”: LIU 8 LIANA K3 rjov sk^j^-Voi d rsUi • pol -1 Foto apara+teJ" ■ j. um potrebščine dobite v največji izbiri pri Drogeriji „Adrija” Mr. Ph. S. Borčič Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 Telefon št. 34-01 Zahtevatie ceniki Budilke po Din 60 — s triletnim jamstvom IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA Pred Škofijo 15. OKIITEJS vSeh v%&4- fic Jo&gsafiiuh fdTktiM najiclidtvcjL' Kll«ARNM?'8»EtJ timiTAKADMMATIHOVAll Prva jugoslovanska tovarna dežnikov JosipVidmar Ljubljana, Pred Škofijo št. 19 En gros — en detail. Dežniki vseli vrst Vrini senčniki. Sejmski dežniki. Velikanska izbira. Skrajne cene n Blagovna znamka »Svetla glava“ se je obnesla. — Med tisoči znamk, ki se prlglašajo vsako leto, pač pa ni nobena postala znana kakor ta. Radi pozornosti, ki Jo vzbuja slika, in radi globokega svojega pomena ie postal znak nepozaben. „Znamka Oetker“ jamči za najboljšo kvaliteto po najnižjih cenah in radi tega načela so Dr. Oetker-jev pecilni prašek Dr. Oetker-jev vanilinov prašek Dr. Oetker-jev prašek za pudinge itd. tako močno razširjeni. Letno se proda mnogo milijonov zavojčkov, ki pomagajo ,,prosvitljenlm“ gospodinjam postaviti v kratkem času na mizo tečne jedi. Marsikatera ura se je prihranila, mnoge nevolje radi slabega kipenja močnikov Je izostalo. Otroci se veselijo, če speče mati Oet-ktrjev šartelj, in v otroški sobi ni ničesar boljšega, nego je Oetker-jev puding s svežim ali vkuhanim sadjem ali s sadnim sokom. Pri nakupu pozor na to, da so dobe pristni Dr. Oetker-jevl fabrikati, ker se če-sto ponujalo manj vredni posnetki. Dr. Oetker-jev vanilinov sladkor je najboljša začimba za mlečne In močnate ledi. pudinge In spenjeno smetano, kakao In čaj, šartljc, torte In pecivo, laični konjak. Zavojček odgovarja dvema ali trem strokom dobre vanilile. Ako se pomeša % zavojčka Dr. Oet-ker-jevega Izbranega vanltlnovega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se dasta 1 do 2 jajčni žlici te mešanice v skodelico čaja, tedaj se dobi aromatična, okusna pijača. Dr. Oetker jevi recepti za kuhinjo in hišo prinašajo izbiro izvrstnih predpisov za pripravo enostavnih, boliih, finih in najfinejših močnatih jedi. šartljev, peciva, tort i. t. d. Za vsako obitelj so največie važnosti, ker najdejo po njih sestavljena jedila radi svoje enostavne priprave, svojega odličnega okusa in svoje lahke prebavljivosti povsod in vedno pohvalo ro-spodinj — tudi onih, ki stavijo večje zahteve — in ker je, kakor je pokazala izkušnja. vsako ponesrečenje tudi pri začetnicah izključeno. Oetker-jevo knjigo dobite zastonj pri Vašem trgovcu; ako ne, pišite naravnost ni tovarno DR. OETKER. MARIBOR. V živalskem v r t n ,.Tu žirafa je nevarna, kaj ne?“ ..Narobe — okoli prsta si jo lahko ovijete!" KRIŽANKA ABCDEFGH I Izdaju za konsorcij „Romana“ K. Bratuša; urejuje in odgovarja Vladimir Gorazd; tiskujo J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani Kupon 11 film Vodoravno: I. Nadzornik; 2. Priprave: 3. Vrsta; narobe žensko ime; 4. Gorovje v Srbiji; nota; 5. Redilni del jedi; 6. Znamka čevljev; žensko ime; 7. Potok, ki izvira v Črnem grabnu: 8. Duh; prst; 9. Dve besedi: predlog in kita cvetja; KI. Lakota; sorodnica: II. Turško žensko ime: 12. Drevored: kanton v Švici; 13. Pokrajina v Indiji. Navpično: A. Rimski filozof; proglas: B. Popis; vzporednica: C. človek, ki ga slišite v radiu; I). Vrsta igre; E. Egipčanski bog: Turek; češko ime; E. Trava; žensko ime; G. Čebula; del spodnje obleke; pa-met; II. Izvirnik: reka v Črni gori; I. Mesto v Italiji; kamenina. K o s Mn pr o v v 03 “O M. M 15’