162. številka. o Trst, v sredo 18. julija 1900. Tečaj XXV „Edinost« I ftaja enkrat nsi dan. razuit nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina xna4ii : Za celo leto........24 kron za pol leta . . ........12 .. za četrt leta........ 6 _ za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Nh na-ročbe brez priložene naročn ne uprava ce ozira. _ Po tobakarnah v Trstu s»e prodajejo posamezne številke po <• stotink (3 nvč.i: izven Trsta pa po 8 stotink" <4wnvč.) Telefon St*. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč Oglasi se računajo po vrntiih v petitu. Za ve č-kratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po potrobo Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu. Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in ogi asi je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se itHhnjHtH v ulici Carintia Atv. 12. UprsiTnlštvo. in s prejema nje inserator v ulici Molin piceolo št v. II. naitatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". j Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Povodom obiska Angležev v Trstu. Nekatern i ki pravijo, da je pred nekoliko časa avstrijsko brodovje obiskalo an-gležko v Malti, angležko pa da je sedaj avstrijskemu v Trstu povrnilo ta obisk. Drugi, ki so navadno bolje obveščeni o takih stvareh iti ki se razumejo nekaj v takoimenovani politiki, menijo, — in to tudi obzirom na sedanje mednarodno stanje in na način, kakor se je ta obisk proslavil : da ta obisk nekaj pomeni..... Morda. Na tem svetu obstoje namreč dve vrsti držav. Jedne imajo dosti zemlje, polja, livad in sum. Te morejo hraniti svoje podanike s svojim plodom v notranjem svojih mej. Druge živijo od trgovine in obrti, to je, od onega, kar zemlja rodi izven njihovih mej. Te druge države izvajajo iz domovine proizvode svoje obrti in industrije, a iz inozemstva uvažajo v domovino živil. O državah, ki žive od poljedelstva v notranjem svojih mej, moglo bi se reči, da žive od samih sebe : Rusija prav lahko, Nemčija jako težko, Angležka nikakor. Y trgovini in obrti dela dandanes Angliji največo — nevarno konkurenco — Nemčija. Angležka se mora torej radi tega bati Nemčije. In se je boji. Rusija se more »zgrabiti« z Angležko samo radi K i taja in Indije. Ruski pretirani diplomaciji ne more biti do tega, da si Rusija sedaj s puškami in topovi osvoji one "zemlje, katere bi jej kasneje pripale brez prelivanja krvi. No istej diplomaciji mora biti tlo tega, tla Angležka et Co..... Angležki se je torej, kar se tiče Ori-jenta, bati Rusije, s katero se na suhem (iz Rusije vodi toliko na Kitajsko, kolikor v Indijo pot po kopnem} ne more meriti ; v trgovini in obrti pa se jej je bati Nemcev, katere imajo v inozemstvu raje, ker prodajajo bolje proizvode in ker postopajo prij«zneje in pošteneje. To pred posta vi vši se ni čemu čuditi, mislim, ako si Viljelm II. (ki je mnogo pamet-neji, nego se misli v obče) toli vroče želi prijateljstva carjevega. Iz istega razloga se ni Čuditi, ako tudi Angležka išče tovarišev in pomočnikov, kjer koli se nadeja, da bi jih mogla najti.... Ali se je čuditi, ako se kdo 'daje zavajati po sladkem, varljivem angležkem laskanju, d a-s i iz novega prijateljstva nima pričakovati n i k a k i h koristi...?! PODLISTEK. g Izlet v Benetke, Vožnja po kanalu je divna. Voziš se mimo toliko čarobnih palač, da te začudenje i kar ne zapusti. Bila sem sila utrujena in za-, spana, pa mi je bilo, kakor da se vozim skozi i čudno bajno mesto iz tisoč in ene noči. Z od-j prti m i očmi sem sanjala... Zrla sem v pestro sliko toplega južnega življenja, ki se je pač razvijalo kdaj poprej v Benetkah. Pred oči so mi stopali slavni vladarji benečanski, patriciji in drugi mogotci, krasne benečanske žene, moj stri-u metni ki. Zdelo se mi je, da se me dotikajo valovi-svitlega, žarkega, razkošnega benečanskega življenja iz davnih dni. Na ušesa mi je prihajal pritajen šum in šepet — smehljala sem se... tu — hu — ali sem se ustrašila ! Prijatelj me je nehote zadel v komolec ter me poklical iz sanj nazaj v resničnost. O prvem hipu se mi je zazdelo, da padam v globoeino in z roko sem se lovila po zraku. Vsi smo se glasno zasmejali. Dospeli smo v bližino slavnega «Ponte d i Rialto», ki se v jednem samem lepem loku Avstrija je država brez državne narodnosti, ker avstrijska narodnost ne obstoji. Pred očmi sveta avstrijske kolonije ne bi bile avstrijske, ampak nemške, slovenske, hrvatske dalmatiske.... morda madjarske, poljske. Avstrija ni država, kateri se je živiti od svetovne trgovine in obrti; Avstriji je namen, da drži, kar ima, in da — ako ume svojo misijo — p r i d r u ž u j e brate k bratom, ki žive ali brez sposobnih glavarjev, ali pod sposobnimi vladarji brez potrebnih sredstev, a vsakako razdeljeni v plemena in pokrajine, dočira so narod, katerim bi trebalo dati državo..... * * v Govori se, da se je angležki admiral j Fisher jako nepovoljno izrazil o italijanskem brodovju. Jaz se tej novosti nimalo ne čudim. V »Edinosti« od 12. junija t. 1. je rečeno, da so Italijani sposobni za poezijo glasbo, slikanje, ali da niso rojeni ni za vojno, ni za narodno gospodarstvo, ni za politiko (Je-li resnica, da so te besede nedolžni »Re-creazione« razdražile živce ?) Mesto tržaško ni na 11 i kakov način sodelovalo na svečanostih v čast angležkega bro-dovja. Jaz sera namenil, da radi tega pohvalim Tržačane : mislil sem namreč, da so jim Angleži antipatični radi zločina, storjenega proti junaškim, nesrečnim Burcem. Ali prevarit sem se siromak. Tržaški »padri della pa tria« so odločili, tla ne počaste augležkih častnikov zato, ker bi z angležkimi morali hkratu pogostiti tudi avstrijske!! Včeraj so storili kaj tacega, jutri pa bodo že tožili, da jim ne lete v usta pečeni golobi. Avstrijski seveda.... ! * * * C i tal sem imena oficirjev avstrijske mornarice. Večina njih so nemška, ali jih je tudi od drugih narodnosti več, nego-li hrvatskih. Mornarji so večinoma naši, ali cul sem jih govoriti nemški in italijanski. Med njimi je tudi — Madjarov itd. Neki pregovor pravi sicer, da ČiČ ni z:i barko. Ali ne čudimo se ! V Avstriji se toliko pod Goluehowskim kolikor pod Korberjem divno dela proti misiji Avstrije.... Ali pa jej morda rečena gospoda ne priznavajo več vprašavne misije '? ! Brez misije tudi ona ne more biti ! I. J- t predloge, kako priti krizi v okom. Istotako gotovo je, da bo državni zbor zopet sklican na jesen. O vsebini predlogov Korberjevih ne ve živ krst ničesar zanesljivega; iz vseh govoric je možno izluščiti le toliko: Krona želi politiko sporazu mijenja med Cehi in Nemci. Vsako ponesrečenje te poli- njem razpadu koalicije, potem je le dvojno mogoče : ali ve, da se v hrvatski vladni, politiki pripravlja sprememba, ali pa vedoma govori — neresnico. Povsem nezmiselno pa je — pravi dopisnik v »Information » —ako se govori o osnutju velike »hrvatske klerikalne stranke*, katere jedro bi bila koal i-tike se iskreno obžaljuje na merodavnem rana opozicija. Z jedne strani so katoliški mestu. Zdi se torej, da hočejo še enkrat obnoviti poskus za rešetije jezikovnega vprašanja po mirnem dogovoru med Cehi in Nemci. O tem pa ni treba ravno misliti na povrnitev spravnih konferenc, in je jako mogoče, da se bo ministerski predsednik pogajal z interesi zadostno zavarovani po sedanji opoziciji, z druge strani pa varstvo teh interesov samo nikakor ne more izpolniti programa opozicijonelne narodne stranke. Odprava izgona v Sibir. O tem činu ruskega carja smo že govorili predvče- vsako stranko posebej in jo skušal pridobiti rajnjem na uvodnem mestu. Danes pa nam za svoje predloge. Vsi ti načrti za oktroira- je še javiti, da je »Praviteljstveni vestnik« že nje so torej prenagljeni in ostanejo v rezervi objavil naredbe, ki sta jih izdali ministerstvi le za skrajni slučaj. za notranje stvari in pravosodje, da se volja Položaj na Hrvatskem. Z ozirom carjeva izvede. Dobrota odprave izgona v na trditev, ki jo širijo madjarski listi, da je Sibir je že raztegnjena na one osebe, ki so obisk biskupa Strossmaverja pri banu grofu bile pred objavo tega ukaza obsojene v pro- Khuenu-Hedervarvju imel ta namen, da bi- gnanstvo v Sibir. Pa tudi zločince, ki so že j skupa približa sedanji hrvatski vladi, izjav- na potu, vrnejo bržkone v evropsko Rusijo, ljajo opozijonalni krogi — kakor poroča «In- kjer jim bo v kazenskih kolonijah prestati formation» — da na tej govorici ni niti kazen. Ministerstvi za notranje stvari in pra- besedica resnična. Obisk Strossmaverjev pri vosodje sti že naložili gradbo več kaznilnic, banu je bil zgolj čin uljudnosti, kakor se da dobe prostora za zločince, ki bi bili imeli umeje ob sebi, da je bila avdijenca bisku- biti prognani v Sibir. pova pred nadvojvodo Leopoldom Salva tor- g shodov od minole nedelje. Shod jem brez vsacega političnega pomena. nemških zaupnikov v Moravski smo že orae- Opozicija ni nikdar mislila, da bi se pri- ujlj. Shoda češke ljudske stranke se je ude- bližala vladni, tako imenovani narodni stranki, ležilo do 1000 oseb. Je že mogoče, kakor trdć m.iogi, da stvari Iz resolucije, vsprejete na tem 'shodu na Hrvatskem stoje na ostrini noža in da posnemamo: V dogodkih zadnje seje zbornice zmerna opozicija pride prej ali slej v položaj, poslancev v noči S. junija vidijo zborovalci da bo morala priti na jasno glede spremembe naravno posledico nasilnega posezanja v raz- svojega stališča nasproti vladi, ali ta vlada v*oj avstrijskih stvari, ki je v minolern letu ni ravno, da bi morala biti grof Khnenova dovelo do odprave jezikovnih naredeb. Po- vlada, pred vsem pa ne bo smela biti tisti slediea temu nasilnemu posezanju je tudi zistem pod marko «reda in dela», proti ka- pozvanje kabineta Korberjevega (Glej vče- teremu je opozicija stala do sedaj v polnem rajšnji uvodni članek v tem listu. Op. ured.), orožju. Eventuvelno združenje zmerne opozi- ki ni storilo dosedaj ni najmanjega poskusa cije z vladno stranko ne more priti nikdar za potolaženje globokega in pravičnega ogor- po spremembi programa in mišljenja opozicije, ampak izključno le po spremembi vladnega zistem a. Do onega zistema, ki je dovel do združenja tako liete-rogennih življev, kakor sta zmerna opo- čenja naroda Češkega; zato pa ima od svojega odstopa sem v strahu pred očmi vse pretirane zahteve Nemcev, ki, nasprotne pravici in pravičnosti, pomenjajo nevarnost za potrebe velike večine prebivalstva, kakor tudi zicija in stranka prava, ne vodi iz opozicijo- za interese posamičnih dežel in držav, milnega tabora noben most. Zveza koaliranih | Najjasneji dokaz, da vlada favorizira opozicijskih strank pa ostane neporušna tako nemoralno gospodarstvoželjnost Nemcev, so dolgo, dokler obstoje vzroki, ki so ustvarili jezikovni načrti, ki jih je izdelala za Češko to zvezo in ki kažejo le-to kakor neizogibno in Moravsko. Ti načrti kažejo, da o njih se-potrebo. To si treba zapomniti na vsaki na- stavljanju niso jemali ozira ni na resnične čin. Ako torej deželni in državnozborski po- odnošaje in nujne potrebe prebivalstva, niti jslanec Gjurkovič (člen vladne stranke), ki ne na popolno jednakopravnost obeh deželnih dobila iz Išla zatrdilo, da ni dvomiti, da je vendar mora poznati strankarske razmere na jezikov, da z istimi prihajajo nasproti le bin-gospod Korber predložil cesarju pozitivne ; Hrvatskem, govori v »Pester Llovdin o bliž- koštnemu programu Nemcev. ......... ..................., j i — ~ Slezijo so izključili iz uravnave jezikov- Politični pregled. K položaju. TRST, 18. julija 1900. »Neue Freie Presse« je spenja čez kanal «Grande». Na tem mostu se nahaja dvovrstna galerija s 24 trgovinami. Peljali smo se do mostu pri železniški postaji, kjer smo si ogledali neko cerkev. Vsi svetniki in vse naprave v njej so bile od marmorja. Vsa cerkev je krasna, le škoda, da je skoro nevarno razpokana na več mestih. Naš veslač je bil prijazen človek in ves čas nas je opozarjal na to in ono ter nam imenoval palače, mimo katerih smo se vozili. O eni — ime sem pozabila — nam je pravil, da je bila sprva zidana v tri nadstropja. Ko je umrl oče ter jo zapustil svojima dvema sinovoma, sta se ta dva hudo prepirala, v katerem nadstropju bi kateri stanoval. Končno je bilo enemu krega odveč in preselil se je v neko drugo mesto ter vzel s sabo — jedno nadstropje očetove palače. Tudi originalno ! Na potu nazaj smo krenili iz velikega v neki stranski ožji kanal ter se po velikem ovinku zopet povrnili v glavno strugo. Čudno mesto so res Benetke: kjer bi imele biti ulice, stoji globoka, temnozelena, ne preveč Čista voda. O vsakih hišnih vra- tih so privezane za droge gondole, s kate- nega vprašanja, Češko so raztrgali v nemška rimi se ljudje vozijo po svojih opravkih. No, in češka obsežja, Moravsko pa so smatrali za dandanes so ti kanali pusti in zapuščeni, dvojezično deželo, ne mene se za to, da je mrtvi. Benetke sploh napravljajo utis zapu- to po treh četrtinah češka dežela. Cehi ni-ščenosti in nekake svečane turobne osamelosti. j kakor ne morejo vsprejeti teh vladnih pred-Človek čuti, da je iz tega mesta izginilo in log in z ogorčenjem in nevoljo odklanjajo prominulo mnogo slave, mogočnosti in buj- i označenje, kakor da so te predloge prvi poskus nega življenja ter Čuti tudi praznoto, ki je za mirno rešen je jezikovnega vprašanja. < 1e nastala vsled tega. Na mestu, kjer smo bili vstopili, smo se tudi izkrcali. Stoje na «rivi degli Schia-voni», kakor tudi že mej vožnjo po kanalu, opazovali smo skoro neumevno lahkoto in brzino, s katero benečanski veslarji vodijo svoje nenavadno dolge, ozke gondole, katerih prvi in zadnji konec sta zavita navzgor. Le majhen srednji det gondole je v vodi, dočim štrlita oba konca kvišku. Zato jo gondoljer lahko vsaki hip na točki obrne, okrene, kakor le hoče. Imenitno je videti, kako spretno se v polnem teku gondola umika gondoli ali drugim ladijam in koloni in to uprav v zadnjem hipu, ko človek misli, t'a je trčenje neizogibno. (Pride še). je vladi res pošteno ležeče na rešenju te pravične stvari naroda češkega in vspostavi zdravega miru v deželah čeških, potem bi morala ves svoj upliv zastaviti v to, da se spravna akcija na Moravskem ne bo od nemške strani pretvarjala v zoperno komedijo. Resolucija izreka češkim poslancem v državnem zboru popolno zaupanje in odkritosrčno zahvalo ter jih pozivlje, naj tudi v bodoče neustrašeno varujejo čast naroda češkega iti naj svoje taktiško postopanje urejujejo po delih vlade in parlamentariških razmerah. Ta resolucija pravi torej, da vlada v svojih načrtih ne jemlje ozira na najnujneje potrebe češkega prebivalstva, Nemci pa so re-solviraii istega dne, da \ lada brez potrebe povspešuje češke zahteve. Ti dve manifesta- Cljl, [»(»Stu v se je odprl vsled tega, ker avstrijske vlade niso znale stavljeni si nasproti, ka/eti .„„na,I. ki nač ne treba praviti. Ali zbcsnelost njegovih , l.ištvo in šivilni stroj; v Skednju 50, |.o-. "Za civilno g o ,11, o v L j u I, lj a ni ti pri' med obema narodnima tal,„roma, ! vojakov mn je prečrtala ta raenn. hišf o n krčmarska oprema ; v ulici del Bosco | se je prijavilo doslej že «,, „ve/.l.and, god- Kar se dostaje položaja v Tienčinu, po- I ;>4, oprema v zalogi. cev — večinoma dosluženih vojakov — in in niso hotele zaustaviti zločinske roke, ki ročajo vesti o hudih bojih, ki so stali med-je jela kopati ta prepad, hujskaje mi se proti Vremenski vestni k. Včeraj: toplomer I 45 učencev za godbe no šolo. Pripravljalni da vsaki mrvi prava Slovanom in ki je v Nemcih utrdila prepričanje, tla Xemec je poklican za gospodarja v Avstriji in da Avstrija mora biti nemška, ali pa je — ne bo !! Revolucija na ulici, kamenje in psovke, ki so po raznih nemških gnezdih po Češkem in vzlasti tudi v «naj bolj nemškem* mestu Avstrije, v prestolnici zelene Štajerske, letele na prestajati hude boje. orožnike, vojake in državne funkcijonarje, ^^ ~~~ — je javno oznanjevala nauk, da Nemci imajo Tržaške vesti, interes na obstanku države le dotlej, dokler i Imenovanje v finančni stroki. narodne čete obilih žrtev, a so bili vspešni | ob 7. uri zjutraj 27.9, ob 2. uri popoludne za te poslednje. Nekatera poročila trde, da 31.5 C — Tla komer ob 7. uri zjutraj 767 1 je bila zmaga mednarodnih čet popolna in — Danes plima ob 0.12 predp. in ob 2.02 .; oseka ob 6.43 predpoludne in ob 9.41 je kitajski del mesta že v njih rokah. j pop.; osek; Tudi v severnem delu Kitaja, v Mand- popoludne. zuri j i je postal položaj velekritičen in se zdi, J da se je tudi v teh krajih vse prebivalstvo j Pevsko društvo »Adrija« v Barkov-vzdiguilo proti tujcem. Ruske čete morajo i Ijah priredi — kakor že omenjeno — prihodnjo nedeljo, dne 22. julija t. L, o priliki V fi- odbor je sestavil iz prijavljenih izvežbanili godcev 30 mož močno godbo za lok in pihala, ter išče zanje primernih služeb. Kakim 10 godcem so se že preskrbele službe, ostaja jih torej le še okolu 20. * C e s a r j a F r a n ca .Jože ta I. mestna višja dekliška šol a v Lj ul>-ljani je sklenila šolsko leto dne 14. t. m. Iz »Narodovega« poročila posnemamo, da je ta obletnice blagoslov ljenja društvene zastave, j velevažni in odlični slovenski zavod stol na veliko veselico na vrtu »Narodnega | koncu šolskega leta 73 gojenk v treh letni-doma« v Barkovljah. Vspored je izbran in i kih. Izmed 38 gojenk I. letnika je prejelo država služi njim. In ta nauk je šel v klasje, j nančni stroki sta imenovana konceptna vež-kakor kaže shod, ki sta ga imela Wolf in t Heniksi Anton Pulin in Alojzij pl. Dandini / zanimiv. Med drugimi točkami je tudi veliki j 14 izpričevalo prvega reda z odliko, 22 iz- i možki zbor »Hrvatskim pradjedovinam« od pričevalo prvega reda, dvema je dovoljeno hrvatskega skladatelja Vilka Novaka. Pri-i izpit iz jed nega predmeta ponavljati; v II. Schonerer minolo v nedeljo v Hebu, kjer je j (|e Svlva začasnima finančnima koneipistoma. ! , . ,. / . , . . . n ' .. . , . • i « • -- . i innn , , . , , \ , ,- i - , . ni . vX ¥I ,, , hodnjo nedeljo torej obeta biti v Barkovljah ; letniku je prejelo o izpričevalo prvega 4000 udeleznikov, kakor da so zbesneli, pri- »Giftna krota« iz Ptuja st. II. Pod J , , , 11 t• - i i -> , „r ,r. , • - i -v . ! J zopet lepa narodna slavnost. iz odliko, t izpričevalo prvega reda, J trjevalo \\ oitu, ko je oznanjeval uničenje tem naslovom se bavi zadnja »Domovina« v 1 „ Za Ciril-Metodov dar SO doposlali gg.: deta ponavljala izpit iz jednega predmeta ; v daljšem članku o 2. št. famoznega Štajerca«. I ^ j 4Q ^ Vatovac Jvan 20 st., Zad-jlll. letniku je prejelo 10 gojenk prvi red z Takrat je to glasilo, k, »spada na zadnjo ; ^ ^ ^ ^ Fafak ^ ^ ^ Gomhag; odliko> 8 pa prvi re(L _ Po bivališču ro-stranko« kakor se je sedaj odkritosrčno < ^ ^ ^ ^ Pečenko I diteljev je bilo v Ljubljano pristojnih 47, izdalo _ »posvetilo« največ prostora oeljski I 2Q ^ Kraševic Martin 20 st> Novak Zllmmjih 26. Josipa Gor tipa ustanove je uži- »Domovini«, kar je seveda povsem umevno, j A t R ^^ ^ K Ugr{n Blaž | valo 13 gojenk. _ () 1, v e z n i predmeti so Saj toliko pameti, ali bolje, čisto naravnega i ] R ^^ ^^ 2Q ^ Martelanc Anton bm ver0nauk, slovenski jezik in slovstvo, in&tiii-ta že smerno pripisovati »gi tnemu« i ^ j- Tornič Jakob 20 st., Podbršek Anton francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, J....., . . . , . »Štajercu«, da vd, k j e ga čevelj žuli ! No, 4Q ^ ^ ^ 2Q ^ irod gamatologija in zdravo- vodijo pijani demagogi ah stan hofratje, se štajerske Slovence vsled napadov takega za- i ^ ^ ^^ y ^ . ^ Anton starši slovje (v . polletjll IIL letnika)> risanje, od- kotnega hstiča res ne more glava boleti Da , g R ^ ^^ ^^ ^ R Goljeyš5ek gojeslovJe (v jI. in IIL letniku), gospo , , . /lil 2 K, Suban Ivarol 20 st., vsi v lrstu; KI- telovadba, stenografa)a (slov. in nemška). I o- tako mogoče, da se vlada — kakor smo ze »ptujske krote«. Tu čitamo često o onem T . T> ... r> . .. , . ,._____ i , , „ „,,.• ' J sner Jos. žup. Rodik 4 Iv, Zvab Matija pos. ucevalo je z ravnateljem vred 14 profesorjev, jasnejšo, r ete temnejšo sliko o tem lističu, , ^ ^ ^^ ^^ ^ R ^ ^ kavarna r neobvezni pa laščina, petje, lepopisje, rekli — ni mogla povspeti ni do jednega! mestu »kjer sedimo«, o deželsk: »svinjic, o energičnega čina proti zbesnelemu nemškemu krajih »kjer najbolj smrti« itd. Potem pa ti-radikalizmu. Ta zamuda vlad je tembolj neod- le zgodovinski izrazi: gvišni šmarocerji, vu- ; pustljiva, ker si ne moremo misliti, da bi se harji, hafen, festunga, zažihran, špraham, : bili nadejali, da se tudi slovanska večina tako šinfajo itd. itd. — Niso-li to krasni spome-umakne pred Schonererjem, kakor so se niki iz one dobe, ko je naš kmet robov al umaknile vlade, ker so torej morale predvideti, nemškim grajščakom ? ! Pa tudi naš besedni da po nekažnjeni in neovirani zaklad je izborni »Štajarec« pomnožil z do-; nemški revoluciji na n lic i, po j kaj novimi izrazi, kakor: »mašina pestavo-krutem proglaševanju slovanskih državljanov j dajatve je obstala«, »pozdravljen bodi novo brezpravnimi, mora priti med državljani do narod i ln f list«, »si noge obletati«, »marši- j obupnega boja, boja na življenje in smrt! A kateri kmet si bo glavo majal«. — (To se kedaj še so bili taki boji med državljani ko- najbrže izvede samo na ta način, da se prime ristni za države?! 'za ušesa.) — Konečno pa pripoveduje naš v Skopem 1 K, Roje Hrb. učitelj v Štanjelu učiteljev in učiteljic. 1 K, Vončina Slavan, sprevodnik v Divači Za prihodnje šolsko leto bodo vpisovali nabral med svojimi prijatelji 4 K 10 st., da- dne 15., ll>. in 17. septembra od 10. do 12. rovali so: on sam 1 K, Hočevar Jos. I Iv, ure dopoludne v ravnateljevi pisarni v < io-Parapat 80 st., Malenšek Iv. 10 st., Vončina spodskih ulicah št. a je kaos. Sklepi na shodih mi-! »Stajarec« z nekako imenitno objestnostjo, da' Ko so laži-trobila jela čenčati o slabih P° „isinpn„ vs.. ' J 1 _ Uspehih na hrvatskem gimnaziju v Pazinu, daJe ravnatelj dr. Lov ro I oza. pismeno pojasnila. nole nedelje pričajo, kako da politika strahu »se za politično rauferijo brigal ne bo«. pred nemško revolucijo nimalo ni potolažila Koncem svojega članka pristavlja »Domo- smo mi takoJ potolažili javnost — in to na revolucije in je — v zameno — Še one, ki vina« hudomušno, da je pri »Štajercu« po- podlagi informacij na pristojnem mestu — da so trpeli pod revolucijo, pognala do one sebna nemčurska znamenitost tudi okolnost, ! naJ se nikdo ne ljegati P° laSkih lažel,> točke, kjer narodi začenjajo misliti le — da ima vsaka številka drugega urednika. »V, ker so usPfchi povsem povoljni. Danes mo- na-se!! prvi številki je bil neki renegat, v drugi je remo podati nekoliko statistike. Prvo šolsko leto sta se upisala 102 dijaka. Tekom leta jih je iz- 15. t. m. je umrl v Celju c. kr. pomorski Vesti iz Štajerske. f A n to n IT k m a r. I n zopet jeden ! 1 >ne Res, težko bodo odgovarjali avstrijski nekl Schrei, a za tretjo iščejo že najbrže no- , , , • . , ni v a \ J vega: vsaj tako si tolmačimo inserat na peti topilo 13. Končni vspeh je bil ta-le: z od- komisar g. Anton Ukmar. Z globokim soza- liko jih je dovršilo 8, s prvim redom 62, z ljem napolni ta vest gotovo vse njegove drugim redom 8, s tretjim 5, k popravnemu mnogoštevilne prijatelje, saj je bil rajnik edsn državniki pred sodnim stolom zgodovine te države, ker niso umeli duha časa in srčnih strani. »Ln priden krav •ar se sprejme v ; službo.« Srečna »zadnja stranka«, ki ima i tako vredno glasilo! . . . Zamuda vlaka. Sinoćnji dunajski brzo- vlak, ki bi imel priti ob 9. uri, je imel 3 . i.r ^ - ure zamude. Vzrok nam ni znan. tresujoce podatke. Dne o. t. m. so oblegani .. v., j.vy . . , , . 1 . „. i Z liasill sodisc. \ ceraj sta bila na tuk. hoteli napeti zadnje moči, da bi prodrli vrste , , , , . , . , . . . . . 1 deželnem sodiscu obsojena : Jo-letni Anton obletraiočih ph Kitajcev J J J 1 1 . . .. M , . iii,. t ! javnem trgu v Komnu. Dobitka sta dva in skim altarjem ter zdrobila nekaj sip. I »ruge * ...... , rT moz, zvabil imenovano dekletce v stran, mu J mtic princ C ing in kitajski general Lang-: ... .sicer: cinkvina 100 kron, tombola 200 kron. škode ni provzročila. TT ' . „ " . . . . . .. vzel ovratno verižico, vredno kakih 20 kron ! 1 . . . . Leng-Ciao. Začel seje grozen boj. Ali ne- ; Začetek ob 4. uri in pol popoludne. Srečke — K j e j e državno pravdnistvo sreča je bila, da je bil prvi kmalu ranjen, drugi pa ubit, njiju vojaki pa so jeli prehajati na stran bokserjev. Sedaj je zginila za Kvropejce vsaka nada. Zidovje poslanstva je bilo porušeno in za ruševinami so Evropejci s b svojimi telesi branili svoje žene in otroke. Pričelo se je grozno klanje. Kitajci so bili kakor zverine. S sabljami in bodalami so mesarili trupla ptujcev. In groza sp rele ta človeka, ko čita, da so Evropejci sami začeli streljati svoje žene in otroke, da jih s t e in rešijo n a j h u j i h muk. in zbežal. r# i i , - - i , v ! se prodajajo po 40 vin. komad. V razprodaji s svojimi /j Okna prvega nadstropja je padel vee- t j j r ij j n .o-* i- • -ta i - ie2500 srečk. Pri tomboli in plesu bo svirala namreč, ki tako brezobzirno »stnze« »Humora i 4-letni Albert £>itz, bivajoči na Opensbi J , ,, . ,r , . . , , Tr . . „ , . , J . „ 1 vrla godba iz Mavhinj. Ples pnene ob l. I vini« vsako številko, kajti čudno je, da sicer ce^ti st. -SiO, ter se nevarno ranil na vee . i j . i , , . ' , ... . .. . . , uri popoludne ter bo natlaljeval po tomboli, tako stroiro in natančno pravdnisko v.z.tacijo mestih. Zdravnik rešilne postaje mu je pode- „ . , . . . . ' . . & . . , . , i • > lil rvo )om č Vsak plesu, komad stane 20 vin. Cisti do-, prestajajo neoskodovan. taki-le sestavski, ka- i pivo pomuc. biček je namenjem ubožnim vaščanom. V tere si »špo«ra« celjska »vahtarica« : »Nemški konj le udaril 11 -letnega Ivana Mechio , _ . , . , , .. 1 " J J , .. 410 v , slučaju slabega vremena se tombola odloži Celjani ne trpijo izzivajoče slavnost t v svo- iz ulice S. iMicolo st. 2o. v čeljust ter gane- * ... „ . .. . J 1 J . ,. ^ , ^ , n^^^i- K f J , na prvo nedeljo meseca avgusta. K obilni jem (!) mestu... braniti bomo znali nas (?) udeležbi uljudno vabi Odbor. , nemški dom z n a j b r e z o b z i r n ej š i m i (!) X Istrski davkoplačevalci,ve- sredstvi. Nam je vsejedno, ali oblasti slav- selite se! Deželni odbor istrski je imeno- nost dovole ali ne, kajti celjski Nemci so r> II- " " val nekega Mario Kurschena nadomestnim preverjeni, da je njihova stvar na najboljšem«. Poklicali so zdravnika, ki „. , , .. 1 1 J J , . , . , učiteljem na italijanskem realnem gimnaziju Xn take srrožnie in hujskanje prinaša »vahta-konstatirati, da je nasto- ,, . ^, , • t .. - i - i - i i , , , . , . , . , . ; varno poškodoval. Deček se je hotel s konjem malo poigrati. S strehe skladišča južne železnice je padel včeraj 65-letni Ivan Pipan iz ulice Commerciale št. 9. pa je mogel le še Konstatiran, ua je Ko je bilo vse pomorjeno, so se Kitajci I pila smrt. Truplo ponesrečenca so spravili v jeli znašati nad mrtveci. — Rezali so jim | mrtvašnico pri sv. Justu. glave, katere so na bodalih nosili ven na ulice. In potem so prišli na vrsto kristijani-Kitajci. Celo otrokom so krojili glave s kopiti pušk. Po cestah so tekli potoki krvi. In vendar še vse te' grozo v i tosti niso bile prav po volji princa Tuana. On. je hotel dobiti Evropejce žive v roke. V kateri namen — Dražbe premičnin. V četrtek dne 19. julija ob 10. uri predpoludne se bodo V3led naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Artisti 6, pohištvo: v ulici Chiozza v Pazinu. Odslej bo torej dežela istrska pla-1 rica« dan na dan, kakor da izhaja tam kje čevala 7 profesorjev - učiteljev in to za tri j na Kitajskem. Pa da vidimo, kake sadove bo razrede zavoda, ki je navstal iz golega kiju- rodila ta jednostranska svoboščina, bovanja proti prebivalcem iste dežele same. ( Vesti iz Kranjske, * U m r 1 j e v Ljubljani gosp. Jakob Razne vesti. Polkovni adjutant — defraudant. Nad- 2, kovačijsko orodje in pohištvo: v ulici Gestrin, višji carinski oficijal v p. v starosti poročnik Leopold Hohlmuller, adjutant 4. Nuova 14, pohištvo; v ulici Carinti^ 22, po- 62 let. P. n. d. kornega topniškega polka v Budimpešti, je tekom dveh let poiieveril lepo svotico52.000 kron, katere je zapravil v društvu svoje ljubice, gospe Cecilije K., ki je zapustila svojega moža nekje na Nemškem ter živela z te boje med vero in modernim poganstvom je moral izvojevati sam, inače bi nam jih ne mogel naslikati tako precizno. In tista globoka bolečina o smrti matere, ni-li morda lepim Častnikom. Ko so po naključju prišli | vzeta iz življenja?! —Koliko takih Maj d i če v mesta. Nad 40 topov je obstreljalo pozicije javlja : Dan vesti, došle kitajskemu posla Kitajcev. Zvezne čete so imele zelo težke niku Ku-ting-fang-u od kitajskega poslanika poneverjenju na sled, je bil adjutant na dopustu, s katerega se ni povrnil. S pomočjo tiralnice so ga našli v Oerkenvju ter ga aretirali. Cherchez la femme! Izredna gorečnost V spolnovanju službenih dolžnosti diči občinskega redarja Josipa Zavorko v Smrkovicah. I a javni funkcijonar je tudi sila mnogostransk in opra.lja službo nočnega in poljskega čuvaja, pismonoše in pastirja. Ko je ta mož sedaj pred kratkim tava dandanes med našo mladinoHvala Bogu, tla le izjemoma prihajajo do strašnega sklepa, da se usmrte sami, kakor nesrečni Majdič. Sicer pa je morda duševna smrt, kateri zapadejo drugi, še strašnejša . . . »Idealno materinstvo« je ostra replika Mrakove na članek v »Slov. učitelju«, v katerem neki čudak odreka učiteljicam pravico do zakona. Z duševnim materinstvom naj bi se zadovoljile, šolskih otrok zgube. Polastili so se pa osem kitajskih to-1 v Londonu, da s«» poslaniki še živi, je 1 ■">. pov ter po hudem streljanju prognali sovraž- julij kitajskega koledarja, ki odgovarja na-nika iz zapadnega arzenala. Uhod v mesto ni j šemu 9. juliju. Poslanica prosi velevlasti, naj bil mogoč. Močna mešovita četa Evropejcev j ne razrušijo Tientsina, ker bi to imel ; n:ij-ima svoj tabor tik pred zidovjem kitajskega ; hujše poslcdice za evropsko :u kitajsko tr-mesta. Jutri menda naskočijo mesto. govino. Brzojavka je oddana dne 16. julija; LONDON 17. (K. B.) »Dailv Mailu« | podpisala sta jo podkralja v Nankingu in brzojavljajo včeraj iz Shanghaia, da se je | Vučungu in ravnatelj žele/.nic Sheng. bokserjem namignilo, naj bi se obrnili proti LONDON IS. (K. l>.) I nkajšnji kitaj- jugu. Tako da poročajo kitajski viri ter je to j ski poslanik je izročil v u.inisterstvo za vna-jako resno znamenje položaja. Pravijo, da nje stvari brzojavko podobne vsebine, k:ikor bokserji hočejo poslati pet polkov v Čin- jo je vdobil poslanik v VVashingtonu. hangpo na Velikem kanalu. Druga brzojavka vršil svojo dolžnost kot poljski čuvaj, zapazil ] se oklenile z požrtvovalno materinsko Iju-je neko žensko, ki je na prepovedanem kraju beznijo, kajti »telesno materinstvo da je le kosila travo. Takoj se je tiho splazil bližje ! slabša polovica pravega materinstva«. Od dna ter zapazil v tatici - svojo ženo. No, zve-J srca moram obžalovati člankarja v »Slov. stemu čuvaju ni bilo prav nič mari to ter je učitelju« : tega gotovo nikdar ni božala roka svojo boljšo polovico nagovoril z najstrožjim ljubeče matere, sicer bi ne mogel pisati tako uradnim glasom: »Ženska, kaj delate tukaj ?c zaničljivo o »telesnih« materah. A Mrakova Žena pa, ki oči vid no ni imela nikakega mu je dala zasluženo lekcijo ter dokazala ne smisla za moževo zvestobo in gorečnost v le, da imajo učiteljice pravico do pozemske službenih dolžnostih, zavrnila je svojega moža sreče, ampak tudi, da bi le blagodejno upli-nejevolno: »Ne delaj nikakih bedarij, stari, valo na izvrševanje njih poklica, če bi bile in glej, da se hitro zgubiš !* Sedaj se je Za- tudi »telesne« matere. vorka pokazal v vsej svoji velikosti. Preobr- V »Pismu« nam opeva Ceh I. S. Ma- nil je z jedno energično kretnjo koš, v kate- ehar tćma : »Prelomila sem zakon, a poprej rega je bila nabasala travo, ter je istozačel raz- je zakon zlomil — mene.« Jaz osebno ne metavati. Tu pa je bilo ženi odveč moževega morem odobravati koraka »Neimenovane«, poČenjanja. Pograbila je koš ter nesramno za- ali razumem ga pa po vsem, kakor nam čela udrihati ž njim po svojem zakonskem Machar slika grozno trpljenje nesrečne žene drugu, brez vsaeega ozira na njegove obile in nehotć se mi usiljuje misel, da je naša službene časti. A vrli čuvaj poljani razumel družba zares potrebna reformacije, ki pa mora take šale. Obrnil je svoje korake naravnost pričeti pri glavi, pri možkih. Prevod Antona do občinskega načelnika, kjer je ovadil svojo Dermote je dosti lep. lastno ženo radi nasilja proti uradni osebi. V članku »Lavra Marholmova o Žena mu je seveda to sila zamerila, on pa ženi« poroča Dragotin Lončar o nazorih se tolaži z vzvišenim čuvstvom, da je zadostil te slovite pisateljice o ženskem vprašanju. Vodilna misel je ta : Žena je vse z možem, nič brez njega. Zato se pisateljica ne strinja z napori studujočih mladenk, ker jih to odvrača od naravnega poklica. Članek je vele-zanimiv ter nas sili k razmišljanju ; sklep pa je vedno ta, da eden brez drugega ne moremo živeti. Mož in žena bodita jednako-vredna druga ! Zofka K veder nadaljuje »Študentke«. Ta temperamentno pisana povest se začenja zapletati na način, da morajo biti I pravi, da v Niutšvangu mora priti do velike ! bitke. Bokserji se nahajajo že blizu tujih na-j selilin. Rusi so napravili na ulicah barikade. Denar in vrednostne papirje so ruski bančni J uradniki spravili v Port Artur. LONDON 17. (K. B.) »Dailv MaiU javlja danes in Shanghaia: Zvezne čete se dne 14. t. m. zjutraj ponovile napad na kitajski del Tientsina ter se jim je posrečilo, da so na več mestih razrušili zidovje in se polastil: vseh utrdb. Kitajci so docela p r e m a g a n i. Zvezne čete so se polastile kitajskega mesta in utrdeb. Skupne zgube zveznih čet v bitkah v četrtek, petek in so- Trgovina in promet. Spanjsko grška trgovinska pogodita. Španjska vlada namerava, da sr..»|»i z Grško v pogajanje o sklepanju trgovinske pogodlie ter je že poslala svojemu zastopniku v Atenah potrebna navodila. Ti dve državi nimata nobene pogodbe od 22. oktobra 1SS^. 1. Španjska vlada je namreč odpovedala pogodbo z naj večini povlašČenjem dne 22. oktobra 1881 l. Pozneje niso ponovili pogodbe. Cfrške proizvode carinarijo na Spanjskem po maksimalni tarifi. Sporazum ljenje ogerskili mlinov o proizvodnji, cev. Največ ljudi so p o n c i i n Rusi. PETROGRAD 17. (K. službeni dolžnosti. Književnost in umetnost. »Slovenka«. Sedma številka »Slovenke« leži pred menoj. Vedno se je veselim, je nestrpno čakam. To pot me je pa uprav presenetila. Torej ni bila prazna tista obljuba o slikah? Ne, ni bila. Tej številki je priložena krasna slika v velikem formatu: H. T i c h v: » P i e t a<. , Na nizkem, belo pogrnjenem odru leži zadovoijni tudi tisti, ki iščejo v leposlovju — moralne opore. mrtvo truplo Izveličarjevo. Po strašnem trp ljenju je zavladal mir v izrazitem, lepem obrazu. Roki se dotikata tal. Blizu leviee leži trnjev venee. Ob vzglavju kleči Mati Božja. Koliko bol je položil umetnik v ta obraz ! Kakor da bi hotela planiti k Sinu ter ga še enkrat pritisniti na svoje boleče A propos! Ker smo že pri Zofki — čudno se mi je zdelo, da »Slovenka« še ni ocenila njene knjige »Misterij žene«. Vprašal sem na pristojnem mestu in izvedel, da prinese prihodnja številka temeljito oceno iz peresa poklicane osebe, hrvatskega pesnika boto znasaio kakili 800 mrtvecev in ranjen- , „ .. .. . . , . r ' o katerem smo ze poročali v tem listu in na zgubili -I a- , , . , . katerem delajo že vec mesecev, se ni doseglo. Vkljub vsem poskusom, pritisku in kouee-«i-B.) »No\voje jam ,..lZ|,.1|0 je podajanje, ker dva budimpe-Vreme« poroča iz Kijeva: Dne 14., 15. in ^^ ^ hotek |>rivoHtj v 16. t. m. so od tod odhajali vlaki z vojaki, temel)Iie dogovora. Tema mlinoma . m. pO i lastile vseh utrdeb v Tientsinu razven ene, o srce. Dve podobi — morda sv. Janez in Ma- X ere s a de I a M a r a j a (Begovića). Ured rija — jo prijazno zadržujeta. Ob nogah joče nigtvo mj je izdalo tudi skrivnostj da lirvat- tretja oseba, sv. Marija Magdalena. V ozadju gki pesnik jako „godno sodi o naši pisateljici, pred uhodom v gkalnati grob, stojita še dve \Te(ieremo 1 ženski. T mli vse te postranske osebe so iz- Ivanka poroča o »zavodu sv. N i- delane mojsterski. Vseh pozornost je obrnjena kolajac v Trstu. Zanimivo poročilo ima proti središču, mrtvemu Kristu. » očitj namen, da interesira rodoljubno občin- Glavna zasluga na tej prelepi sliki pri- gtVf) za prvo nago žensko ustanovo, za prvo pada seveda umetniku. A tudi tiskarna »Edi- žensko postojanko na polju socijalnega dela nosti« je pokazala, da je kos najtežjim na- na Slovenskem. Enketa o carinski tarifi- Dne 14. t. in. so nadaljevali posveto-i kateri pa pričakujejo, da jo vzamejo, kadar v.mje (| t..irinailju mineralnega olja. Poročni pridejo ruski topi, ki so že na potu. je z.tst()|mik trgovinske zbornice v Opnvi. DUNAJ 17. (K. B.) »AV iener \bend- Doseglo se je sporaztimljenje m'id različnimi post« konstatira glede nadaljne pošiljatve voj- interesi. Včeraj s.» nadaljevali posvetovanj«* o inih ladij na Kitajsko, da ladija »Karol VI.« obleki in perilu. Poročal je zastopnik dunaj- logam. Slika je tiskana razločno in čisto, v lepi temno-zelen i barvi. I j i ste k je topot krajši nego navadno. »Književnosti in umetnosti« ocenjuje hr- Pa tudi vsebina »Slovenke« meje zopet vatgki pisatelj Ob lomov pesmi ravnokar zeld, zelo razveselila. Dični naš Zupančič iraenovanega rojaka Xeres-a de la Maraja. nam je podal tri poezije: otožno »Pesem«, Qeena je sfcrokovnjaška. nežno sliko iz narave »V gozdu« iu »Ne- To je ppyi sestavek .Slovenke, v h r-deljsko romanco«, v kateri nam opeva čuden vafcskera jeziku. Pisan je v tako lahki doživljaj kvartopircev Malica in dveh tovarišev, katerim se je pridružil tujec — iz pekla, da vrže žnjimi nekaj krati kvartt, dočim so bili ostali kristijani pri službi božji. Tujec v fraku in cilindru je seveda vedno dobival, možje so sprevideli, da se to ne more goditi po pravem in »nihče ni namerjal dolgo — kar po hrbtu in po glavi ! Kupic dvoje se na tleh je in na steni razletelo, stol zadel s pestjo je Malic, ali stola ni boleh« !« — hrvaščini, da ga razume vsak izobražen Slo-venee. Mene veseli ta novost. Združujmo se vsaj na polju književnosti, če nam je to prepovedano v politiki ! Spoznavajmo se in — podpirajmo se ! Še enega sestavka v »Listku« ne smem pozabiti. Znani člankar * Edinosti«, Podsla-p i n s k v, polemizira proti » Primorskemu listu«, ki ie nedavno stavil slovenskemu krščanskemu svetu v vzgled -turški harem! No, Podslapinskv gaje pošteno okrcal. Kakor vidite, napreduje »Slovenka« prav Možje so se tepli z - zrakom iu vsa ^ y gkupno ^ Qam ^ afeo bj soseska, ko je prišla od mase, se jim je na .. narofinikov pomagala uaprej na poti glas smejala. popolnjevanja. F. »Kdo je bil ta tujec lakom?« — _ Lakom gori, lakom doli, jaz o njem vem satno euo, dć krčmar, mane si roke, »meni plačal je pošteno!« Zupančič je vedel odeti svoje misli v čudovito plastične oblike. Vse osebe živijo, Brzojavna poročila. Deželni zbor istrski sklican. DUNAJ 18. (K. B.) »Wiener Zeitung« priabčuje ces. patent z dne 10. t. m., ki sklicuje deželni zbor istrski na dan 23. kvarte čujemo kal* padati, in tudi batine po ; julija t. 1. zraku . . . »Iz teme v temo« je fina študija bolne mladeniške duše. To študijo je moral Ustaja na Kitajskem. LONDON 17. (K. B.) »Reuter« javlja iz Tientsina dne KJ. t. m.: Danes so zvezne pisati Ivo Šorli po lastnih skušnjah: vse čete izvršile združen napad na kitajski del ni namenjena za vzh'ulno Azijo. DUNAJ 17. (K. B.) »\Viener Abend-post« konstatira, tla je vieekonzul Rihard N a t i e s t a, pri dodeljen poslanstvu v Pekingu, na varnem. Isti je bil že na dopustu, ko je v Pekingu nastopil kritični položaj. Oficijal generalnega konzulata v Vincencij Gottwald je na ladiji »Zenta«. Pri oddelku pomorščkov z »Zente«, poslanem v Peking, se nahajajo častniki Josip Kolar, kadeta B u r g s t a 11 e r in B o v 11 e-b u r g - L e n g s f e l d ter poveljnik ladije, fregato i kapitan pl. T h o m a n n. O u s o ti i teh častnikov in vsega oddelka nimamo d o s e d a j avte n"t i č n i h poročil. . ; PETROGRAD 16. (K. B.) Kitajski poslanik je i/javil ruski vladi, da se dogodki v Mandžuriji niso vršili v dogovoru z vlado v Pekingu. Obljubil je, da opomni svojo vla'do ter jo opozori na resne posledice, ako bi ista ne zatila sovražnega gibanja v Mandžuriji, j LONDON 18. (K. B.) »Dailv Express« j javlja iz Tientsina, da so zvezne čete dne 1 14. t. m. zgubile f>60 mrtvecev in ranjencev. Dopisnik istega lista javlja včeraj iz Shanghaia, da je izvedel iz k;t;ijskega vira, da je bil v nekem razglasu princa T u a n a določen dan za občo ustajo. Dopisnik pristavlja, da Kitajei v Shanghai u očito izjavljajo, tla bodo streljali v tuje čete, ako bi se isto tam- j kaj izkrcale. BRUSELJ 18. (K. B.) Minister za v na-j nje stvari je prejel ml prvega tajnika na po- J slanstvu v Pekingu naslednjo brzojavko, od-' dano včeraj v Shanghaiu: Taotai Sheng je vdobil od guvernerja v Šantungu brzojavko take-le vsebine: Brzi sel, ki je dne 9. julija zapustil Peking, javlja, da so se tega dne poslanstva še držala krepko. W AS H ING TON 17. (K. B.) »Reuter« ske trgovinske zbornice. OBUVALA! ^m \ FEFI KRAŠEVEC H pri certYi st. Petra (Piazza Rosario pod ljudsKo šolo) , priporoča svojo Shanghaiu, \ bogato zalogo raznovrstnega obu- I i vala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odposiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantič čevlj. mojster I » I i » i 1 1 Zaloia i tovarna pohištva vsake vrste Alessaniro Levi Minzi v Trstu Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bo?at Izbor ▼ tapetarijah. zrrallh In fclikah. Ilustriran cenik gratis in frauko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao. mm alka lična Malina F T LI J ALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: al Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih brestuje: Vrednostne papirje: po 26 H°,'c proti S dnevni odpovedi 27f"9 ..12 _ 31 ',*/„ „ 4 mesečni 4 O 1; 0, 2 O - 3Vo po 2 21 ''■ •jn • o •• - 4 n 8 1 letni Napoleone: proti 20 dnevni odpovedi 40 3 mesečni ♦j Dr. JOSIP MARTINIS doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni ulica Taldirivo ste v. 3, I. liadst. Sprejema na < 1 • > t m i vsaki dan od 8 do 83/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne in eventuelno od 4—5 popoludne. isce za svojo pisarno Dr. Matej Pretner, advokat v Trstu. Vin Cassa <11 Risparmio 7. Tako obrestovan je pisem o uplačilili velja od 2-r> oziroma 'J. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2J 4°„ do vsakega zneska ; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila še dajajo _ _ _ ___ __ _ _ ^^ _ v posebni uložni knjižici. / c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne n ■ i ■ J VX uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. | ..UelclVSKO KORSU ftlPO OrilStVO Sprejema za svoje eonto-correutiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj. I Budimpešto in v drugih glavnih mestih: jim izdaja : nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostoe - - , , » j j j ; >111 oroca papirje brezplačno. I i J d) Jzdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri gtvil svojo vseli svojih zastopnikih. i e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. pri Sv. Jakobu slavnemu slovenskemu občin- Agricol patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji ki je mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtiilh mrČesov in nšlj, vseh žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze-lenjadi in cvetljicah. Navodilo za rabo „Agricola" pošilja franko Tovarna mila R FeMerl & C.o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOP IX ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik lf> (v dvorišču) in na O p čin ah pri g. Frideriku Cumar. Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1!S:»1.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.673-84 Premije za poterjati v naslednjih I letih . . ....... „ 30,541.700-41 I Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1894. . . . .. H»9,929.«J2;V03 Plačana povračila: a) v letu 1894......... 9.737.«',14 48 b) od začetka društva do 31. decembra 1894....... 292.401.706") 1 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa nat a ujna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva : Via della Stazione št. 888/1 v lastnej hiši. Hruške l d Tržaška posojilnica in hranilnica < ulica Concor%*pUvcci) a (VOflal ulice ^ toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno, { vipavsko belo vino ter Steinfeldsko pivo C T. vrste. Izvrstna kuhinja vedno pri- jsgistrovana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega. Če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4" 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom ju sicer £ < na uknjižbo po o1./',,, na menjic« po <>•"„ na zastave po o 1 a'J „. Uradne ure m> : »nI 1» —12 dopoludne in od C < 3—-1 popoludne; ob nedeljah in praznikih ^ od 10—12 dopoludne. \ Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 ^ dopoludne iti vsaki četrtek od li—1 po- ^ poltidne. ^ pravljenja. Za družbe so posebne sobe na razpolago. Na obilno obiskovanje nljudno vabi Odbor. Išče se mladenič i Poštno hraniSnični račun 816.004. za neko trgovino z pohištvom. Vešč mora biti slovensko-hrvatskega in ita-^ lijanskega jezika v pismu in besedi. ✓ Ponudbe na upravo ..Kdinosti*4. Učenec Narodna šivilja Za izdelovanje ženskih oblek vsake vrste, Gostilna Andemo de Franz Tla della Geppa št. 14. toči izvrstno belo vipavsko ter istrsko iu dalmatinsko črno vino. Dobra kuhinja, domače klobase. Gostilna ie odprta vedno do 1. ure popolnoč.. Za obilen obisk se priporoča Jožef Furlan. Nikaka skrivnost ni več, o 5 litrov likerjev: TrO-ginovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. Česnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec. Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako so napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cone mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST - Via Belvedere št. 23. - TRST , . , . r, kakor tudi perila, se priporoča slovan- se sprejme v prodajalmco. Znati mora . 1 i , . ... , . T> skim krogom, vdana slovensko m nekoliko italijanski. Po- in drugo sadje se kupuje na javni tehtnici (Pesa pubblica) Via Torrente štev. 32. Tam je za vinogradnike tudi zaloga žvepla in modre galice Spoštovanjem Alojzij Grebene. Trov.-oMi m\mm zadruga z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeiiiška ul. št. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki so nalože za najmanj jedno leto po na- vadne po 4 V2°/0 in vloge na Conto - corrent po 3.»30°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih j obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potoni položnic na čekovni račun štev. 842.36(>. Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah iu praznikih od 9—12. dopoludne. XXftCOC zvedeti v naši tiskarni. XXXXXXXXXXXXXXXX BALONČKI S SVETILNICAMI v narodnih in cesarskih barvah in bengalične luči, prodaja po najnižjih cenah trgovina s papirjem LEONARD HCRBER TRST — ulica delle Torri — TRST, XXXXXXXXXXXXXXXX Poziv na redno občno skupščino ..Posojilnice in hranilnice v Kopru" vfcnjižene zadruge z neomejenim poroštvom katera se bode vršila v zadružnih prostorih, ulica S. Biairio hšt. 33S dne 22. julija t. I. ob 10 uri se sledečim dnevnim redom: CS-ombač Sva^M-ka Ulica ttoseliotto štev. 1. IV. nadstr 3 I Speclicijska poslovnica (J a š p a r H ¥ ^ i i č v Gorici v ulici Morelli št 12. ' , se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanji': vsako\ r-tneg;i blaga in pohištva \ km je. Xov zaprt voz za prevažanje. 1. Poročilo o Iborovo o delovanju za- 1)ostavlJeilje nepoškodovanega blaga se zagotavlja * ] ^_____ druge v letu 1S91). ^^ 2. IJ«»ročilo nadzorstva o računih zadruge i ^ m js, v letu 1890. Mo A I T 3. Volitev upravnega odbora za leto 1900. Trgovina iiiiMiifakturnesca blaga 4. \ obte v nadzorstva za leto 1900. j ;>. Kveiitiielni ]>redlogi. HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APSENI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest » » » 99 » » Schiedam Haag ^ » Vratislava » ^ ^ Monakovo Izvršenih "2000 napeljav za zasebnike v vseli delili sveta. Centralne naneljave v delovanja s približno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni zistein urlasom |»riviIi'irlja m'inškrjra eesarstrsi št. in llis.241, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z iisijodličiiejšimi n^|»ehi. Apneni osLIK: naiprve vrsie, lei đ3-a največ plina, se prodaja po ngodniu cenat Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trent:nsko, Dalmae-jo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo « « 5 1899 3 S g •ec EDVARD TURECK V TRSTU. « % »i Trst. — Via Nuova — Trst. vogul Via 8. Lazzaro t>. I ust mi je javiti slavn. občinstvu iu ceuj. odje 1 i nialcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega OPOMBA. Ker je bil odbor jiksojiln ee iu lira nilniee v Kopru sklical občni zbor za oziroma a .„.Pii., * i i „ ; „ j „ • ... , moitvui, >■«•. "-""i lazmivrsine^a -.. apruu t. i. lejedmin samim vabilom, kar i blaga za spoirlad in poleije in sicer: čtne iu barvane uhi je^proti postavno, ukazalo je e. k trgovinsko-po- j usovij, za inoJke obleke; velik izbor snovij za ženske ««»o za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten iu oliilen menu. Izborna bela vina i/ slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Fodrinskega v Zagrebu. Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izl».-ri liter po 1 K. *?() vin. Dalmatinska najizbranejša vina v bufiljah po vin. lo, 60 in 1 K. Opozarjajo se p. n. gospodje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz liakra, lastnega pridelka. p<» 2 K. Imtiljka. Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po vin. liter. RAVNATELJSTVO. Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave Električno razsvetljen vrt. Balincanje in Lawn-Tennis. BB Omuibus k vsakemu vlaku.