' Zb.gozdarstva in lesarstva; L.20 št.l s.77-112, Ljubljana 1982 Oxf. 441:232.32:(497.12) PLEVELNA VEGETACIJA GOZDNIH DREVESNIC IN NJIVSKIH OKOPAVIN V NIŽINSKIH PREDELIH SLOVENIJE Dr.Milan PISKERNIK, prof.biologije znanstveni svetnik Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana 61000 LJUBLJANA, Večna pot 2, YU 77 Izvleček: Piskernik M.: Plevelna vegetacija gozdnih drevesnic in njivskih okopavin v nižinskih predelih Slovenije Rezultat študije je ugotovitev in fitocenološka predstavitev 9 osnovnih združb plevelov, ki zajemajo poprečne rastiščne situacije vsega nižin- skega območja Slovenije. Na 12 črtežih so prikazani areali plevelnih združb in dominantnih ter najbolj razprostranjenih vrst plevelov. Synopsis: Piskernik M.: The weed vegetation in hoed crops in the lowlands of Slovenia This study encompasses also the main forest nurseries. lts result is the establishment and phytocoenological presentation of 9 basic weed vegetation units covering the average ecological situations of the total lowland area of Slovenia. 12 sketches show the areas of weed communities as well as of dominant and most widely spread weed species. Razprava je bila napisana v januarju 1980. Zato morebitne kasnejše spremembe glede novih tiskanih virov niso upoštevane. 78 VSEBINA Izvleček in synopsis 2 Uvod Naravna rast1šča plevelov Pleveli na rečnih obrežjih po podatkih iz literature Združbe plevelov v Sloveniji 5 -Tipološke razpredelnjce nižinskih okopavinskih plevelnih združb v S 1-oven i ji 6 Pomen količinsko prevladujočih plevelov 7 Razmerje plevelne vegetacije s-1ovenije °Cio plevelne vegetacije drugod 3 9 10 11 12 Areali najbolj razširjenih vrst plevelov Pregled popisnih krajev Povzetek Literatura Pojmovno kazalo 79 80 80 82 84 -87 95 98 -99 106 108 109 111 U v o d O plevelni vegetaciji poljedelskih površin nimamo v Sloveniji kljub aktual- nosti še no~ene objavljene razprave; tako vsaj lahko sklepamo po dosegljivih podatkih. Omeniti pa je treba, da je iz raziskovalnih programov RSS za leta 1976, 1977 in 1978, objavljenih v Raziskovalcu (št.1-2,1976 in 1977, št.5-7, 1978), razvidna raziskovalna naloga na tem področju z naslovom "Plevelna vegetacija v hmeljiščih", katere nosilka je ing.agr'. Miljeva Kač iz Inštitu- ta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Rezultati te raziskave še niso ob- javljeni. Po drugi strani je dr.V.Petkovšek že leta 1958 objavil študijo o oljni bučki (Echinocystis lobata) in njenih rastiščih, katerih vegetacija vsebuje 72% takih rast] inskih vrst, ki jih najdemo kot plevele na njivah in v gozdnih drevesnicah. Leta 1966 je izšla še ena razprava istega avtorja o neko] iko drugačnih rastiščih oljne bučke, na katerih je delež plevelnih vrst 30-odstoten. To sta pri nas prvi študiJi, ki opisujeta naravna rastišča ple- velov na našem ozemlju, vendar pa v.nobeni ni uporabljena beseda ·••plevel". Obe sta pomembni kot izhodišči za naše raziskovanje, opravljeno med leti 1973 in 1979, ki je zajelo nižinsko območje vse Slovenije. Naravna r a s t š č a p 1 e v e 1 o v R. Nordhagen trdi že 1 eta 1939-1940 v svoji razpravi "D i e Pfl anzepgese 11- sc.haften der Tangwalle" (cit.pri W. Lohmeyerju 1954), da so obstajale tudi že v "prakrajini" nitrofilne združbe plevelov. Kot primer navaJa za Severo- zahodno Evropo med drugim vegetacijo množičnih ptičjih gnezdišč in napaja- lišč divjih žival i. Po W.Lohmeyerju (1954) so v Srednji Evropi naravna rastiš- ča plevelov robovi rečnih obrežij in bregovi stoječih voda, ki vsebujejo obi- lo organskih snovi in so poleti kopni. Obrežja bogati z nitrati divjad, ki se 80 hodi tja napajat, hladit in počivat, pa tudi vodni in obvodni ptiči. Seved~ dandanes tamkajšnja vegetacija ni več prirodna, saj je vanjo vdrlo ne samo nemalo ameriških priseljenk, ampak tudi priseljenk iz Azije. Po Lohmeyerju je v rastiščnem smislu njivam, vrtovom, smetiščem in obrežjem skupno to, da so bogati z dušičnimi snovmi, občasno neporasli in da jih za- sipava bodisi prst pri oranju in okopavanju bodisi pesek in blato pri popla- vah, kar pa zasutih rastlin ne ovira v razvoju, temveč prej vzpodbuja, ker jim dovaja nova hranila. - Dodatno pa naj omenimo še rahlost tal na vseh teh rastiščih plevelov in s tem povezano zračnost. Očitno je, da so obrežja pradomovina plevelov. Pleveli obrežij pa so dandanes v primeri z množico plevelnih vrst na okopavanih površinah v izraziti manj- šini. Na preseku od Severnega morja do severnega Jadrana raste v okopavinah po podatkih naše primerjalne razpredelnice 305 vrst plevelov, na obrežjih 68 vrst, to je 22,3%. Pri tem štejemo za plevele vse zelnate rasti ine, ki rastejo med gojenimi okopavinskimi rasti inami ne glede na njihovo morebitno težišče pojavljanja v naravni vegetaciji. V primerjalni preglednici plevelov (1) z obrežnih rastišč smo zbrali 43 po- pi sov, in s i cer: W.Lohmeyer: 1) 11 popisov asociacije Polygoneto brittingeri-Chenopodietum rubri, napravljenih na peščeno-prodnatem obrežju Wesere med krajema Rinteln in Nienburg; 11 popisov asociacije Xanthieto riparii - Chenopodietum rubri na peščenem obrežju Labe med krajema Bleckede in Artlenburg in to: 2) 6 popisov subasociacije s Corrigiola 1 itoral is z revnih rastišč, 3) 5 popisov sredinske subasociacije z bogatih rastišč. V.Petkovšek:!) 10 popisov asociacije Calystegio-Salicetum purpureae z bregov Nanoščice, Pšate, Save (med Ježico in Kresnicami), Savinje (med 2alcem in Zidanim mostom), Voglajne, Bregane, Sotle, Dra- vinje in Ledave; 2) 9 popisov asociacije Bidentetum tripartiti z bregov Pšate, Save (od Kresnic do Krškega), Savinje (od Celja do Zidanega mo- sta), Pake, Dravinje in Ledave. 81 E. Oberdorfer: 1) 2 popisa asociacije Polygonum hydropiper-Bidens, prvi z obrežja Morave pri lkonjevicih v Srbiji, drugi z brega Lepenca severno od Skopja. Po številu vrst predstavlja delež plevelov v tem gradivu 30-72%, količinski delež pa je pogosto tudi znaten, do 30-40% in včasih celo 50%. PLEVELI NA REČNIH OBREŽJIH PO PODATKIH IZ LITERATURE Avtor število popi sov Anagallis arvensis Atriplex patula Gal ium apa-rine Malva neglecta Matricaria chamomilla Plantago lanceolata Polygonum convolvulus Raphanus raphanistrum Rorippa islandica Sinapis arvensis Sisymbrium officinale Thlaspi arvense Trifolium repens Cirsium arvense Gnaphal ium ul iginosum Poa annua Rumex obtusifol ius Solanum nigrum Sonchus asper Spergula arvensis Taraxacum officinale Atriplex hastata Capsella bursa-pastoris Erysimum cheiranthoides Juncus bufonius Plantago intermedia L 11 L 6 L 5 Prisotnost IV IV 11 11 111 V 111 v 11 v 11 v v 11 11 IV 1 v v 82 v 11 111 11 v p lO p 9 o o Avtor L L L p p o o število popi sov 11 6 5 10 9 Prisotnost Polygonum aviculare v v v nodosum v v v Ranunculus repen s II 1 Rumex crispus v 11 Stel laria media IV Chrysanthemum maritimum 11 v v Tanacetum vu 1 gare 11 111 Artemisia vulgaris 11 11 11 IV Polygonum mi te 111 111 Erigeron canadensis 111 Urtica dioica IV IV Bidens tripartita v IV IV 11 v Chenopodium album v 111 IV IV polyspermum v v v IV 11 Potentilla anserina 11 11 Rorippa silvestris v v 111 IV Echinochloa crus-gall i v v 111 111 Pol y.gonum hydropi per 111 IV persicaria v v IV Chenopodium rubrum v v Spergularia rubra 111 II Calystegia sepium 1 IV Ag ros t.i s stolonifera IV 11 111 111 Matricaria matricarioides Polygonum tomentosum Sonchus oleraceus Agropyron repens 111 .Senecio vulgaris 111 Amaranthus retrofl exus Chaenorrhinum minus 11 Equisetum arvense 11 83 Avtor L L L p števi Jo popisov 11 6 5 10 Prisotnost Erigeron annuus Mentha arvensis Aegopodium podagraria Vicia cracca Bidens cernua Cynodon dactylon Polygonum lapathifolium Setaria viridis Potentilla reptans Setaria glauca Tussilago farfara L Lohmeyer, p Petkovšek, Z d r u ž b e plevelov 11 11 111 o Oberdorfer v S l o v e n p o o 9 TV IV 11 j Leta 1973 smo začeli z raziskovanjem problematike zatiranja plevelov v goz- darskih drevesnicah. Da bi praktične rezultate zatiranja lahko v rastiščnem smislu posplošili, predvsem pa da bi zbrali podatke za primerjavo plevelnega inventarja v okopavinah, ki niso pod udarom herbicidov ali pa le šibko, z dre- vesnicami, ki so marsikje že močno zastrupljene, smo se hkrati z ugotavljanjem plevelnih vrst lotili raziskovanja plevelne vegetacije in ga v naslednjih le- tih širili tudi na njivske površine. Pri tem je bil naš namen zajeti vse ozem- lje Slovenije, omejili pa smo se na nižine, saj je nemogoče obvladati v nekaj letih ves življenjski prostor plevelov pri nas. Popisovanje na terenu smo za- ključili leta 1979, Skušali smo razporediti popise kolikor toliko enakomerno po prostoru, da bi tako zajeli areale najpomembnejših plevelov tudi kartograf- 84 Naris l. Areal i osnovnih nižinskih plevelišč v Sloveniji o 36 0 o za o 3 0 PLEVELlšCA: divjega korenja (Dauc~tum carotae) EG enoletnega golšca (Mercurialetum annuae} NR njivske redkve (Raphanetum raphanistri} Nš njivske Škrbinke (Sonchetum arvensis} OC okopavinskega čišljaka (Stachydetum palustris} KS krvave srakonje (Digitarietum sanguinalis) NK navadne kostrebe (Echinochloetum cruris-galli) NP njivske potočarke (Rorippetum silvestris) NS navadne smiljke (Cerastietum holosteoidis) sko. Ker so plevel išča na hrvatski strani meje vzdolž vsega jugovzhodnega ob- robja Slovenije že raziskana (J.Kovačevic 1966,1972, J.šugar 1973), smo mogli naše tipološke opredelitve preveriti glede njihovega vsebinskega stika z opre- delitvami za sosednje območje Hrvatske. Za načelno izhodišče tipološke sinteze smo vzeli postavke regionalne razčle­ nitve gozdne vegetacije našega ozemlja. V skladu s tem smo ugotavljali osnov- ne združbe kot zastopnice naših fitogeografskih regij v smislu M.Wraberja. Rezultat tega prizadevanja je naslednji. Osnovne združbe plevelov odsevajo vse regije razen predpanonske, ki se ne razi ikuje od predalpske. Tako imamo v zaledni Sloveniji preddinarsko, pred- alpsko in alpsko združbo, na Gorskem krasu dinarsko; v primorskem prostoru pa je treba razi ikovati več "subregionalnih" združb, tri v južnem delu in eno v Posočju. Tipološko pestrost v Primorju povzroča tudi podlaga, na eni strani fliš, na drugi apnenec. Raziskovali smo predvsem najbolj razširjene združbe, torej predstavnice sredinskih, svežih rastišč, ki bi jim lahko reki i tudi "klimaksne" plevelne združbe. Izogibali pa smo se skrajnim, to je sušnim in vlažnim rastiščem, na katerih uspevajo brez dvoma drugačne združbe. Le malo popisov je slučajno poseglo na ta rastišča, pa jih zato ne navajamo. Poseben problem predstavlja vpliv prevladujoče gojene rasti ine in njenega obdelovanja na kombinacije plevelnih vrst. Izognili smo se mu kolikor mogo- če s tem, da smo poleg gozdnih drevesnic raziskovali predvsem le koruzne nji- ve, druge kulture pa samo izjemoma. V drevesnicah pa je ovira ta, da je marsikateri popis zaradi močnega vpliva herbicidov na tamkajšnje plevele neuporaben za razpredelnice združb, ker je sestava plevelnih vrst precej okrnjena. Prav posebno velja to za drevesnico Mengeš, kjer nismo mogli dobiti niti enega tipološko uporabnega popisa. če se pri oblikovanju sistema plevelnih združb ravnamo po vzoru gozdnih združb in torej upoštevamo sinuzialnost, potem iz tega sledi, da konkretni sistem plevelne vegetacije ne more preseči stopnje zveze, ker so za stopnjo reda potrebne lesnate rasti ine. Drugotni značaj in minljivost plevelnih združb narekujeta pravzaprav tudi drugačno nomenklaturo osnovnih enot, s čimer bi bile te značilnosti jasno nakazane in poudarjena raz] ika v primeri z obstoj- 86 nimi pri rodnimi združbami. Osnovno plevelno združbo lahko imenujemo plevel iš- če. Osnov~e plevelne združbe smo utemeljili z naslednjimi merili: 1) s klimatsko-regionalno reprezentativnostjo določevalnic(e) 2) s flori stično svojevrstnostjo oz. podobnostjo s plevel išči drugih območij v -Evropi 3) s popolno stalnostjo pl·evelnih vrst, ki posamezno osnovno združbo opre- deljujejo. Tioološke razpredelnice nižinskih okopavinskih plevelnih združb v Sloveniji Tabelarni prikaz okopavinskih plevelnih združb našega ozemlja vsebuje 73 po- pisov, ki so poiazdeljeni na dve razpredelnici. V zaglavju obeh razpredelnic so najprej navedene predstavnice zvez, in sicer: zveze njivskega slaka (Convolvul ion arvensis) v priobalnem Pr)morju, ki se na- daljuje v Istro in na Kvarnerske otoke, in zveze njivskega slaka in navadne zvezdice (Stellario mediae - Convolvulion arvensis) kot prehodne zveze s srednjeevropsko zvezo bele metl ike in navadne zvezdice (Stellario mediae - Chenopodion albi) na ostalem ozemlju Slovenije. V prvi zvezi je njivski slak prisoten povsod, bela metl ika je redka, navadna zvezdica pa se pojavlja tu in tam bržkone le na zalivanih površinah. V drugi zvezi najdemo njivski slak povsod ali pa vsaj zelo pogosto, bela met- lika in navadna zvezdica pa skupaj pokrivata že vso površino (v fitocenološ- kem smislu). V tretji zvezi, ki je pri nas nismo ugotovili, je njivski slak zelo redek, bela metl ika in navadna zvezdica pa pokrivata kakor v drugi zvezi skupaj vso površino. Te tri zveze predstavljajo torej tri makroklimatske stopnje (zone) na preseku od toplega sušnega Sredozemlja do hladnega Severnega morja. V razpredelnicah so združbe in popisi razvrščeni po podobnosti glede sesta- ve popolnih stalnic, ki jo predstavlja preglednica 2. Zato vsebuje prva raz- predelnica toplejša južna območja, druga hladnejša severna območja in Gorski 87 kras z zahodno od njega ležečim flišnim primorskim območjem, ki je pod vpli- vom burje. Obe razpredelnici imata le popise sredinskih plevel išč. V razpredelnicah so združbe predstavljene z vsemi stalnicami in so razpore- jene takole: 1. razpredelnica: plevel išče divjega korenja (Daucus carota) s Komenskega krasa plevel išče enoletnega golšca (Mercurial is annua) s Koprskega plevel išče okopavinskega (močvirnega) čišljaka (Stachys palustris) z jugo- vzhodnega obrobja Slovenije od Bele krajine do Bizeljskega. -Določevalnica pripada vsaj delno goli ali malo dlakavi obliki močvirskega čišljaka, tipična močno dlakava oblika pa raste na vlažnih in ročvirnih tleh. Po podatkih iz I iterature je razvito tudi v vinogradih. plevel išče krvave srakonje (Digitaria sanguinal is) iz severnega preddinarske- ga, .južnega predalpskega, panonskega in skoraj vsega predpanonskega območja Slovenije; plevel išče navadne kostrebe (Echinochloa crus-gall i) iz severnega predalpske- ga in vzhodnega alpskega območja 2. r-azprede In i ca: plevel išče njivske potočarke (Rorippa silvestris) iz zahodnega in osrednjega alpskega območja plevel išče njivske škrbinke (Sonchus arvensis) z Gorskega krasa plevel išče navadne smiljke (Cerastium holosteoides) iz Posočja plevel išče njivske redkve (Raphanus raphanistrum) s flišnega območja Brkinov in Pivke (območje zahodno od Gorskega krasa). 88 Kraji Nadmorska višina m Lega N.191b 0 P,Qkrovnost plevelov 't 90jl!nih r,utlin '- Suvilka popisa na zemljl!vidu Zaporedna ltevi lka Dololevalnic:ezvez,delno sodolofl!valnic:e zdrufb: Convolvulusarvensis Stellaria..,.,dia Oolofevalnice in sodolofe- v•lnicezdrulb: O.ucuscarota Kercurialisannua ~etari• glauc• Suchy1 paluHriS f. Digitaria nnguinalis Echinochlo.a crus-9al I i Nl?INSKA ,L[VELIŠCA SLOVENIJE 1. Topl•Jh 1ndlnsh tdrul:Q v okop.vln•h Avtor rupr•d•lnlc:•: H. "•k•rnlk 1!7! 1-S l1 Calyue9ia sepium Viciacr.icca Carnp•nul• rapuncu1oides Oianthusspec. lathyrustuberosus Rurne>tsanguineus Smyrni""' pedoli.ium Picrisechioides Arrhen;antherum elatius Pastinaca utiva Euphorbiahelioscopia Veronica persica Liruod• vulg.arh Lamium purpureUffl Trifolium repens Sonchusasper Coronilla coronata Oxaliscorniculata Aegopoclium podagrari• Vici• hirsuu Wranthusretroflexus Polygonum penicarla Rorlppa silveuri-t Calendulaarvensis Leontodon nudicaul is Tri fol ium campestre Cichoriut11intybus Plantagoaltinifflil lilderdykiaconvolvulus Chilnopodiurnalbllffl '. ' l . .. l l 5 '2 89 . ' '2 Sonchus oleraceu, Solan,.., nigrum Aristolochia clema1it„s Portulaca olerace;i Polygonu,nl;ip.1thlfolio,n Polygonwn avicolilre- Hibiscus tr ionu,nl Ach i l 1 ea nob i 1 i s Ceraslium glomeralvm Stellilrfa gramine-, Holcus lanatus H~eraci..., pi losel loides Potentillare-ptan• Sherardiaarvensi· Chenopodium polys1"''"'""' Agrostis tenuis Vicia anqustifoli" Menthaarvensis Rumex obtusi fol ju~ Taraxacum officinale Plantagomedia Arctiun, minus Gnaphaliu,n luteo•11lbum Lycopuseurnpaeus Cerastium holoster,ides Leucanthemum ircur ianum Capsella bursa·pastoris Galeopsis tetn,hir Conyia canadensis Galinsoga parviflnra Armoracia lapathil-,lia Amaranthuslividus Symphytum offici.nale Equisetumarvense Trifolium pnt,mse Brasslcaoapus Oxa\is europaea Althaea spec. Raphaous raphaoist,um Ranunculus repens Barbarea7 PlantagO major Urticadioica Chaenorrhinum mious lami um ·albuni Galiut11aparine Achillea mil lefol ium Geranium pusil]u,n Vicia dUllletorum sativa Arabidopsis thaliana Vlcia tetrasperma Cardamine hirsuta Cynodondi!ctylon Hyo1otis arvensis Arenariaserpyllifolia Papaver rhoeas Scleranthus annuu5 Sinapis;i,rvensis Sper9ulaarvensis7 Valerianella rimosa Calam.agrost i s pseudopllragmi tes Delphiniuniconsolida Tussilagofarfara Glech0111ahederacea Cah,mintha acinos Branica cf-.iuncea Diplotaxis muralis Geranium spec. ,tyosotis ramosissima Anthe11lls arvensis Geranium columbinUIII "Dlgitaria ischaenium bnu11culus acris Stellarianeglecta Centauru, jacea Gali um m;illugo hnunculus bulbosus Valerlanella spec. lwlendrlum album Viola trlt:olor Poapratensis Atrlplex patula Veronica agrestis Viola alba Ajugereptans 90 Vlcl1 Hpium Ge""urb1n11111 Rl.fteKIC:elOII le\ 11 s pl!rennis lidenscernua Polygonur,, minus T1n1c:etum vul9are Vicia tenuifolia Seuria viridh Thlnpi perfoliat.._.., Geranium rotundilol iuIS- Preg I edn i ca 2. GLAVNE POPOLNE STALNICE V PLEVELNIH ZDRU2BAH Daucus Leontodon ~arota hispidus Setaria Mercurial is glauca annua • Stachys palustris Oigitaria sangu i na 1 i s Digitaria sanguinal is Ech i noch I oa crus-galli Ech i noch I oa crus-ga 11 i Echinochloa Leontodon crus-galli hispidus Leon tod on hispidus Leontodon hispidus Leontodon hi spi dus Rorippa silvestris Sonchus arvensis Cerast i um holosteoides Capsella bursa-pastoris Capsel la bursa-pastor i s Pol ygonum persicaria Po I ygonum Raphanus persicaria raphanistrum Iz razpredelnic so razvidne tudi gojene rastline. Vseh je 20 vrst. Mahove smo' opazili le v dveh ali treh primerih, najbolj izrazito pri Modre- ju v Posočju. V razpredelnicah jih ne navajamo. Areal i osnovnih združb so prikazani na narisu 1. Pomen količinsko prevladujočih plevelov Količinsko prevladujoči pleveli imajo odločilen praktični pomen, ker imajo večjo zaviralno moč nad razvojem gojenih rastlin kot drugi pleveli. Na našem ozemlju je takih plevelov precejšnje število. Pojavljanje množičnih vrst ple- velov je prikazano na narisih 2 in 3, in sicer so na prvem pleveli višje ra- sti, na drugem pleveli nižje rasti. Okvir obeh prikazov so osnovne združbe, in oba izpričujeta samostojnost in specifičnost osnovnih združb, saj ima vsaka.od njih drugačen skupek plevelnih vrst v obeh skupinah dominant. Temeljna količinska razmerja je zaradi praktičnih potreb nujno izraziti tudi v vegetacijskem sistemu plevelišč. V ta namen bi precej dobro ustrezalo tri- n~rno poimenovanje. V imenu konkretnega sestojka plevelov bi dali na prvo me- sto količinsko prevladujoč visokorasel plevel, na drugo edino ali obe določe­ valnici osnovne združbe, na tretje pa najbolj množičen nizkorasel plevel, ki bi označeval obličje (facies). Za primer sestojek osnovne združbe s krvavo srakonjo: Cirsium arvense - Digitaria sanguinal is - Stellaria media, ali po vzgledu pri rodnih združb: Cirsio arvensis - Digitarietum sanguinalis stella- riosum mediae. Najpopolnejše poimenovanje pa bi bilo seveda tisto, pri katerem bi našteli vse prave stalnice združbe in poudarili vsaj dve dominanti. Tako poimenovanje pa bi dobilo pravi smisel šele tedaj, ko bi za vsako združbo ime- 1 i veliko število popisov, ker bi se s tem število stalnic zmanjšalo na realno mero. 95 ~ O> Naris 2. Visokorasli dominantni pleveli cas -- \.1 0 o . ; 22 24 '\:,33 0 ~2°\"'-_ 37 0 ~5 '\ agr cas o cia 35 ecg 0 agr 3 cas oz 013 o t.~g 047 cha cia ecg o agr - Agropyron repens amr - Arnaranthus retroflexus cas - Calystegia sepium cha ... Chenopodium album chp - Chenopodium polyspermum cia - Cirsiufl; arvense ecg - Echinochloa crus-galli era - Erigeron annuus C0 -;i Naris 3. Nizkorasli dominantni pleveli o 24 o 35 o 36 coa dis gp rr stm toa ~ cyd = dac - dis gp - gt - lh - PP - rr - rs - seg - spa - stm - stn - VP - Capsella bursa-pastoris Convolvulus arvensis Cynodon dactylon tlaueus carota Digitaria sanguinalis Galinsoga parviflora Galeopsis tetrahit Leontodon hispidus Polygonum persicaria Ranuncu~us repens Rorippa silvestris Setaria g1auca Spergula arvensis Stel laria media Ste11aria neglecta Veronica persica Razmerje p e v e n e vegetac j e S 1 o v e n j e d o p 1 e v e n e v e g e t a c j e drugod Vegetacijski sistem·naših plevel išč smo oblikovali na podlagi temeljitih pri- merjav z navedbami v vsej 1 iteraturi, ki je našteta na koncu razprave. Skuša- li smo povezati združbe našega ozemlja s sosednjimi ozemlji, vendar povsem zaključen sistem še ni uresničljiv, saj nismo imeli na dosegu 1 iterature npr. iz Francije, Švice, pa tudi ne iz Avstrije, ki bi bila prav gotovo bistvene- ga pomena za dokončne sistematske opredelitve in omejitve v severnem delu Slovenije. Ne bomo navajali, do kakšnih zaključkov smo z naših izhodišč prišli glede sistematskih opredelitev v tuji literaturi. Zadostuje naj kratka razpredelni- ca, ki prikazuje odstotno prisotnost naših določeva]nic v gradivu nekaterih tujih avtorjev: J.TDxena za skoraj vso Zahodno Nemčijo, H. Zeidlerja za vzhod- no Bavarsko, J.Kovačevica za Hrvatsko-Slavonsko Medjurječje in J.Topiceve za vzhodno Podravino na Hrvaškem. Vključena je tudi Setaria glauca, značilna za južnejši del Evrope. Odstotna prisotnost naših določevalnic na preseku od severnega Jadrana in zahodne meje Srbije do Severnega morja Setaria Daucus Stachys Echinochloa Sonchus Raphanus glauca Mercurial is Digitaria Rorippa Cerastium Vzh.Podravina 84 5 3 13 70 73 5 21 Slavon. Medjurječje 80 20 40 40 60 40 30 1 O Slovenija 43 19 7 8 37 48 46 41 16 20 Južna Nemčija 13 27 15 40 47 Osrednja Nemčija 5 3 7 67 4 13 Severna Nemč i Ja 17 27 3 3 20 Opaziti je v glavnem kolikor toliko razločne gradiente z vrhunci na različnih mestih pogostnostnih krivulj, kjer so pač optimalni areal i posameznih določe­ valnlc. 98 Za ta presek je zanimivo omeniti, da se sinjezeleni muhvič (Setaria glauca)· ne pojavlja npr. na kvarnerskem otoku Lošinju (vsaj ne v severnem delu), am- pak ga tako kot v osrednji in severni Nemčiji nadomešča zeleni muhvič (Setaria viridis). A r e a l n a j b o 1 j r a z š r j e n h v r ·s t p l e v e 1 o v Razširjenost v prostoru je pomemben vidik, ko obravnavamo plevelne vrste na našem ozemlju. Mreža popisov, ki smo jih napravili, je dovolj gosta, da lah- ko približno prikažemo areale najbolj razširjenih vrst v grobem merilu (1 : 1,250.000). V ta namen smo izbrali vseh 21 vrst pogostnih plevelov. Pri- padajo zelo različnim arealnim tipom, in sicer: l. Areal i s praznino v smeri S-J (praznine ne pomenijo, da se prikazana vrsta plevela tam nikjer ne pojavlja): A. Areali s težiščem v vzhodni Slovenij~ in majhnim ločenim arealom na skrajnem zahodu: 1. Digitaria sanguinalis 3. Setaria glauca 2. Echinochloa crus-galli B. Areal i z izenačenim vzhodnim in zahodnim delom: 4. Polygonum persicaria 5. Convolvulus arvensis + lapathifol ium C. Areali z večjim zahodnim in manjšim vzhodnim delom: 6. Cirsium arvense 1 l. Areal i s severno in južno praznino: C. Diagonalni areal i: 7. Agropyron repens 8. Ranunculus repens 1 II. Areal i, ki segajo na severu do državne meje: D. Lokasti areaTi z vrhom loka na zahodu: 9. Taraxacum officinale 10.Poa annua 99 11. Rorlppa silvestris 12. Capsella bursa-pastoris E. Razvejani areal i z zajedami v smeri JV-SZ: 13. Chenopodium album 15. Lami um purpureum 14. ·Gal insoga parviflora F. Areali z vzhodnimi in zahodnimi prazninami: 16. Veronica persica 18. Leontodon hispidus ~labratus 17. Stellaria media G. Areal i z južnim in severnim delom in praznino v smeri Z-V: 19. Calystegia sepium IV. Areal i, ki ne dosegajo na severu državne meje: H. Razvejani areal i z vzhodnim in zahodnim delom: 20. Mentha atvensis 21. Chenopodium polyspermum 100 r1 azečt:lllU!Fi:"'3:c f'la1c~a Pirni}aT Plazeča zlatica (Ranunculus repens), plazeča pirnica (Agropyron repen s) škrlatna mrtva kopriva (Lamium purpureum), bela metlika (Chenopodium album), drobnocvetni rogovilček (Galinsoga parviflora) 101 Hij:vsti osat_~ - Njivski slak Breskova in šcaieli,stna d_resen "'\..,._ __ Njivski osat (Cirsium arvense), njivski slak (Convolvulus arvensis), breskova in ščavjelistna dresen (Polygonum persicaria, P.lapathifolium) Navadni regrat (Taraxacum officinale), navadni plešec (Capsella bursa-pastoris) 102 Enoletna latovka (Poa annua), njivska potočarka (Rorippa silvestris) Perzijski jetičnik ( Veronica persica), navadna zvezdica (Stellaria medla), goli navadni otavčič (Leontodon hispidus glabrata) 103 Krvav_a"sralonja ---- , :_~:·:~~---- ' j f Siv ozeleni muhvič Navadna kosttb Mat~ja vas Krvava srakonja (Digitaria sanguinalis), sivozeleni muhvič (Setaria glauca), navadna kostreba (Echinochloa crus-galli) MH OU!lMEll&KFME lllK A NJIVSKA META - Matenja vas-- __ 3:::~:: Podt·"'r=en __ __,. Q --- •••-~--~~r::::.:----....:::=:--..:-;::: Q ,..._...,.,.•-~-~~~-.;:~:~:::.:.~ -·:- -----l Mnogosemenska metl ika (Chenopodium polyspermum), njivska meta (Menthc arvensis) 104 Navadni platni slak (Calystegia sepium) 105 PREGLED POPISNIH KRAJEV: Poljana 2 Gradišče 3 Muta- drevesnica 4 Tišina - drevesnica 5 Pindža 6 Dolnja Lendava 7 Bovec 8 Lesce 9 Žirovnica 10 Kovor 11 Luče 12 Mozirje 13 Podgorje 14 Slovenska Bistrica 15 Maribor 16 Turnišče 17 Staro selo 18'. Modrej ' 19\ 20 Koritnica ob Bači 21 Srednja vas v Bohinju 22 Škofja Loka 23 Tupaliče 24 Mengeš 25 Stranje 26 Gornji grad 27 Vransko 28 Dobrna 29 Šentjur - Nova vas 106 30 Rogaška Slatina 31 Kanal 32 Spodnja Idrija 33 Dobračeva 34 Polhovgradec 35 Zajelše 36 Šmartno pri Litiji 37 Prelasko 38 Vitovlje 39'\ 40 Komen - 41 drevesnica 42 43 44 Logatec 45 Iška vas 46 Vel i ka Račna 47 Jezero pri Trebnjem 48 Mokronog - drevesnica 49 Log pri Sevnici 50 Rimš - drevesnica 511 1 51 53:' Matenja vas- \ 54'drevesnica 1 55 1 56 Pivka 57 Cerknica 58 Velike Lašče 59 Stara ce.rkev 60 Podturen - drevesnica 61 Gotna vas ::1 64:Koper 65 f,6 67 \, 68 .· 69 1 Odol ina 70\ 71 : 72 Ilirska Bistrica 73 Nerajc 107 DIE HACKFRUCHT-UNKRAUTVEGETATION IN DEN TIEFLAGEN SLOWENIENS Das Studium der Unkrautvegetation in den wichtigsten forstl ichen Baumschulen, begonnen in Jahre 1973, wurde zwecks Verallgemeinerung der Kenntnisse und Vergleiches zwischen den verhaltnismassig gut erhaltenen Unkrauterkombinatio- nen auf Bauernackern und den dunch Herbizide stark beeintrachtigten Baumschu- len auf die Untersuchung von Aufnahmeflachen im gesamten Gebiet Sloweniens erweitert. Aufmerksamkeit wurde nur den Tieflagen gewidmet, da eine Gesamter- fassung wegen dem Gebirgscharakter des Landes in wenigen Jahren nicht mogl ich und auch nicht beabsichtigt war. Bei der typologischenGliederungwurde den kl imatischen Regtmnen Rechnung getragen und somit eine zonale Anordnung der Grundgesellschaften angestrebt und erreicht. Die Grundeinheiten des Vegeta- tionssystems werden aus einer oder zwei Determinanten, den absolut steten Arten und den quantitativen Dominanten aufgebaut. Es wird der Standpunkt der Synusialitat vertreten, wonach Jegliche(Un)Krautvegetation nur die Stufe der Verbande erreichen kann. Auch eine speziel_le Lage i.nnerhalb des Vegetations- systems wird erwogen, da die Unkrauter vergangl iche bzw. den Ort wechselnde Pfl anzen si nd. Es werden (sowohl im Texte als auch in den Tabel len) nur die standortlich in der Mitte stehenden Vegetationseinheiten behandelt ohne die Extreme. Die Einbeiten wurden aufgrund von eingehenden Vergleichen mit den Litera- turangaben ausgeschieden; allerdings war die zugangl iche Literatur nur auf einige Gebiete Europas beschrankt. In den Vegetationstabellen sind 73 Aufnahmen und 9 Grundeinheiten enthalten. 12 Skizzen stel len die Areale der Unkrautgesellschaften sowie der dominanten und verbreitetsten Unkrauter dar. 108 L I TERA TURA: 1. Koj i c M.: 2. Kovačevi c J. : 3. Lohmeyer W.: . 4.0berdorfer E.: 5. Ped ro t ti F. : 6,Petkovšek, V.: Pregled korovske vegetacije okopavina i strnih žita Jugoslavije. - 11.jugosl .savetovanje o borbi protiv korova l., Novi Sad 1975, Korovska vegetacija Motovunštine. - Polj.znanstv.smotra 23, 4, Zagreb 1966. · Agroekološki pregled korovskih zajednica Hrvatsko-Sla- vonskog Medjurečja. - Polj.znanstv.smotra 28, Zagreb 1972. Uber die Herkunft einiger nitrophiler Unkrauter Mittel- europas. - Vegetatio V-VI, Den Haag 1954. Uber Unkrautgesellschaften der Balkanhalbinsel. - Vege- tatio IV/6, Den Haag 1954. La vegetazione del le colture sarchiate di patata in Val di Sole. - Studi Trentini di Sc.Nat.XXXVl/1, Trento 1959. Morfološko taksonomski in tipološki problemi pri ·Echino:.. cystis lobata (Michaux) Torrey et Gray. - Razprave SAZU IV, Ljubljana 1958. Prispevek k poznavanju vegetacije rečnih obrežij li Sl-ove- niji. - Biol.vestnik XIV, Ljubljana 1966. 7.Regula-Bevilacqua L.: Ruderalna i korovna vegetacija na području Strahinščice. - Acta Bot.Croatica 38, Zagreb 1979, 8.Sinžar B., Dejovic R.: Prilog poznavanju korovske vegetacije kukuruza istočnog Srema. - 11 .jugosl .savetovanje o borbi protiv korova l., Novi Sad 1975, 9.šugarJ.: 10.ropic J.: 11 .TUxen J. : Korovna vegetacija poljoprlvrednih povrs1na Samoborskog gorja. - Jugosl.simp.o borbi protiv korova u brdsko-pla- ninskim područjima, Sarajevo 1973. Fitocenološka istraživanja korovne vegetacije okopavina istočne Podravine. - Acta Bot.Croatica 37, Zagreb 1978. Stufen, Standorte und Entwicklung von Hackfrucht- und Garten-Unkrautgesel lschaften und deren Bedeutung fur Ur- und Siedlungsgeschichte. - Angew.Pflsoz.16, Stolze- nau/Weser 1958. 109 12.Tuxen R.: 13.Zeidler H.: Grundriss einer Systematik der nitrophilen Unkrautge- sellschaften in der eurosibirischen Region Europas. - Vegetatio V-VI, Den Haag 1954. Ackerunkrautgesellschaften in Ostbayern. - Bayer.Land- wirtsch.Jahrbuch 42/5, Munchen 1365. 110 POJMOVNO KAZALO areali najsplošnejših plevelov areali osnovnih plevelnih združb Cerastietum holosteoidis Daucetum carotae Digitarietum sanguinalis Echinochloetum cruris-galli Mercurial ietum annuae naravna rastišča plevelov nomenklatura plevelnih združb pojavljanje količinsko prevladujočih ptevelov prakrajina pregled plevelnih združb pregled popolnih stalnic Raphanetum raphanistri raziskave obrežnih rastišč plevelov razmerje plevelnih združb do fitogeografskih regij Rorippetum silvestris Sonchetum arvensis vpliv herbicidov na sestavo plevelne vegetacije Stachydetum palustris tipološke razpredelnice zveze plevelne vegetacije 111 101 - 110 25 92 - 93 89 - 91 89 - 91 89 - 91 80 - 81 95 96,97 80 88 94 90 80 86 92 - 93 92 - 93 86 89 - 91 89 - 93 87