INAtiUJJJNA JLW STUDIJSKA
KNJIŽNICA ft
VIA CEPPA N° 9 TRIESTE
1
> ; W
JJJ-
J i	-	■	— „_______številka ae-yr, na šestih
straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Cèjpletna |tf^#nina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir: mesečna*'Uredništvo in uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega 'stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.
POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPEO. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O.
Prispevajte za stavkajoče varilce CRDA!
OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 30 (356)
TRST - SOBOTA, 23. JULIJA 1955
CENA 20 UR
sveliti a.
;sHi
MIROLJUBNE MNOŽICE VSEGA SVETA ZREJO Z ZAUPANJEM V ŽENEVO
onkretni predlogi Sovjetske zveze a ohranitev trajnega miru v svetu
Ameriški poskus vmešavanja v notranje zadeve dežel ljudske demokracije je propadel lež-nje narodov po utrditvi miru in medsebojnega sodelovanja prihajajo vedno bolj do izraza
V ponedeljek se je pričela konferenca štirih velesil v 2e-i. Prvi seji je predsedoval Eisenhower. z e prvi dan so orili voditelji vseh štirih velesil ter podali v glavnih o-oni isih uvodne izjave, v katerih so načeli razna vprašanja, opl katerih bodo razpravljali na konferenci. Ob otvoritvi kon-2 renče je govoril tudi glavni tajnik OZN Hammarscheld.
;a Na konferenci sodelujejo tudi zunanji ministri štirih veti sil; vsaka delegacija pa šteje deset članov. Za to izredno obenem zgodovinsko priliko se je zbralo v Ženevi nad i niDoo' novinarjev in fotoreporterjev iz vseh delov sveta ter »nogo filmskih in televizijskih snemalcev.
boroževanju, in 4.) sodelovanje na področju atomske energije.
Paure je v svojem uvodnem govoru podčrtal dejstvo, da stojita pred konferenco dve važni nalogi in sicer 1.) končati hladno vojno ter 2.) organizirati miroljubno sodelovanje med narodi. Poudaril je tudi, da se Nemčija mora združiti, kajti to žele vse sile. Odklonil je pa idejo o nevtrali-začiji Nemčije in dodal, da ta dežela mora ostati vključena v sistem zahodnoevropske in
3l[
’C< Eisenhower je v svojem u-3 tinem govoru obrazložil šti-,sJ(točke, ki jih postavlja ame-lž8ka vlada in sicer L) vpra-Kpije združitve Nemčije, na ju svobodnih volitev, 2.) ^»rašanje stikov med Zaho-l*fn in Vzhodom z odpravo u-0 Žitnih pregru j. ki po njego-Lf#1*! mnenju «že 36 let ovirajo "“like med narodi, po krivdi »ifeflnarodnega komunizma»,
: V 'i vprašanje omejitve oboro-j6 ( čvanja, pri čemer pravi Ei-o»e 66h(jwer, da 'bi Amerika žele-Dvl 6 zmanjšati tekmovanje v o-
'roglas KompartijeT.O.
Ltl •zvrsni komite Komunistične *'rtije Tržaškega ozemlja, po Bieljill diskusiji o gospodar-'h vprašanjili našega mesla,
J' se nahaja v težki krizi, ki .-j vse naše gospodarstvo, z tudi na napad, ki ga je tožilo vodslvo; GRDA proli Pisnim delavcem in z ozirom IsK» sklep sindikalnih organiza-Ì’ da se razširi stavkovna
eljj RK»,
svoj pukdruv tiza.skiiii 'iveem, ki se pripravljajo na fin; n o protestno stavko proti 'l(| Itvzetnosti vodstva GRDA. Ta fl|Zdrav naj gre še posebej elek-^/^ifnim varilcem in suspendira-™ . )'iti delavcem ladjedclniee Sv.
|ut'll'arka.
0 l' lK KP TO spremlja z živim i,, Rimanjem poslanstvo, ki ga Js' zastopstvo tržaškega občin . I ga sveta, z županom na če ■ I v obeh vejali parlamenta in ' Yl vladi v Rimu, za najuvin-^'l;"V"f i;o ohramho interesov Trohov, in želi delegaciji, najetega uspeha ;
v#hi komuniste v okrajih in Utrnah, naj spremljajo z najejo pozornostjo gospodarski 'težuj in naj bodo pobudniki 'tovrstnih iniciativ za niobi-*hcijo delavcev in srednjega Sa v obrambo posebnih inir (Sr>v različnih slojev in splošnih ''a reso v meščanov zlasti pa za da prisilijo vlado, da uvede
U
,.5
ca*1
ni«1,
od,]
m
kJ
7./
-o
*JL
)Pr’
la ,'! h"y° politiko glede Trsta, ki v namenu, da vrne mestu jjkgovo naravno vlogo prista-i|!S|:8 za srednjeevropsko zalete zagotovi Trstu:
'ntegfalno prosto cono ; t klicanje mednarodne konfete za tržaško luko ; k°nkurenčne železniške ristaniške tarife ;
HjPPorabo najugodnejših želez-jjl ,^'h prog (Južne in Bohinj.
^"ihorskc proge in ladjevje-; 'ra*ni sklad;
povlekel v to sramotno afero tudi nekatere vplivnejše osebnosti, med temi bivšega ministrskega predsednika Scelbo.
Obtožnica, ki jo je predsednik Sepe zaključil po 16 mesecih napornega dela, vsebuje 419' strani in ima priložene tudi zapisnike prisluškovanja po telefonu, ki jih prej ni bilo.
Proces o zločinu Muntesi, ki že toliko časa razburja vse javno mnenje, se bo vršil verjetno jeseni ali celo pozimi. Upati je, da bo tedaj prišla na dan vsa resnica o tem žalostnem dogodku, ki so ga skušali tako nespretno prikriti samo zato, ker so bile vanj vpletene osebnosti iz visokih krogov.
Pekinška opeia o Jugoslaviji
V drugi polovici oktobra bo prispela v Jugoslavijo opera iz Pekinga. Tozadevni sporazum je bil te dni podpisan s kitajskim veleposlaništvom v Beogradu.
atlantske zveze. Glede razorožitve pa je dejal, da je možno do nje priti, toda le v okviru mednarodne organizacije.
Eden je uvodoma poudaril kako velikega pomena je sedanja ženevska konferenca, ki je bila sklicana v dobi velikih izumov, kateri lahko privedejo do uničenja sveta ali pa do doslej nepoznanega napredka. Glede Nemčije je dejal, da dokler bo ta dežela razdeljena. bo razdeljena tudi Evropa in da dokler ne bo združena ne bo v Evropi zaupanja in varnosti. Predlagal je, naj bi dali Nemčiji možnost, da si sama izbere način združenja in naj bi ustvarili varnosten pakt s ponovno združeno Nemčijo. Izjavil je tudi, da je nje-fgova vlada pripravljena doseči sporazum glede enotnega števila oboroženih sil v obeh delih Nemčije in v deželah, ki mejijo na to deželo. Dejal je tudi, da je njegova vlada pripravljena proučiti možnost vzpostavitve demilitarizirane cone med Vzhodom in Zahodom.
Butganin je najprej pozdravil govore ostalih ministrskih predsednikov in dejal, da je v njih zapopadeno marsikaj takega, s čemer se strinja SZ je pa v njih tudi nekaj izjav, katere mora takoj zavrniti. Takoj za tem pa je predlagal, naj bi na. tej konferenci sprejeli 'vse potrebno, da bi prišlo do sporazuma o razorožitvi med petimi velesilami. Mi pozdravljamo predlog Eisenhowerja glede stikov med Vzhodom in Zahodom, je dejal Bulganin, in smo1 prepričani, da bi lahko v tem smislu tudi kaj ukrenili. Dejal je tudi, da vidi v predlogih Faureja in Edena glede Nemčije tehtnost in pozitivnost. Zavrnil pa je Eisenho-werjevo izjavo o dejavnosti mednarodnega komunizma in poudaril, da naj se na konferenci razpravlja na ravni meddržavnih ne pa ideoloških od-nošajev, kajti obravnavanje dejavnosti političnih strank bi pomenilo neposredno vmešavanje v notranje zadeve drugih dežel. Bulganin se je v svojem govoru, ki ga ni imel napisanega kot ostali predsedniki, zavzel zlasti za združitev
Nemčije, za razorožitev, za od-1 splahnel. Okrepil se je šele ko
T-Ì-I__	...... D„l„..nm VQVX7Ì1 nHČrt T>0"
pravo politike blokov in za nevtralizacijo določenih področij, ki ogražajo varnost v Evropi.
V torek so se sestali zunanji ministri velesil. Na sestanku so izdelali sledeči dnevni red sej predsednikov: 1. združitev Nemčije; 2. varnost v Evropi; 3. razorožitev in 4. razvoj stikov in odnosov med Vzhodom in Zahodom. Z osvojitvijo tega dnevnega reda je propadel poskus .Američanov, da bi vsilili razpravljanje o notranjih zadevah dežel ljudske demokracije.
Nemško vprašanje je bilo in je še vedno trd oreh. To se je še enkrat izkazalo v Ženevi ta teden. Kljub temu, da se kaže od vseh strani dobra volja za rešitev tega vprašanja, so ga morali postaviti ob stran in bodo o njem razprav, ljali kasneje. Zaradi tega je velik optimizem, nekoliko
je Bulganin razvil načrt postopne ustvaritve evropskega varnostnega sistema, ki naj bi nastal na mestu sedanjih zahodnih in vzhodnih vojaških paktov. Sovjetska vlada predlaga, naj bi v prvi fazi reali-ziranja tega sistema, države u-deleženke pogodbe ne bile obvezane razveljaviti svojih dosedanjih obveznosti. Pogodbe o NATO, zahodnoevropski zvezi, varšavski zvezi in regionalnim sistemom bi torej-ostale še nadalje v veljavi. Države udeleženke bi se odpovedale uporabi sile in pristale na mehanizem posvetovanj, ki bi omogočil reševanje vseh morebitnih sporov v okviru OZN. V drugi 1'azi, t. j. v trenutku, ko bi varnostni sistem začel veljati v celoti, bi se države udeleženke odpovedale regionalnim sistemom in ostalim pogodbam.
V teku je razprava o raz-
orožitvi. Štirje ministrski pred-sedniki so predložili tozadevne načrte. Sovjetska zveza predlaga, naj bi sklenili sporazum med podpisnicami NATO in Zahodnoevropske zveze na eni ter podpisnicami Varšavske pogodbe na drugi strani. Države članice teh vojaških organizacij naj bi se obvezale, da ne bodo v nobenem primeru rabile silo druga proti drugi.
Potek ženevske konference je nedvomno najvažnejši dogodek teh dni in je razumljivo, da zavzema prvo mesto v vsem svetovnem tisku. Oglejmo si to kar pišejo nekateri največji listi:
«Pravda» poudarja, da je ženevska konferenca izraz polnega razumevanja, ki omogoča konkretno razpravljanje o najbolj perečih vprašanjih. Trenja med predstavniki velesil ne ovirajo izmenjav misli in
(Nadaljevanje na IV. strani)
SLOVENSKO - HRVATSKA LJUDSKA PROSVETA
je na seji Glavnega sveta dne 3. julija 1955 sklenila nasloviti naslednji
POZIV
tržaškim Slovencem: Poteka že deset mesecev od podpisa Londonskega sporazuma, vendar do danes niso bile uresničene niti najosnovnejše pravice, zagotovljene jugoslovanski etnični skupini v Memorandumu in njegovih prilogah.
Starim krivicam so se pridružile nove, ki so v kričečem nasprotju z listinami londonskega dogovora in z določbami italijanske ustave.
Glavna odgovornost za to stanje pada nedvomno na podpisnice londonskega sporazu ma in na italijansko upravo na Tržaškem ozemlju. Toda zaman bi bilo prikrivati krivdo dela Slovencev samih, zlasti nekaterih političnih skupin, ki do danes ni-o znale ali hotele ustvariti enotne demokratične fronte Slovencev v obrambo narodnih pravic in koristi.
otroke v slovensko šolo, da se aktivno pridružijo kulturno-prosvetnemu delovanju našega ljudstva ter prispevajo k o-brambi pravič in koristi slovenskega življa v Italiji.
šega kulturnega izživljanja.
Pa tudi vse ostale pravice, izhajajoče iz Memoranduma in prilog, kot nastavitev slovenskih funkcionarjev, uradnikov, tolmačev v javnih uradih, pravice slovenščine v javnem življenju, ureditev invalidnin, pokojnin itd., so vprašanja, ki živo zanimajo vso našo narodno skupnost. Prav tako tržaške Slovence, ki so se odločno in strnjeno borili proti fašizmu in nacizmu v živo zadevajo žalitve in krivice, priza-	,
dete proti aktivnim udeležen-, 80 Sa nemudoma v krajev cem osvobodilne borbe — po-1 bolnišnico, kjer so mu zdi a v-
Senatni dieto lindo bolan
Tovariš senator Ruggero Grieco je v soboto na nekem zborovanju v Massalombardi, kateremu je prisostvovalo o-krog 10.000 oseb, nenadoma dobil srčni napad. Prepeljali
slednja in najočitnejša med njimi je aretacija vrlega "partizanskega borca in prosvetnega delavca Igorja Dekleve.
Slovensko-hrvatska ljudska prosveta, ki je vedno poudarjala potrebe skupnega nastopanja, poziva vse pripadnike jugoslovanske etnične skupine, predvsem pa še prosvetne organizacije, vse prosvetne delavce, šolnike in dijake, da storijo vse, kar je v njihovih močeh, za ustvaritev enotne demokratične fronte, ki bi bila e Una sposobna doseči izvaja-
,	.	.	. „„„	nje določb londonskega spora-
Posebno pereče je danes vpra-
*	1	zuma ter preprečiti nadaljnje
in vedno pogostejše krivice našemu življu. Obenem poziva Slovensko hrvatska ljudska
sanje slovenske šole, njene uzakonitve, stalne nastavitve učnih moči ter vpisa slovenskih otrok v slovenske šole. Zelo važno je tudi vprašanje dodelitve obljubljenih kulturnih domov in kreditov za u-spešen razvoj in napredek na-
prosveta vse pripadnike jugoslovanske etnične skupine, naj se oddolže svoji narodni dolžnosti s tem, da vpišejo svoje
niki takoj nudili vso pomoč. Prvemu napadu je sledil drugi, tako da je bilo njegovo stanje nadvse zaskrbljujoče.
Tovariš Grieco. hrabri in neutrudni borec za delavske in predvsem kmečke pravice, je v teh dneh prejel nešteto brzojavk in pisem z željami, da bi čimprej okreval. Brzojavke so poslale številne osebnosti vseh strank, partijske, sindikalne in zadružne organizacije ter posamezniki. Iz Trsta so mu poslali voščilno brzojavko CK KP, zborovanje komunistov iz tovarn ter razne sekcije.
Tudi mi želimo tov. Grlecu, v imenu slovenskih komunistov in demokratov, da Ir popolnoma okreval in se vrnil na svoje borbeno mesto v krogu tovarišev in vseh delovnih ljudi, ki ga kot vzornega voditelja ljubijo in spoštujejo.
PO DVEH MESECIH SE AKCIJA ZAOSTRUJE
V ponedeljek splošna stavka v podporo varilcem v borbi
Stavka bo od 12. do 20. ure - Proglas obeh sindikalnih organizacij - Konkretna solidarnost ZDŽ z družinami stavkajočih - Tudi v vaseh bodo nabirali živila
V četrtek sta Delavska zve-za-CGIL in Delavska zbornica izdali naslednji proglas za splošno stavko v znak solidarnosti z delavci ladjedelnice Sv. Marka:
Sindikalni organizaciji potrjujeta splošno stavko vseh kategorij od 12. do 20. ure v ponedeljek ter sporočata določila velike manifestacije solidarnosti z delavci ladjedelnice Sv. Marka.
Od stavke so popolnoma o-proščene varnostne, požarne in na splošmo vse clužbe priznano javne koristi.
Oproščene so nadalje bolniške službe prve pomoči, bolniške pomoči — z zmanjša-
nim številom bolničarskega o-sebja — in nujno potrebne pomožne službe.
Delavci, nameščeni pri Javnih prevozih — ACEGAT, o-penski tramvaj, redni avtobusi — bodo stavkali v dveh izmenah, vsaka za dve uri, in sicer:
prva izmena od 10.30 do 12.30,
druga izmena od 16. do 18. ure.
Delavci z neprekinjenim urnikom (državni nameščenci, krajevne in javne ustanove itd.) bodo začeli stavko predčasno in sicer ob 10. uri.
Kjer se vrši neprekinjeno delo bodo v vsaki tovarni posebej sprejeti ukrepi po avl
IGOR DEKLEVA JE iIZPUŠČEN NA SVOBODO
Tržaško sodišče priznalo
zakonitost osvobodilne vojne
Branilec, odv. Tončič je vložil priziv na kasacijsko sodišče, v katerem zahteva oprostitev na osnovi zakonskega dekreta št. 194 z dne 12.4.1945 in ne na osnovi amnistije
iiJ°C**ev podjetij IRI od Conf-"istrije;
_| Ratifikacijo ilalijansko-jugo-AeM “Umskega sporazuma za oti-'jno trgovino ;
. 'porazilm za mali obmejni V| ,"t>i e t med Italijo in Jugosla-
T:

«j* j
50 i
r
»l
vai

»A
a /
o/!
9
.no,i
00’
tnj/f
'Z
v
Mm intesi
^®Uko pozornost je vzbudila st, da je predsednik preisko-
hega oddelka dr. Raffaele
(, De Predložil v sredo razsod-^ Preiskovalnega oddelka pri-t/Pega sodišča v Rimu o zna-aferi Montesi. Pred sodišče s Postavlja Piero Piccioni, ki °° moral zagovarjati zaradi t^Piernega umora. Ugo Mon-$["na in Saverio Polito, ker
fMti
Piccioniju pomagala izo-
se pravici ter devet dru-$ ‘ oseb zaradi krivega pri-S;Jnja. Znana Adriana Bi-bo tudi prišla pred so-fjj čif,. zaradi simuliranega zlo-V tW" ^er ie pred predsednikom
u
fr
Varovalnega oddelka izja-da so jo nepoznane ose-i^apadle in ji grozile ter jo \ v sobo in pretepale, da 4g( P’ Pred sodiščem izpove-Itg® kar ve. Kot kaže, je bilo b(>n v*jeno' da je ta napad p1 inoma izmišljen.
Ve a Prvih, toda nepotrjenih h, sta Piccioni in Monta-'Zginila, dočim je Polito ti; . izjavil, da bo spregovo-‘n odkril vso resnico ter
Igor Dekleva se je preteklo soboto popoldne vrnil lz zapora. Sodišče ga je oprostilo sleherne obtožbe. Razsodba, ki jo je izdal preiskovalni sodnik pravi med drugim, da je na osnovi naknadnih preiskav bilo dokazano, da je bil Deklevà pripadnik priznanega osvobodilnega gibanja in la se je v borbi proti Nemcem in njihovim pomagačem ; osluževal sredstev, ki mu jih ;e dovoljevalo omenjeno o-vobodilno gibanje. Zato je vsak sodni postopek proti Deli evi ustavljen na osnovi 46. uiiazaj |bivše (ZV'U z 'dne 2. marca 1946, ki je še vedno v veljavi na Tržaškem ozemlju.
Vsa tržaška antifašistična javnost je obsodila aretacijo junaškega partizanskega borca kot absurd, ki ne more veljati v nobenem primeru. V tej aretaciji je gledala grob napad na celotno osvobodilno gibanje, napad na borbo za osvoboditev’ izpod nacifa-šističnega suženjstva, napad na borbo iz katere se je porodila tudi Italijanska republika.
Povsem razumljivo je, da je vsa antifašistična javnost po-jzdrjavila osvoboditev Igorja Dekleve. Z velikim zadovoljstvom je sprejela na znanje tudi dejstvo, da je preiskovalni sodnik priznal partizansko borbo kot zakonito.
Vendar pa ni pravilno, da se partizanskega borca, ki je aktivno deloval v sklopu priznanega osvobodilnega gibanja oprosti vsakega sodnega postopka na podlagi ukaza bivše ZrVU, ki se nanaša na umnistijo. Za Igorja Deklevo in za druge borce osvobodilne vojne ne bi smelo veljati
načelo amnistije, kajti oni niso ničesar takega zagrešili) da bi morali zaradi tega priti pred sodišče.
Odvetnik dr. Tončič, ki je branil Deklevo je zahteval izpustitev iz zapora na podlagi zakonskega dekreta št. 194 od 12. aprila 1945, ki zagotav-1 i patriotom in njihovim sodelavcem, ki so za časa nemške okupacije branili čast Italije, nedotakljivost pred italijansko kazensko zakonodajo.
Preiskovalni sodnik je zavrnil zahtevo branilca z izgovorom, da omenjeni zakon ye-lja izključno za patriote, ki so se udeležili osvobodilne borbe v sklopu in pod poveljstvom italijanskih partizanskih edinic. V primeru Igorja Dekleve ta teza sodnika ne more veljati, saj je bil prav v času, ko se je zgodil dogodek, zaradi katerega so ga pred par tedni aretirali, aktiven borec partizanske formacije GAP. Poleg tega pa ne vemo kakšna naj bi bila razlika med partizani osvobodilne borbe ene ali druge narodnosti; kajti vsi so se borili proti enemu in istemu sovražniku, proti nacifašlzmu.
Proti razsodbi, kakršno je izdalo tržaško sodišče je bil ta teden vložen priziv na kasacijsko sodišče. Branilec Igorja Dekleve, odv. Tončič zahteva oprostitev na podlagi že omenjenega, italijanskega zakonskega dekreta št. 194 z dne 12. aprila 1945, ki je bil raztegnjen tudi na Tržaško ozemlje z dekretom Vladnega komisarja št. 97 z dne 15. marca 1955.
Osvoboditev Igorja Dekleve je vsekakor zmaga antifaši-
stičnih sil. Ta mora biti obenem vzpodbuda za nadaljnjo borbo proti vsem tistim mračnjaškim in zatiralnim silam, ki zlasti tu v Trstu še nadalje poskušajo blatiti slavno partizansko borbo in odpraviti njene pridobitve. Enotnost in kompaktnost, ki se je ustvarila okrog Igorja Dekleve v trenutku, ko mu je bila storjena absurdna krivica pa nam bodi za vzgled, po katerem se je ravnati tudi v bodoče. Ta primer nam je ponovno potrdil, da je Trst antifašistično mesto, ki ljubosumno čuva pridobitve krvave osvobodilne borbe; dokazal je tudi, da v resnici obstojata bratska vzajemnost in bratstvo med Slovenci in Italijani.
Im. Posassi v Rimu
Te dni je odpotovala v Rim delegacija sestavljena iz štirih občinskih svetovalcev večine ter tov. Pogassija in svetovalca Morellija za opozicijo. Delegacija, ki je bila imenovana po sklepu tržaškega občinskega sveta, se bo v Rimu sestala s predsednikoma poslanske zbornice in senata ter ministrskim predsednikom Segni-jem, s katerimi bo razpravljala o težkem gosj?odarskem stanju našega mesta in skušala doseči takojšnje ukrepe za o-blažitev težke krize.
devnosti.
«(Splošna poldnevna stavka vseh delovnih kategorij napovedana za ponedeljek, je resen opomin ravnateljstvu ladjedelnice Sv. Marka, ki že dva meseca trdovratno in cinično vztraja na svojem' protizakonitem stališču. Velika manifestacija solidarnosti, ki bo brez vsakega dvoma prišla v ponedeljek do polnega izraza, je globoko obkutena med vsemi delovnimi kategorijami, kakor tudi med trgovci in obrtniki. Strenjeno okrog junaških 200 varilcev in nad 700 suspendiranih iz ladjedelnice Sv. Marka, bo tržaško delovno ljudstvo v ponedeljek še enkrat izpričalo svojo visoko razredno zavest in delavsko borbenost».
Vest o splošni stavki v podporo varilcem Sv Marka, je naletela na vseh dosedanjih sindikalnih zborovanjih, ki so bila v tem tednu, na splošno odobravanje. Povsod so se delavci izjavili, da so pripravljeni podpreti težko borbo varilcev, ne samo s pomočjo v denarju, marveč tudi z energično akcijo, ki naj opozori odgovorne oblasti na nevzdržno stanje, katero je nastalo v ladjedelnici po krivdi ravnateljstva. V vseh delovnih kategorijah vlada prepričanje, da gre v danem primeru, ne samo za napad na varilce, marveč istočasno za napad in poskus okrnitve tudi drugih tarif za akordno delo in mezde S surovim izpadom proti varilcem in z neopravičenimi suspenzijami z dela, si hoče ravnateljstvo odpreti pot za nove napade proti drugim kategorijam.
Razen izrazov solidarnosti ki jih pošiljajo stavkajočim varilcem delavci iz tovarn, se je zavzel za pravično rešitev spora tudi občinski svet v Dolini. V torek je na seji izglasoval resolucijo naslovljeno vladnemu komisarju z zahtevo, da posreduje in skliče obe stranki za rešitev spora. Resolucija poudarja, da je treba zadevo rešiti v duhu s postavanja demokratičnih in social-
nih načel, ki so potrjena v republiški ustavi.
Ganljiva je solidarnost, ki jo izkazujejo demokratične žene stavkajočim varilcem in suspendiranim. V okrajih razdeljujejo krožki ZDŽ družinam stavkajočih zavoje živil.
Zvedeli smo, da nameravajo v nekaterih vaseh začeti žene nabiranjem krompirja in drugih pridelkov za družine stavkajočih delavcev. Ni dvoma da bo naletela plemenita pobuda na splošno razumevanje in da jo bodo posnemale vse naše vasi.
V torek je Z DZ organizirala mali dvorani «Rossettija» (Nadaljevanje na IV, strani)
Proslava obletnice padca fašizma
V torek 26. julija ob 20.30 bomo proslavili 12. obletnico tega zgodovinskega dne.
ul. Capitoline 3 - ul. Madonnina 19
bosta govorila poslanca
H BELTRAME il lìlDSTO T0LL0Y
Predsedovala bo
Mania Bernetič - Marina
Vabimo k številni uceležbi vse antifašiste!
med tem ko v senatu razpravljajo o ZAUPK1 Cl
Parlament sprejel zakon v korist predilniških delavcev
Za zaupnico novi Segnijtvi vladi je glasovalo 293 poslancev - Ali bo nova vlada izpolnila obljube za rešitev tržaškega gospodarstva /
iPreteklo soboto.se Je v po- lovnega ^udsV^^^k—
besedo tov. Giancarlo Pajet-
slanski zbornici zaključila razprava o zaupnici novi vladi, ki se je osem dni ravijala v pospešenem tempu na dopoldanskih in popoldanskih sejah. V diskusijo so posegli številni poslanci, ki so se opredelili po že znanih in starih stališčih svojih strank. Dočim so demokristjanski, socialdemokratski, liberalni in tudi republikanski poslanci v glavnem odobravali program nove vlade, so ga desničarski obsojali, ker jim gre premalo na roko; ljudski poslanci, komunisti in socialisti so pa s svojo globoko in vedro analizo izrazili svoje nasprotovanje, ker v bistvu ne prinaša nič novega in ne nudi možnosti za rešitev številnih nadvse važnih vprašanj, ki bi odpravila sedanje težko gospodarsko in socialno stanje italijanskega de-
ta, ki je obrazložil razloge nar sprotovanja komunistov, ugotovil propad Sceibove diskriminacijske politike in zaželel uresničitev skupne akcije katoliških množic in laičnih strank v interesu vsega ljudstva; tov. Fausto Gullo je predvsem ostro obsodil Segni-
la razprava o zaupnici vladi v Senatu, kjer je že prvi dan vzbudil posebno pozornost govor tov. Terracinija, ki je dokazal protidemokratično postopanje pre.šnje vlade in stalno kršenje zakonov in državljanskih svoboščin. Segni je dal slutiti, da hoče vse to popraviti in začeti s splošno obnovitvijo dežele, toda še m konkretno dokazal svojih re-
za zmago socializma proti komunistom in socialistom, tako pribliino se glasi vsebina proglasa, ki ga je izdala organizacija znamke USI.
Magnacucchi so se v zadnjem času prepričali, da v Italijanski republiki ni prostora zanje v delavskih vrstah. Zato so največji «kalibri» vzeti svoje končke in se preselili v Trst. Tu se jim je posrečilo, da so «prodali» nekaj delnic ((tovarišem», ki so dobro znani tržaškemu ljudstvu kot «likvidatorji», ko so v zadnjih letih že cel ducat organizacij u-stanovili in jih ponovno likvidirali. Ti «tovariši» so se tokrat
“Iz te moke ne bo kruha“
volucionirati delavski razred in i parlamentarnih volitev 1953, ako-soliti pamet nam Slovencem, češ * ravno so potrosili mnogo denu-
da Sovjetska zveza predstavlja oviro za utrditev socializma v svetu.
rja, niso uspeli dobiti niti enega poslanca. Isto Itako ob priliki letošnjih volitev na Siciliji, kjer so jim dali glasove večinoma po
«Za zmago socialističnih sil se | le v Italiji borita in se bori, pomoti, ker se predstavljajo z de-USI», tako pravi proglas. Toda, | !avsk!m znakom, kot je razvidno proti komu je usmerjena ta bor-
ba magnacucchijev v Italiji, Je vsem dobro znano. Usmerjena Je predvsem proti komunistom in
socialistom, prav tako kot borba pojavili v novi družbi, v družbi osta,jfl $(rank] ki so na vludnem
gospodov, kot so: Carlo Andreoni,1 ,	_	„.	,	_ . i Krmilu.
Carlo De Stejani, Giancarlo Dotti itd. Vsi ti «Carli», ki Jih na Delovanje USI v Italiji od nje-Tržaškem nihče ne pozna, hočejo I nega rojstva pa do danes ni ime-s srpom in kladivom v roki zre-1 lo nobenih uspehov. Ob priliki
jev odstop od rešitve agrarne- sničmh namenov; kadar bo pa ga vprašanja; Di Vittorio je to dokazal, bodo komunisti ra-obširno dokumentiral diskri- di podprli njegovo delo. minacije in nasilja delodajal- Medtem se je poslanska cev na deloviščih ter zahteval. zbornjca (akoj lotila razprave da se temu napravi konec, do „ finančnem proračunu ter čim je tov. Pietro Ingrao kri- raznjj1 drugih ukrepih. Tako je tiziral italijansko zunanjo po- prjjia me(j prvimi na vrsto litiko in zahteval za Italijo j samostojno politiko, ki ne bo
ludi iz lepakov, ki so se pojavili na tržaških ulicah
Prepričani smo, da je naše ljudstvo zavedno in zdravo in ne bo nikoli dovolilo, da bi ti novopečeni «socialisti» ovirali bratsko roko, ki jo je ponudila Sovjetska zveza za rešitev vseh vprašanj v mednarodnem merilu, kot ludi za tesnejše odnose in brat-
sko sodelovanje z jugoslovanskimi narodi.
Tržaški delavski razred ima svoje delavske, politične in sindikalne organizacije, zato ne potrebuje Neodvisne socialistične zveze, kot ni nikoli potreboval Razrednih sindikatov.
Upravičeno je delavec, ko je prečita! proglas: USI, vzkliknil: «iz t emoke ne bo kruha».
Ob zaključku se že omenjeni lepak sklicuje na ideale, za katere se je borilo in padlo toliko tovarišev v Italiji. Žalostno je, da ta doprinos italijanskih tovarišev šele danes ugotavljajo. Povedati vam hočemo, da so se ti tovariši žrtvovali za socializem, ki so ga učili Marx, Lenin in Stalin; ta nauk pa Je v diame-
odvisna od Amerike.
Po zaključnem govoru posl. Segnija, ki je nekoliko odstopil od svojih umerjenih pozicij iz prvih izjav — in to oči-vidno pod pritiskom reakcionarnih sil v državi — in volilnih izjavah voditeljev posameznih skupin, med njimi tov. Longa, ki je potrdil nasprotovanje K Pl vladi, nastali iz kompromisa, je bilo v ponedeljek glasovanje zaupnice vladi. Od 670 prisotnih poslancev se jih je 12 vzdržalo, 293« jih je volilo za zaupnico vladi, 265 pa jih je glasovalo proti. Tako je bila nova vlada priznana s samo 13 glasovi večine.
Naj omenimo, da je Segni v svojem zaključnem govoru o-menil tudi Tr za katerega je priznal, da bo mogel zaživeti le z vzpostavitvijo prometa med deželami Centralne F.vrope in tržaškim pristaniščem, dočim je za mednarodno konferenco dejal, da bo sklicana, kadar se bo zdelo primerno, mogoče ce-
tralnem nasprotju od onega, ki
bi ga hoteli učili Andreoni, Lau-| lo v bodočih tednih. renti et comp.	Takoj drugi dan se je zače-
uzakonitev dekreta o ukrepih v korist delavcev predilniških industrij, ki ga je predložil minister Vigorelli. Dekret vsebuje dva člena: s prvim se pooblašča industrijski minister, da skupno z zavodom za pre dilniško industrijo razporedi omenjeno produkcijo na podlagi možnosti tržišč; drugi člen pa predvideva izplačevanje mezdnih dopolnitev suspendiranim delavcem in onim, ki delajo z zmanjšanim urnikom.
Prvemu členu, ki dejansko pooblašča odpuste predilniških delavcev in jih prepušča na milost in nemilost veleihdu-strijcev, ki vodijo zavod ga predilniško industrijo, so se uprli številni komunistični, socialistični in celo nekateri demokristjanski poslanci sindikalisti. V sredo se je vršilo tajno glasovanje o predlaganem dekretu in prvi člen je bil z večino 213 glasov proti 196 ukinjen dočim je bil drugi člen s 3713 glasovi proti 26 odobren. Tako je vladna, večina doživela takoj od mislimi nove Via 'e svoj prvi poraz.
NORMALIZACIJA ODNOŠAJEV MED Z.S.S.R. IN JUGOSLAVIJO
Članek moskovske «Pravde»
o internacionalističnem socializmu
•Po diskusiji o sovjetsko-jugoslovanskih odnosih, ki se je vršila na zadnjem zasedanju Centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze, in po odobritvi rezultatov beograjskega sestanka. je «Pravda» z dne 16. t. m. objavila uvodnik, posvečen temu vprašanju. Ta uvodnik, kateremu se pripisuje izredna važnost, kaže smernice razvoja odnošajev med narodi Jugoslavije in Sovjetske zveze, i-stočasno pa kaže tudi politične in ideološke temelje, na katerih bodo morali sloneti in se razvijati omenjeni odnosi. Ta intervencija v tisku ima vrednost važnega dokumenta tudi zato, ker je bila objavljena nekaj dni po sestanku najvišjega foruma Komunistične partije Sovjetske zveze, na katerem so bila ta vprašanja temeljito preučena.
«Pravda» poudarja, da je prišlo do temeljitega preokre-ta v sovjetsko-jugoslovanskih odnosih po pogajanjih, ki so se vršila na majskem sestanku. V najbolj agresivnih mednarodnih krogih so sanjali, da bi ponovno spremenili Bal-
kan v evropsko smodnišnico. Tisti, ki goje take želje so isti, ki hočejo spremeniti našo celino v pravcato bojno poljano, po kateri naj bi bile posejane neštete utrdbe, fronte, oporišča itd.
Izboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je torej važen doprinos k pomiritvi in je v korist vseh držav. Izboljšanje odnosov med obema državama so zato pozdravili .v Sovjetski zvezi in v jdeželah ljudske demokracije. Odpravljeni so bili nenormalni in škodljivi odnosi, ki so se ustvarili po 1948. letu, do katerih je prišlo po krivdi Berie in Abakumova. Skupna izjava, ki je bila podpisana v jugoslovanski prestolnici, ki je izraz sporazuma v številnih važnih vprašanjih je velikega mednarodnega pomena.
«Pravda» za tem nadaljuje: «Potek in rezultat sovjetsko-jugoslovanskih pogajanj jasno izražata političen kurz zunanje politike, ki ga je določila naša Partija in kateri temelji Ha nezrušljivih načelih leninizma, na spoštovanju enakopravnosti in neodvisnosti ve.
Gospodarsko stanje v Združenih državah
Ameriški tisk je prepoln visokodonečih -fraz o «blagostanju» gospodarstva Z Dl A, toda statistike postavljajo s svojimi golimi številkami na laž vsako tako trditev.
«Federai Reserve Board» objavlja podatke o indeksu celokupne industrijske proizvodnje, ki kažejo, da je ostala slednja maja letos na. višini
138.	to je na isti višini kot v poletju leta 1953. To pomeni, da je ostalo ameriško gospodarstvo zadnji dve leti skoro nepremično na isti višini.
Glasilo velikih monopolov «Fortune» piše v julijski štč-vilki, da je povečanje avtomobilske proizvodnje povzročilo nekoliko živahnosti na borzi. Drugi časopisi pa poročajo, da se nahajajo druge važne veje industrije na nižji ravni v primeri z letom 1953. V maju je bil indeks kovinskomehani-čne industrije na višini 133, do-čim je bil maja 1963 na višini
139,	indeks proizvodnje strojev je v dveh letih padel od 182 na 150, orodja in drugih potrebščin od 156 na 145. Znatno je padla tudi proizvodnja predmetov široke potrošnje, vštev-ši tekstilov in oblačil.
znesek teh 80 milijard
prej. Celokupni vknjižb presega dolarjev.
V prvih devetih mesecih tekočega finančnega leta. so dolgovi za odplačevanje na obroke porasli na skupno 1,7' milijard dolarjev, vsi dolgovi pa na 31.5 milijard. Tudi revija «United States News World Repnrt» mora priznati, da morajo ameriške družine žrtvovati okrog 112% svojega čistega dohodka, da lahko odplačujejo dolgove, ki so jih napravile v preteklosti za nakup predmetov široke potrošnje.
Revija poudarja, da vzbuja to težko naraščanje dolgov potrošnikov precejšnjo zaskrbljenost za bodočnost ameriškega gospodarstva.
V nekaterih industrijah je sicer opaziti nekak dvig proizvodnje. kar pa je varljivega značaja in je pripisati predvsem vladnim ukrepom in sklepanju pogodb za vojaške dobave. Kot izhaja iz biltena «National City Bank of New York», ki je bil objavljen gred kratkim, je državni departman za obrambo sklenil v finančnem letu 1954-55 pogodbe za vojaške dobave v skupni vrednosti kakih 18 milijard dolarjev. V prejšnjem finančnem letu je znašala celokupna vrednost teh pogodb le 9,2 milijard dolarjev.
Stanovanjska kriza
v Španiji
Oblasti so pred kratkim preklicale zakon, ki je določal, da je treba v vsej deželi podreti 530.000 stanovanj, ker so za bivanje iz vseh vidikov neuporabna in nevarna. Do preklica je prišlo, ker jih ni mogoče nadomestiti z novimi stanovanjskimi hišami. Samo v Madridu je nad ena četrtina stavb ki so v nevarnosti, da se lahko vsak trenutek zrušijo. Razen navedenih 530.000 stanovanj, ki so docela neuporabna, jih primanjkuje v deželi nadaljnjih 800.000.
Za gradnjo ameriških vojnih oporišč se seveda vedno najde potrebni gradbeni material, kot cement, železo, opeka itd., zato ga pa primanjkuje za gradnjo stanovanj.
likih ali malih držav. Naše izkušnje — uči Lenin — so u-stvarile v nas trdno prepričanje, da upoštevanje interesov raznih narodov preprečuje vsak nesporazum, odstranjuje nezaupanje na obeh straneh, odpravi vsako bojazen pred morebitnimi spori in ustvarja predvsem med delavci in kmeti, ki govore različne jezike, zaupanje brez katerega so poponoma breuspešni miroljubni odnosi med narodi».
Upoštevanje interesov narodov je najvažnejša značilnost socialističnega internacional i-zma, ki je na celi črti nasproten vsakemu pojavu buržoazne ideologije in nacionalizma.
Koliko pokadimo
Ameriški tisk trdi, da je sprostitev kreditov pospešila razvoj stanovanjskih gradenj in povečala prodajo v sektorju avtomobilske industrije Ameriški monopoli so našli sredstva za te kredite v ogromnih profitih, ki 'so si jih nakopičili v preteklosti in v nezaslišanih davčnih olajšavah, ki jih daje vlada monopolom To je privedlo do trenutnega povečanja povpraševanja po nekaterih vrstah blaga in razširitve proizvodnje v nekaterih vejah industrije. Istočasno pa je privedlo do povečanja dolgOv potrošnikov. Tako so narasle vknjižbe dolgov na nepremičnine, kot še nikdar
Statistični podatki pravijo, da se pokadi na leto v vsem svetu za okrog 2, milijardi dolarjev. Kar se tiče Evrope so Nizozemci na prvem mestu. Na vsakega prebivalca pride letno okrog 3,5 kg tobaka, sledijo Belgija s 3 kg, Danska 2 kg, Nemčija 1,9 kg. V Italiji in Jugoslaviji pride letno na vsakega prebivalca pa šele 1,3 kg.
Glavni izvozniki tobaka so Kitajska, Indija in Amerika. V Ameriki pridelajo letno povprečno 7 milijonov metrskih stotov tobaka. Povprečna letna potrošnja znaša v ZDA 1.100 cigaret na vsakega prebivalca.
Sovjetski komunisti smatrajo, da je njih sveta dolžnost biti vzorniki v uvajanju načel socialističnega internacionalizma. To jim tudi pritiče kot predstavnikom dežele, v kateri živi mnogo narodnosti in v kateri je bilo narodnostno vprašanje rešeno na temelju marksizma in leninizma.
V internacionalističnem socializmu stoje granitni temelji odnošajev med Sovjetsko zvezo in deželami ljudske demokracije. Komunistična partija SIZ je radovoljno delila in še nadalje deli svoje bogate izkušnje z vsemi bratskimi Partijami. Istočasno pa sovjetski komunisti študirajo z veliko pozornostjo najrazličnejša vprašanja ljudskih demokracij, zlasti vprašanja narodnega gospodarstva, znanstvene in tehnične in druge pridobitve z namenom, da bi jih prilagodili njihovim prilikam in pogojem.
Vsi narodi bodo prešli v socializem. Tako je učil Lenin. In to je neizbežno. V socializem vodijo različne poti. Pri tem bo vsak narod izkoristil svoje značilnosti v tej ali oni obliki demokracije, v eni ali drugi obliki diktature proletariata, poslužujoč se enega ali drugega načina pri izvajanju socialistične preobrazbe. Zgodovinske izkušnje Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije kažejo, da se je za temeljno stvar t. j. za zmago socializma možno posluževati različnih metod v različnih deželah za dosego tega cilja. Reševanje konkretnih vprašanj pri izgradnji socializma 'je odvisno od različnih zgodovinskih in narodnih posebnosti.
Za razvoj in utrditev iskrenih prijateljskih odnosov med ZSSR in Jugoslavijo je velikega pomena dejstvo, da so v Jugoslaviji temeljna proizvajalna sredstva na področju velike in srednje industrije,, kakor tudi na področju prometa, bančnega sistema, ^trgovine na debelo in v veliki meri tudi trgovine na drobno družbena last. Glavna družbena razre la v Jugoslaviji sta razreda delavcev in delovnih kmetov. Značilnost političnega režima Federativne ljudske republike Jugoslavije je v tem, da so zastopani v oblasti delavci m kmetje. Jugoslavija je ohranila svojo neodvisnost in se je uprla poskusom tujega kapitala, da- bi prodrl v njeno gospodarstvo. Realizacija notranje in zunanje socialistične politike, razširitev in utrditev sodelovanja in političnih vezi s Sovjetsko zvezo in z de-iželami ljudske demokracije, so velikega pomena za ves nadaljnji razvoj Jugoslavije na poti izgradnje socializma.
Reakcionarni imperialistični krogi izgubljajo živce spričo utrjevanja sovjetsko-jugoslovanskih odnosov zato ker nasprotujejo socialističnemu razvoju katere koli dežele, in to-
rej tudi Jugoslavije in delajo na tem, da bi obnovili kapitalizem v deželah, kjer so se delavci, po vzgledu Sovjetske zveze, otresli mezdnega jarma, ki je njihova zastava.
KP SZ želi, da bi se na temelju načel marksizma in leninizma ustvaril stik in da bi se realiziralo zbližanje z Zvezo komunistov Jugoslavije. Prvi rezultati so bili doseženi. U-stvarjeni so bili pogoji za take stike in za tako zbližanje. Upati je, da se bo zbližanje z Zvezo komunistov Jugoslavije še nadalje razvijalo na temelju načel marksizma in leninizma. To je v interesu narodov Sovjetske zveze in Jugoslavije.
Z druge strani široke množice jugoslovanskih delavcev razumejo, da imperialisti streme za tem, da bi obnovili kapitalizem v Jugoslaviji in da bi odvzeli deželi narodno neodvisnost. Proti realizaciji teh namenov imperialistov, se upirajo jugoslovanski delavci, ki niso vzeli oblasti v svoje roke zato, da bi potem vse narodno bogastvo izročili domačim in tujim zatiralcem.
Mladina se pripravlja na Mednarodni festival
Mladina vsega sveta se že več časa vneto in z navdušenjem pripravlja na V. svetovni festival mladine in študentov za mir in prijateljstvo. Od 31. julija do 14. avgusta se bo zbralo v prestolnici LR Poljske Varšavi 30.000 zastopnikov delovne in učeče se mladine iz vseh petih delov sveta. Festival je ve’ik praznik prijateljstva vseh mladincev in mladink, brez vsake razlike na raso, narodnost, veroizpoved ali politično pripadnost in prepričanje. Festival je obenem mogočna manifestacija volje in teženj mladine iz vseh dežel po vedrejšem življenju, sreči, prijateljstvu in miru med vsemi narodi.
Važno zborovanje
iz tržaških tovarn
Glavno poročilo je podal organizacijski sekretar tov. Destradi
V	nedeljo dopoldne se je začelo zborovanje komunističnih voditeljev, ki delajo v velikih in malih tovarnah na Tržaškem. Zborovanje je otvo. ril tov Zvonko, poročilo je podal organizacijski sekretar Destradif na predsedstvo so bili poklicani na splošno odobravanje vidnejši voditelji iz tovarn.
V	poročilu tov. Destra,dija je temeljita analiza delovanja komunistov od konca vojne pa do danes, jasno so bili podčrtani uspehi in neuspehi v borbi proti industrialcem. Pogreški vodstva in celic v kritičnem in avtokritičnem duhu so bili v podrobnosti pretresam ter postavljeni v diskusijo tovarišem.
Tov. Destradi Je orisal moč in tradicije tržaškega delavskega razreda, ki je v najtežjih časih zadalo udarec za udarcem imperialističnim - fašističnim silam. Obenem je prikazal kako so delodajalci potom Confindustrie postopoma začeli ofenzivo. Posebno po izključitvi komunistov in socialistov
REPORTAŽA IZ JUGOSLAVIJE NOVINARJA M.SALERN0 OD «PAESE SERA'
Industrija se razvija kmetijstvo pa zaostaja
Kmetijska proizvodnja je nezadostna za potrebe Jugoslavije^ - Prizadevanja za prilagoditev razvoja obeh vej gospodarstva - Teorija in praksa
ar?v*F
Gorsko letovišče Tunis v LR Romuniji, eno izmed najlep sih letovišč, kjer preživijo romunski delavci vsako leto svoj dopust.
Inozemskega opazovalca, ki ho obšel Beograd ne samo, <la vidi najbolj privlačile kraje tiste, katere mu navadno svetuje kateri koli zgodovinska-topografski priročnik mesta in ki predstavljajo obvezno pol za razvedrilno potovanje marveč in predvsem, da spozna kako živijo Beograjčani pod novim režimom, ki obstaja deset let v Jugoslaviji, bo takoj zadelo dejstvo, da morajo čakati meščani v vrstah pred kinematografi in nekaterimi trgovinami jestvin, kot n. pr. pred mlekar-
To je edini znak. ki ga dobi opazovalec o neugodju v katerem se nahajajo Beograjčani. Bo drugi strani pa so kavarne in drugi javni lokali v sreili-šču, kot tulli v ljudskih četrtih vedno dobro obiskane. Če sicer ne kaže, da plavajo v izobilju, l>n tudi nei dokazujejo, da hi
bili v revščini. Ta znak neugodja zavzame konkreten pomen. ko pazljivi opazovalce zve, da je to odraz enega izmed najbolj zaskrbljujočih problemov jugoslovanskega gospodarstvu : to je tisti, ki je nastul zaradi zakasnelega in nezadostnega razvoja proizvodnje artiklov, ki niso neohliodno potrebni in nujni za življneje ter živil, kar je rezultat pomanjkljivega razvoja kmetijstva.
Na področju kmetijstva se nabuja opazovalec pred znatno zakasnitvijo proizvodnje, katere
raven je povsem neprimerna za potrebe Jugoslavije. Če se to ne bi odpravdo pravočasno in s korenitimi sredstvi,bi lahko predstavljalo resno oviro za napredek industrije, kar priznavajo sicer celo jugoslovanski gospodarstveniki.
To zakasnitev izpričuje opazovalcu dokaj zgovorno indeks
troleja, 380 milijonov ton surovega jekla, 550 milijonov ton cementa in milijone Ion drugih proizvodov (železo, cink, steklo, žveplena kislimi, aluminij, soda itd.). V letu 1957 jiu bo dokončan na reki Zeta velik bi-droelektrični sistem, ki bo lahko dobavljal letno 1.148 milijonov ktv električne energije. Bri slednjem bo uporabljen mate-
strogo marksističnega vidika, se gotovo ne more izogniti, vsaj do neke mere, skepticizmu glede višine učinku, ker je javno informiran o precej dvomljivih «teoretičnih načelih». Boleg tega so ta « načela » v protislovju s tistimi, ki so po mnenju komunistov drugih dežel bila ko-lavdirana z notranjim življenjem v Sovjetski zvezi. Vendar pa.
rial domače proizvodnje. V do-
glednem času bodo nadalje do-končana druga važna dela gru-tlenj, ki bodo spremenila Črno Goro, katera je bila v preteklosti kar se tiče industrije eden izmed najbolj zaostalih sektorjev Jugoslavije, v enega izmed najvažnejših industrijskih središč mlade Federativne republike.
SPLIT
Istočasno je vesten opazovalec nagnjen na priznanje, da si voditelji Jugoslavije prizadevajo za pospešitev razvoja kmetijstva in njegovo prilagoditev z industrijo, v interesu tistega kar navajajo kot «nadaljnjo okrepitev in napredek socialističnega gospodarstva». In kuko naj bi ne bil nagnjen na priznanje, ko ima pred seboj «desetletni načrt», ki stremi med drugim za tem, da odpravi stanje zaostalosti, kateio še vedno prevladuje na področju kmetijske proizvodnje. Na slednjem obstaja samo po I traktor za 1645 hektarov rodovitne zemlje, kar je v kričečem protislovju z najosnovnejšimi načeli modernega obdelovanja, ki zahtevajo najmanj po 1 traktor za sto bekta-k V tem «planu» so nadalje tudi specifični načrti za obdelovanje še enega milijona in petslotisoč hektarov z osušitvijo prostranih predelov močvirnate zemlje, in potom sistema učinkovitega namakanja zemlje, ki je od sonca ožgana.
Kdor
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
NAGRADE DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
Prve nagrade Društva slovenskih književnikov, ki so Jih ustanovili na zadnjem obč-nem zboru so razdelili 30. maja. Te nagrade so namenjene kot nagrade tistim stvaritvam slovenskih književnikov, ki niso bile nagrajene drugod. Nagrajeni so bili: Peter Levec za pesniško zbirko «Zeleni val», Beno Zupančič za zbirko novel «Veter in cestai, Lojze Kovačič za njegove «Ljubljanske razlednice». vsak s 100.000 dinarji.
(«Ljubljanski dnevnik»)
SODELOVANJE NASI H IN IZRAELSKIH ATOMSKIH ZNANSTVENIKOV
Izrael je sprejel vansko ponudbo, naj
jugoslo-bi začeli znanstveni instituti in strokovnjaki sodelovati na področju uporabe jedrske energije v mirodobne namene.
Iz Izraela poročajo, da bo oktobra prišel v Jugoslavijo eden izmed najaktivnejših izraelskih eksperimentalnih fizikov Sol Koen.
Izrael je ponudil, naj bi en jugoslovanski znanstvenik delal nekaj časa v Izraelu pri uglednem teoretičnem fiziku, prof. Rakeju.
mov je naša država poslala v vzhodnoevropske države prve kmetijske pridelke in vino. Poleg tega gre še za izvoz jajc. perutnine, prašičev in goveje živine. Celotni jugoslovanski izvoz teh pridelkov v Češkoslovaško bo letos kakih 550 ton, predvsem perutnine, prašičev in goveje živine. Prve pošiljke jugoslovanskih vin v Češkoslovaško so naletele na zelo dober sprejem. Letošnja trgovinska pogodba povečuje izvoz vina od lanskih 150 vagonov na 400' vagonov 150 vagonov vina bomo poslali tudi v Poljsko, Vzhodno Nemčijo in Madžarsko.
(«Ljubljanski dnevnik», J. 7. 55)
kmetijske proizvodnje, ki kaže v primeri s predvojno, porast samo za dve točki, kar je povsem neprimerno, upoštevajoč znatno naraščajoče potrebe Jugoslavije zaradi povišanja števila prebivalstva in razvoja industrije. Temu se pridružuje zaskrbljujoče nazadovanje kmetijskega izvoza, čigar jmv prečna raven je danes nižja od predvojne, ker je padla od 61 na 41 odstotkov celotnega izvoza. Do lega je prišlo v trenutku, ko je potreba večjega uvoza tehničnih proizvodov, neobhodno potrebnih za proces industrializacije v Jugoslaviji, zahtevala porast kmetijskega izvoza.
* * *
ZAKAJ MALI KMETJE OPUŠČAJO OBDELOVANJE ZEMLJE
* * *
NASE GOSPODARSKO SODELOVANJE Z VZHODNIMI DRŽAVAMI
Nia • podlagi pred sklenjenih trgovskih
kratkim
sporazu-
Ljudaki poslanec Črne gore Nikola Kovačevič je opozoril na to, da v krajih z nerazvitim kmetijstvom mali kmetje, ki so hkrati zaposleni v gospodarstvu oziroma njihove družine opuščajo obdelovanje zemlje, ker se boje, da ne bi zgubili otroških invalidskih ali drugih doklad. Poslanec Kovačevič je poudaril, da je koristno, da vsaka družina prideluje na svojem posestvu kolikor potrebuje, in da bi morali torej proučiti vprašanje, ali je smotrno v primerih, ko se proizvodnja poveča za nekaj stotakov, da je ogrožena otroška dii katerakoli druga doklada.
(«Ljudska pravica». 7. 7. 55)
Kdor preučuje jugoslovansko gospodarstvo se bo lahko boljše ufmznal s to zakasnitvijo, če ima v vidiku raven industrijske proizvodnje, ki je danes dvakrat višja od predvojne. Če pogleda statistične uradne podatke, lio lahko videl, da, dočim je indeks kmetijske proizvodnje, kot že rečeno samo za dve točki večji od osnovne številke (odgovarjajoča 100) v letu 1939, je indeks industrijske proizvodnje porastel od 100, kot je bil vedno loia 1939, na 208 v letu 1954, to je v letu ko je nu po dročju kovinske industrije po raste! cela na 367, na področju industrije surovega petroleja na 647 in na 1241 v proizvodnji kablov in drugega, za proces elektrifikacijo potrebnega materiala. Zvedel bo tudi, da bodo teku tega leta dokončana dela zn gradnjo 21 novih industrijskih installili j, ki bodo lahko proizvajale 6IW milijonov kw električne energije, 800 milijonov ton trdega premoga, 350 milijonov ton predelanega pe-
opazuje te napore s
v duhu deklaracije, podpisane
dne 2. junija v Beogradu s strani Biilganina za vlado Sovjetske zveze in Tita za vlado Federatiine republike Jugoslavije,
mora tak opazovalec priznati, da je problem načina kako se mora razvijati socialistična proizvodnja, bodisi na področju kmetijstva kakor tudi industrije, vprašanje, ki «se tiče samo zainteresiranih». In to lahko stori s še mirnejšo vestjo, če po eni strani ujiošteva, ila nedvomni uspehi Jugoslavije na področju industrije, dočim zahtevajo
višjo raven kmetijske proizvod-
iz italijanske vlade, se je ta pritisk vsako leto večal in prišel do vrhunca v zadnjem letu Scelbove vlade. Ta nezaslišani pritisk pa ni omajal naše Partije, ki se je v vsem tem času organizacijsko in ideološko u-trdila ter številčno povečala. Posebno v zadnjih letih so komunisti uspeli se povezati s svojo pravilno politiko za rešitev perečih problemov s ši-rikimi množicami. To nam pričajo prav zadnji dogodki v zvezi z borbami, ki jih vodijo tržaški delavci s podporo in simpatijo najširših množic mesta in podeželja. To je pot, po kateri je treba nadaljevati.
Komunisti se .morajo dobro zavedati, da obstaja poteg velikih podjetij kot so ladjedelnice, pristanišče, tudi dosti malih tovarn, ki pa predstavljajo po številu zaposlenih veliko moč. Partija bo morala polagati večjo pažnjo da bo i-mela povsod svojo organizacijo večje ali manjše oblike. Poleg tega se bo treba bolj temeljito seznaniti z vsemi vprašanji malih podjetnikov našega ozemlja, kar nam bo pomagalo za pravilno orientacijo naše politične linije.
Danes je bolj kot kdaj koli potrebna široka demokratična fronta vseh delavcev, da zajezi ofenzivo industrijalcev. Ta fronta je možna. Povsod, kjer so sc komunisti znati otresti spktaštva so uspeli se povezati in skupno se boriti z delavci različnih političnih prepričanj
Dvomesečna enotna borba la" djedelnice Sv. Marka, nam kaže razveseljivo dejstvo, da se delavski razred vedno bolj zaveda da enotnost predstavlja najboljše orožje v borbi za svoje pravice. Dostikrat se prav pod plaščem različnega sektaštva skriva strah in oportunizem tovarišev, ki se na ta način izmikajo konkretnemu delu, ki jim ga partija nalaga.
Komunisti morajo biti po-buniki v borbi, kažipot vsem ostalim delavcem v tovarni in izven tovarne; s tem si bodo pridobili zaupanje in spoštovanje vseh delavcev. Nihče ne more postati dober komunist kar čez noč, temveč postane le po dolgih izkušnjah in po vsakdanjem študiju, česar se naši tovariši še vse premalo zavedajo.
Tov. Destradi je poudaril važnost, ki jo ima pravilna organizacija v tovarni. Osnovna organizacija je celica tovarne, katera pa mora dobiti svojo pripnemo in pravilno povezavo s sektorjem izven tovarne in centrom. 'Le s pravilno organizacijo bo politična linija dobila naslombo celotne partije ter se vnesla v široke vrste delovnega razreda. Danes imamo možnost prikazati raz-V...	». i	«r lfortitn.
socialističnem sistemu dobi* pravilno plačilo za svoj triti
Ob strani komunistov, je 1* Tržai ključil Destradi,- se danes b° ilovii rijo stotine milijonov delovni /odk ljudi. To nam je garancija, d ni daleč dan naše zmage! i^.
Sledila je živahna diskusij' ,0 ki se je nadaljevala v pon* del jek in torek in o .kateri b°' mo poročali v prihodnji vilki.
Boi slavo Sole. k za za v:
BLAZINA JUST pok. Valentina rojen v Trstu, 8. 10. 1901. Tt renski aktivisti, pripadal K0, mandi mesta Trst. Obešen talec v «Soldatenheimu» v Ghega 23. 4. 1944.
nje. prinašajo povišanje proizvajalnih sil in okrepitev delavskega razreda, ki bo imel svojo vlogo tudi pri določanju najboljšega načina za reševanje problemov kmetijstva in se po drugi strani spomni, da tudi jugoslovanski teoretiki pri zagovarjanju metod, ki so z marksističnega vidika sporne, priznavajo v svojih člankih in govorih, da hoda samo konkretni rezultati iz izkušenj dokazali, katere izmed teh metod se bodo lahko smatrale dejansko potrjene in katere se bodo smatrale kot zavržene s strani razvoja življenja. In končno lahko priznava, če ne pozablja, da je drevo življenja vedno zeleno, dočim je drevo «teorije» vedno sivo in bodo njegove usahle_ veje nedvomno odpuille v dotiku s stvarnostjo.
MICHELE SALERNO Konec.
jak ji ka I na lož n iljal' * del to!
Id v izi bolj kap Cad 'Sovi ikerr 'doi 'klin ih v i nel 'ka C
Ijec v B to, k
»ti to. i ljuc irr te n »je. 'Vedli do! v. P:
t i
»nje 'v*»nj ehon Sce jih »tal 5ša 'kal *j I »icu
jiko življenja delavca v kapitalističnem in socialističnem sistemu. Zato pa moramo dnevno vplivati na delavce, ki iz različnih predsodkov niso še prepričani, da bodo le v
M na Holandskem.
Holandski časopisi so porocar li, da je ravnateljstvo tovarne «Fokker» v Amsterdamu odpustilo z dela pet delavcev, ker «so simpatizirali s komunisti». List «De Waarheid» zatrjuje, da so bili delavci odpuščeni na zahtevo ameriških vojaških oblasti.
Sindikalna organizacija v tovarni, ki je včlanjena v enotni sindikalni zvezi «Eenheid Vak Centrale» je naslovila vsem delavcem apel za odločno bori, bo proti uvajanju zloglasnih Mac Carthijevih diskriminacijskih metod na Holandskem.
PAROVEL ANA rojena v Prebenegu, 25. 1925. Kurirka. Ustreljena Opčinah 29. 8. 1944.
pJo
V
M'
J hi:
V'i
GRUDEN STANKO sin Anto" % rojen v Sempolaju, 5. 5. I*2 !kat Pripadnik VOS od 17. 9. 19* ijn Padel v borbi v Boršlfi^ 10. 1. 1945.
Po socialističnem svetu
IZDAJA KNJIG ZA OTROKE
V zadnjih petih letih je iz-
šlo v Sovjetski zvezi 9.500 knjig za otroke s skupno naklado okrog pol milijarde izvodov. Knjige so bile tiskane v 53 jezikih narodov ZSSR. Izdani romani, pripovedke, poezije, gledališka dela obravnavajo stvari, ki najbolj zanimajo sovjetsko deco.	»
Sovjetska literatura za dec o se «talno bogati in izpoj>olnju-je z najboljšimi deli naprednih pisateljev iz vsega sveta.
Letos "bodo izdali mnogo novih knjig za otroke. Samo založba «Detgis» predvideva izdajo nad 500 novih del v skupni nakladi okrog 84 milijonov izvodov.
SOVJETSKA IN CESiKA RAZSTAVA V ISLANDIJI
V prvi polovici julija je bila otvorjena v Reykjaviku, prestolnici Islandije, industrijska in kmetijska razstava , Sovjetske zveze in Češkoslovaške.
'Posebno sovjetski paviljon je vzbudil med obiskovalci ve. liko zanimanje. Razstavljeni so bili vsakovrstni stroji, optični instrumenti, radijski sprejemniki in oddajniki, Die-selovi motorji za pomorstvo, avtomobili, naprave za gradnjo cest, sanitetni instrumenti, kemični proizvodi. Bogata je bila tudi razstava kmetijskih pridelkov, živil, kožuhov, preprog, in obrtniških izdelkov. V prvem tednu je obiskalo raz-
stavo 8.500 oseb, to je 14 odst. prebivalstva Reykjavika.
Kràjevni tisk je posvetil veliko pozornost tej razstavi ter poudaril, da mora 'Islandija navezati stike s čim večjim številom držav in narodov, spoznavati mora njihovo kulturo in tehniko, brez razlike med za-padnim in vzhodnim svetom. Povečanje trgovskih odnošajev med raznimi deželami je eden izmed najboljših načinov za
zmanjšanje nevarnosti vojne -tako je podčrtal list «Timinn».
MADŽARSKI IZVOZ RUDNIŠKIH NAPRAV
L. R. Madžarska je poslala načrte in zadevne naprave za ‘rudnike naslednjim državam; Jugoslaviji, Braziliji ter raznim državam Južne Amerike Druge načrte in naprave za kamnolome pa je dobavila Poljski in Egiptu.
ZA VSAKOGAR NEKAJ.
«Cim vidiš kako dekle, takoj pozabiš, da si poročen».
«Ravno ohratno. Prav takrat se na to spomnim».
AMERIŠKA SVOBODA
Slavini ameriški pisatelj
nest Hemiip.gway je dal nekoč ta-ko-le definicijo o svobodi, ki vlada v Združenih državah Amerike:
- «Mi živimo v deželi, kjer je dana vsakemu možu svoboda, da dela to, kar ugaja njegovi ženil»
* * *
NEZAŽELEN JE BIL
«Dober večer» — pozdravi dekletce mladeniča, ki je prišel na običajni večerni obisk k njeni starejši sestri. — «Moja sestra pride takoj» — :po kratkem odmoru pa s hudomušnim nasmeškom' Se pristavi: «Ali veste, da 'ima moja sestra še tri druge oboževalce?»
«Kaj praviš?» — se začudi mladenič in zardi do las — «Tega pa nisem1 nikoli' vedel»
«Saj tudi jaz ne» — mu odgovor i dekletce. —«Toda moja sestra mi je dala petdeset lir, da vam to povem»
BRAJKOVIC ERMANN0 sin Antona
rojen v Trstu, 26. 12. 1924. " pist od septembra 1943. ® gan v Rižarni 5. 4. 1945'
1'ov,
Si
'S
Sf
Sl
'ili
s
S
PETAROS ANTON DAN sin Antona

rojen v Borštu, 1. 1. 1924-
4
K
v partizane 26. 2. 1944, Pr'^ \
r<
dal Vlil. brigadi, 4. bat. ^
ta. Padel v Križu pri Lju 17. 1. 1945.
STRAN 8
5‘i$( >: b« ■: št«
nemica šole i Boršti
Kratek zgodovinski pregled šole od ustanovitve pa do obnovitve leta 1943
Izseljevanje na dnevnem redu v Trstu
Boršt se pripravlja na proslavo 100 - letnice tamkajšnje Sole. Ta dogodek ni važen le za omenjeno vas, temveč ta vso slovensko javnost na l^Tržaškem - in za našo zgo-l>° tonino. V počastitev tega doti i todka priobčamo sestavek, ki Prikazuje zgodovino te šole.
Neti 1855 se je zaključilo VO šolsko leto priznane akdanje» šole v Borštu. Ta-Poroča šolska kronika. Ka-vsaka takratna šola, tako ludi borštanska šla skozi
0	prostovoljne pobude du-tiikov.
isebnik - domačin, poznejši lik v Lovračicah pri Da-lSimon Marc je že 1827 leta Učeval otroke in deloma tu.
J|j| Pdrasle v branju in pisavi,
I pričuje letnica neke molit-1" e knjige (mašne bukvice) kojo so bili naročili po evem nagovoru oni, ki so <9fli citati. V knjigi so zaznu-'vana tudi imena naročni-».
a k je bil začetek boršlanske le, kakor je po ustnem izro-11 napisal 188(1 leta učitelj tožnik. Nekatere družine so IflpUale svoje otroke v redne §|re deloma v Bazovico in Do-*"01 nekateri pa so se šolali 1(1 v -Postojni. Po šolski kro-izvemo, da se je obrnilo boljše, ko je bil imenovan kaplana v Borštu duh. Lu-Cadcž «Ker je ta mož radi 80 vi h zaslug posebno na v 'kem polju med tukajšnjim °dom še vedno v dobrem 'Plinu, naj mu bode posve-% v trajen spomin tudi tu-
1	nekoliko vrstic. Kaplan «Jka Čadež je bil rodom Go-
iz Poljan pri Škofji Lo-; V Boršt pa je došel 4. aprila "8, kjer je bival do svoje 'ni t. j. do 17. septembra Do poučevanja in sploh ljudskega napredka je mo-imeti mnogo veselja. To '2® njegovo vztrajno prizade-kje. Tukajšnji domačini pri-Mtdujejo, da je zbral takoj dohodu množico mladeni-V' Pa tudi priletnih mož, ka-rP' je poučeval brezplačno "nje in pisave v svojem staranju in sicer z dobrim u-“bom. Kasneje se je število hlcev bolj in bolj množilo, jih tedaj mogel več zbirati Piali sobici. Trebalo je ve-eSa prostora. Preselit se je "kal v šolsko sobo v občin-6i hiši v bližnej vasi Za-e2cu. Ker je bila hiša odročno je občina prodala ter
^iar'Scdanjo, ki je v dotiki ,/tihovnim	stanovanjem. V
hiši določil se je bil tudi 1 'i kolikor tolikor primeren il^stor, kojega zavzema še do hdanes». "
[Dalje časa, celo vrsto let tru-se je blagi šolnik brezplačni kajti šolske oblastnije ni-toipoznale samostojne šole Biorštu, Sole v cerkvenih Junih tukajšnje duhovnije za e ,leto najde se duhovniku -lì	v letno plačo dolo-
, P" vsota 50 gl. Pokojni bi-‘Up tržaško koprski Dr. Jer-!J Legat (1846-1875), ki ima Povzdigo ljudskega šolstva "°8o zaslug, določil je bil, se izplačuje učitelju letna Va iz cerkvenega premože A Tim biskupskim dekreti}' 'J», smelo bi se trditi, da je ‘L osnovana, oziroma po-'kna samostalna šola v Bor-in prvi učitelj takove šole ie Luka Čadež».
..J,Veta 1859 je ta blagi mož ' 21 .P» obolel, podal se je bil l„4iI'Pt si zdravja v tržaško bolnico,, kjer pa ga ni našel, bveč v občo žalost svojim anom preminul dne 17. sej>-'P'bra istega leta. Njegovi o-®Pki počivajo na tukajšnjem Pnpališču».
,*0 prvem njegovem nasled-Au Martinu Vodirju pripove. vaščani, da je bil vzoren PQvnik in učitelj. Zlasti biv-Pjegovi učenci slave ga kot
z vztrajnim trudom in sijajnim uspehom (1859-1861) Okoren pa je bil večinoma bolehen, torej tudi ni mogel delovati šoli (1-866-1-867).
«Po Jakob Lebenovem skoro enoletnim učiteljevanji ni-bilo šolskega pouka blizu celo leto. Sele dne 1. novembra 1869 bil je nastavljen prvi svetni učitelj g. Franc Sijanec, kojega je bila„sprejela občina kot učitelja in organista z letno plačo 200 gold. in prostim stanovanjem.
«G. Sijancu godilo se je, kakor večini nekdanjih učiteljev, kateri so imeli dvomljivo srečo, da so jih plačevale občine. Zlasti občutljiva je bila v takih slučajih nerednost v izplačevanju že itak pičlih do hodkov. Zato se je Sijanec preselil po triletnem službovanju v Borštu. Njemu je nasledoval v šolskem delovanju izkušen Alojzij Pavli. Ta mož si je veliko prizadeval za šolski pouk, zaradi tega in za druge usluge je prejel odlikovanje zlatega križa. Leta 1882 se je Pavli odpovedal službovanju.
S tem letom so šolske oblasti imenovale rednega učitelja Valentina preložnika ter. priznale borštansko šolo za redno šolo. -Leta 1888 je bilo vpisanih v šoli 81 otrok v vsakdanji in 24 v nadaljevalnem tečaju. Naslednje leto šteje 83 rednih učencev in 28 v nadaljevalnem tečaju. Lela,18-85 pa je’bilo 117 učencev z enim samim učiteljem! Šolsko leto se je pričenjalo 1. septembra in se končalo zadnje dni julija, včasih tudi prve dni avgusta».
Leta 1888 je Preložnik zbolel ter pouka ni bilo. Težko bolni učitelj tarna: «(Glede občinskega zastopništva, koje mu je imela izplačevati stanarino in vsoto za šolske potrebščine (pavšal) se žal ne more izra ziti povsem ugodno»-. Ker so mu zadnje mesece odrekali plačo in se je moral prerekati z župani. V zahvalo posvetil jim je podpisani malo pesmico z naslovom «Zupanom spomin». Pesmi pa ni napisal v kroniko Odšel je 1889. leta «Njegov naslednik Ivan Perko je ob nastopu itpel veliko dela, da je spravil v tir šolo, ki je ostala praktično eno leto brez pouka. Tudi on je imel precej težav. Primernega stanovanja ni našel. V občinski hiši je bila «štacuna» (prodajalna, op. ur.) za učitelja pa prostora ni bilo. Zato je Borštane lepo i-zigral «zato gre stanovat na samoto, v hišo pri cesti iz Bor-šta v Ricmanje, katera hiša se nahaja že na katastalnih tleh ricmanjskih».
To dejanje je «občane jezilo» in so mu popravili občin-
sko hišo v Borštu. A ni dovolj: Težave pri iztirjevanju pavšalija in stanarine so bile tolikšne, da je izbruhnil: «Ko
podpisani količkaj čutil «pevsko žilo», bi ne spisal g. Preložnik kake pesmice v spomin občini, temveč celo tragedijo, v kateri je glavni junak učitelj. A to naj bo vsacemu in vsaki čas pred očmi: Delaj pravično. Da se dospe do izkušenosti je treba poskušati, to je hudo, da vsaka šola košta».
«Taki Kačurji so bili tedanji šolniki. Z opoldanskim in popoldanskim poučevanjem čez sto učencev s tako nizko plačo, da niso mogli izhajati, so pOgostoma menjali službeno mesto, da bi se z večjo vnemo posvetili šoli, ko bi rešili vsaj delno gmotno vprašanje.
189(2 leta imamo v Borštu učitelja Breitschopfa, ki se je moral veliko truditi z «razposajenimi in neposlušnimi učenci». 1896 leta je v Borštu Vin-S - o
194 iš >ršl ia
(Nadaljevanje na IV. strani)
IZNAJDBE NA P0DR0Č1U TEHNIKE V SOVJETSKI ZVEZI
Znanost in proizvodnja
Uporaba elektronskega mikroskopa - Žarki Rentgen za ugotavljanje kakovosti predmetov iz kovine
Vloga, ki jo ima kemija na po- | skovanja in za preizkušnje ma-dročju industrije in tehnike v j teriala. Pri tem so se poslužili



353
* % ; *r * *
-l*-'	Tt W' • .
I ič&dA
*m*7**i-
*
Preteklo soboto je odšlo v Avstralijo 939 Tržačanov. V kratkem jim bo sledilo nadaljnjih 3.000 meščanov in okoličanov. Odhajajo po večini specializirani delavci. To predstavlja resno nevarnost za tržaško industrijo. To so sadovi zgrešene politike, ki jo vodi rimska vlada na škodo tržaškega gospodarstva. Med izseljenci je izredno dosti Slovencev. To je
žalostna stvarnost!
NOVA ITALIJANSKA VLADA SE NAHAJA PRED PREIZKUŠNJO
Značilne izjave Segnija
o rešitvi tržaških problemov
Ministrski predsednik se je predstavil z bolj umirjenim tonom * Pomembno priznanje o poživitvi tržaške luke - Diskriminacije glede tranzita blaga še vedno obstajajo
V	soboto je topet odplula ix. Trsta ladja, ki je odpeljala v Avstralijo nad devetsto tržaških emigrantov. Odšli so v tujino, da si tam poiščejo boljte živilenje in perspektive za bodočnost, ki Jim jih naša mesto ne more jamčiti. Tako se nadaljujejo — kot kaplja za kapljo — odhodi v tujino. Tisoči Tržačanov zapuščajo rodno grudo.
Emigracija Je neizbežna posledica nevzdržnega stanja našega gospodarstva, je posledica pomanjkanja vsake vladne politike za Trst, pomanjkanja rešitve najvažnejših gosopdarskih problemov in posledica prepričanja ki st med delovnim ljudstvom vedno bolj utira pot, da hoče italijanski vodilni razred dejansko žrtvovati naše mesto.
V	tem položaju beležimo nov dogodek — v kolikor ga sploh lahko smatramo za takega — ki je izjava novega ministrskega
Narodni odbor za duševno i ričanov, pijancev je okrog zdravje v ZDA je ugotovil, da 3.800.000, od teh 950.000 kronič-
?6i‘,
ki je poučeval, ves sVojega boravka v Borštu
je v tej deželi nad 9 milijonov ljudi obolelih za to ali ono duševno boleznijo. Na podlagi statistik je tudi ugotovil, da bo vsak dvanajsti Američan preživel del svojega življenja v umobolnici. To pomeni, da bi šlo skozi umobolnice nad 13 milijonov državljanov, če ne bodo odkrili nove metode zdravljenja.
Da vlada v resnici vznemirljivo stanje v ZDA, in da so zgornji podatki verodostojni nam potrjuje cela vrsta najrazličnejših dogodkov, ki jih lahko prištevamo vzrokom ali posledicam, duševnih bolezni. Sem spadajo kriminalna dejanja, pijančevanje, uživanje mamil, samomori, in celo ločitve zakonov. Statistike kažejo, da je v ZDA letno povprečno po 1.750.000 večjih zločinov] mamila uživa kakih 50.000 Ame-
nih. Samo v teku 1953. leta je bilo v ZDA 16.090 samomorov. Na vsake štiri poroke, sklenjene v enem letu, odpade ena ločitev. Pred sodišča za mladoletne pride na leto okrog 265.000 dečkov in deklic od 7. do 17, leta.
Uspehi praškega Narodnega gledališča
Konec junija se je zaključilo 15-dnevnc gostovanje praškega narodnega gledališča v Moskvi. Češkoslovaški umetniki so prikazali sovjetskemu občinstvu številne domače klasične opere in zaključili » Smetanovo «Prodano nevesto». Vse predstave so bile polnoštevilno obiskane in so doživele ogromen uspeh.
predsednika Segnija, dana v poslanski zbornici pred glasovanjem zaupnice novi vladi. Gre za izjavo, ki1 Jo je treba skrbno preučiti, ker bi kot zgleda bila od te izjave odvisna impostacija vse bodoče vladne politike za Trst. Ta izjava, pri kateri hočemo podčrtati njeno resnost, bi morala predstavljati nekako Jamstvo za bodočnost. Dočim je Scelba obljubljal na desno in levo stvari, za katere je dobro vedel, da jih ne bo Izpolnil, se Je Segni predstavil pred zbornico z bolj umerjenim tonom in z obvezo, da bo v doglednem času uresničil obljube, ki jih je dal u svojem programskem govoru. Tudi kar se tiče vprašanj glede Trsta je bil značaj govora resnejši. Predvsem je treba podčrtati odkrito priznanje Segnija, da «je poživitev tržaške luke povezana z vzpostavitvijo trgovskega prometa s Srednjo Evropo». To je tembolj pomembno, če se spomnimo na razne nesmiselnosti, ki so prišle e zadnjem času na dan iz raznih strani, ludi s strani demokri-stjanskih poslancev. Tako smo i-meli priliko slišati o upadanju vloge, ki jo ima Trst kot luka, da nima svojega specifičnega zaledja in da je treba tržaške delavce «razpršiti» po svetu.
Seveda nismo pozabili, da je dal tudi Scelba takoj po podpisu Londonskega sporazuma slične iz-ižalve, ki so pomenile podobna priznanja in prevzemanje določenih obveznosti. In tudi nismo pozabili, da po izobilju lepih besed, hi prišlo do. konkretnih dejanj.
vezana z odločno in enotno o-brambo koristi našega mesta.
U. S.
vsem drugačnim učinkom izrazile pred preizkušnjo in to s polno svoje pripombe in nasvete o de- j zavestjo, da je skupna usoda po-lovanju naše lukt *er svoje predloge za dosego olajšav in u* godnost za svoj promet skozi Trst. Mednarodna konferenca za tržaško luko, Je lahko organ, ki bo omogočil ureditev vseh visečih problemov, od ureditve železniških in pristaniških tarij do u-porabe raznih železniških prog, od pojačanJa pomorskih uslug do cele vrste drugih vprašanj. Segni pravi nadalje, da je bila: u-stanovljena prosta luka, ki jamči najširšo uporabo pristanišča s strani vseh držav, brez vsake diskriminacije. Toda znano je, da težke diskriminacije še obstajajo — kar krši točno določene nosti, ki so bile prevzete v Lon donu — na škodo češkoslovaškega in madžarskega prometa. Blago, ki je zabeleženo v 500 postavkah posebnega seznama, če prihaja iz držav-pripadnic NATO in Je namenjeno na socialistično tržišče, mora imeti posebno dovoljenje, brez katerega ni možen tranzit skozi Trst. In znano je tudi, da se to dovoljenje le redko kdaj izstavi.
S tem nikakor nočemo podcenjevati važnosti Izjav Segnija Hočemo pa opozoriti na nekatere točke teh izjav, da obrazložimo naše neodobravanje. Ministrski predsednik Segni pravi, da poživitev tržaškega trgovskega prometa ni’ neobhodno potrebno povezana z mednarodno konferenco za tržaško luko. Ne glede na dejstvo, da pomeni tako stališče dokaj čudno pojmovdnje mednarodne obveznostt, ki je bila sprejeta s strani Italije z Londonskim sporazumom, je pa treba priznati, da bi na takem sestanku , po re e povabljene države lahko s po-
Tudi trditev, da «je bil pretekli čas izrabljen, da se na najboljši način zagotovijo interesi Trsta, bodisi na notranjem, kot na mednarodnem področju«, mora vzbujati v luči dogodkov, kot so se odvijali le skepticizem.
Na vsak način ne dajejo izjave Segnija povoda ne za pesimizem in ne za optimizem. Izkušnje tz prvih mesecev italijanske uprave, so nas izučile, da računamo izključno na krajevne sile. In te izkušnje so si osvojili že vsi Tržačani brez razlike. Vsi čutijo potrebo enotne akcije, ki naj bo koordinirana med vsemi strankami in gospodarskimi organizacijami, da se prisili italijansko vlado na izstavitev ukfepov. za gospodarsko poživitev Trsta.
Sklep tržaškega občinskega sveta, da pošlje v Rim enotno delegacijo, ki jo sestavljajo tudi predstavniki manjšine — v kateri Je tudi odv. tov. Pagassi — je najbolj . učinkovito priznanje te
I. mednarodna grafična razstava v Ljubljani
V Ljubljani je bila 3. julija v Moderni galeriji svečano, ot-vorjena prva mednarodna grafična razstava, za katero vlada veliko zanimanje domačega in mednarodnega umetniškega sveta. Na razstavi so razen Jugo-stajfljo I slavije, zastopane naslednje dr-obuez" zave: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Danska, Finska, Francija, Italija, Japonska, Južna Afrika, Kanada, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Romunija, Sovjetska zveza, Švica, Turčija, Vel. Britanja, Zahodna Nemčija in ZDA, ter pripadniki «Ecole de Pariš», kjer eo zastopani med drugimi tudi predstavniki Indije, Kitajske, Grčije, Egipta in drugih držav. Skupno razstavlja 150 umetnikov s 700 deli.
Sovjetski zvezi, je zelo velikega pomena za ves razvoj in napredek. Zato zavzema kemija zelo važno mesto v vseh panogah industrije in tehnike.
Kemija v tekstilni industriji je dala celo vrsto novih sintetičnih izdelkov, n. pr. umetno volno, najlon, kapron itd. Surovina iz katere izdelujejo kapron je predvsem premog.
S pomočjo raznih kemikalij nastane iz premoga nekakšna smola, katera pa se s predelovanjem spremeni v tanko nit kaprona.
V zadnjih letih so sovjetski kemiki izdelali na tisoče vrst barvnih zmesi, ki so v celoti zamenjale naravne barve. Prav tako je prišlo v široko potro šnjo v tehniki, zdravilstvu, poljedelstvu nešteto sestavin, ki jih uporabljajo za -pobijanje zajedalcev rastlin, za preprečevanje rastlinskih bolezni itd
Posebno pozornost zaslužijo nove snovi za pritrjevanje najrazličnejših predmetov, kot n. pr.: kovin z lesom, ali stekla s kamnom. S pomočjo teh snovi je mogoče zelo hitro popraviti razne stroje in podobno. Te nove izdelke so u-porabljali tudi pri gradnji mo-iskovslke podzemske železnice «Metro» in sicer za pritrjevanje marmorja k stenam.
Po-sebna značilnost moderne tehnike v SZ so visoki parametri: pospešitev tehnoloških postopkov, osvojitev visokih pritiskov, visokih frekvenc, visoke in nizke temperature itd Naj omenimo le nekatere izmed teh primerov:
Danes uporabljajo v SZ take kombinirane stroje, ki izdelujejo najrazličnejše predmete iz nerazbeljene kovine. Z u-vedbo takih strojev je uspelo znižati število delovne moči za 15 do 20°/o, istočasno pa povečati proizvodnjo. Dočim je strugar na prejšnji način predelal od 10 do 12 metrov kovine na minuto, jo danes s kombiniranimi stroji lahko predela celo do 3.000 metrov na minuto.
Izkoriščanje visoke temperature in visokega pritiska je v zelo veliki meri pospešilo proizvajalni proces zlasti v industriji kemije in v petrolejskih čistilnicah. Medtem ko to izkoriščanje pospešuje proizvodnjo, realizira tudi znatno štednjo pri gorivu. Turbina z zmogljivostjo 100.000 Kw., ki deluje pod pritiskom 90 atmosfer prihrani letno okrog 90.000 ton premoga v primeri s turbino z 29 atmosferami. Leta 1954 je bila zgrajena neka turbina, katero so nazvali «Turbina miru» deluje z zmogljivostjo 170 atmosfer in realizira za 12 do 15% slednjo goriva.
Sovjetski znanstveniki so odkrili nova sredstva za razi-
najnovejših pridobitev znanosti. N. pr. elektronski mikroskop poveča predmet za 103-200.000 krat. medtem ko ga je navaden mikroskop povečal kvečjemu le za 3.000 krat. Zato je elektronski mikroskop omogočil važna odkritja na področjih fizike, kemije, mikrobiologije, medicine in tehnike.
Pa oglejmo si 'še nek drugi primer:	Cez neki železniški
most ima privoziti težak tovorni vlak. Vozil bo z veliko brzi-no. Toda železničarji so povsem gotovi, da bo most vzdržal več tisoč tonski tovor, kajti most je bil že prej skrbno pregledan. S posebnimi napravami so tehniki ugotovili solidnost mosta. S posebno atomsko napravo so preučili kristalizacijo jekla. Z rentgenskimi žarki so preslikali vsak posamezni kos jekla.
Jekle.ii material preizkušajo tudi s posebnimi ultrazvočnimi napravami. Ultrazvočni
defoktoskop, ki so ga izdelali v Sovjetski zvezi lahko preizkusi sleherni tip mehkega alt trdega materiala. Z njim je možno določiti kakšen je sestav litega železa in ali ima , isto morebitne luknjice v notranjosti, kakor tudi kako globoka ie plast rjavelosti na površini.
Kot rezultat pospeševanja proizvajalnega postopka in avtomatizacije, je nastal nov racionalen način organizacije proizvodnje. Način tekočega traka, ki je bil svojčas v rabi samo v montažnih tvornicah, je sedaj uveden na široki črti. Danes omenjeni tralc ne prevaža samo montažnih kosov, temveč tudi pomožen material itd. Uveljavitev takega postopka na najširši črti je omogočila zagqtovitev kontinuitete, pospešitev proizvajalnosti, dvig kakovosti in najširše varčevanje bodisi surovine, kakor tudi napol izdelanega materiala.
I. Abramov (povzeto po reviji «Novi mir» št. 2. 1955.'
ZA NASE KMETE
Najnovejše znanstvene iznajdbe o gnojilih
Trst postavlja Segnijevo vlado
Novoustanovljeni pevski zbor prosvetnega društva «Gaj» iz Banov. Razvesel iva značilnost tega zbora je v tem, da ga sestavlja skoro sama mladina.
Miroljubna uporaba atomske energije je omogočila u-porabo radioaktivnih izotopov v najrazličnejših znanstvenih panogah.
Uporaba radioaktivnih izotopov veliko pomaga tudi pri raziskavanjih na kmetijskem polju.
Rastline uporabljajo in spreminjajo različne snovi, ki jih vsrkajo iz zraka ali pa iz zemlje.
Uporaba radioaktivnih izotopov raznih kemičnih snovi, ki jih rastline uporabljajo pri njihovem razvoju, je omogočila odstranitev težkoč pri spoznavanju mehanizma vsrkavanja in asimilacije raznih gnojil.
S temi sredstvi seje dokazalo, da rastline vsrkajo iz zemlje znatne količine ogljikovega dvokisa, ki ga rastlina spremeni v sladkorne snovi.
Tudi pri uporabi raznih u-metnih gnojil so z uporabo radioaktivnih izotopov prišli do zanimivih in koristnih u-gotovitev.	•
Ugotovili so, da je primernejša in bolj ekonomična u-poraba fosfornih gnojil zrnju kot pa uporaba istih umetnih gnojil v prahu, ker ni potrebno, da rastlina vsrka fosfor z vsemi koreninami. Dovolj je, da fosforna gnojila pridejo v do. tiko s triodstotno površino celokupnih korenin rastline ker že tako rastlina lahko vsrka potrebno količino fosforja.
Se važne.še ugotovitve, do katerih so prišli z uporabo radioaktivnih izotopov, nanašajo na važnost, ki jo i-ina za kmetijstvo, uporaba gnojil organskega izvora, kot so na pr hlevski gnoj, razni komposti in podkopa-vanie raznih metuljnic. Dokazano je sicer, da rastline vsrkajo in se v veliki meri okoristijo z ogljikom, ki nahaja v zemlji, k itero smo pognojili v organskimi snovmi. Takšne ugotovitve dajejo torej prav onim kmetom in posebno pa vrtnarjem, ki vedno posvečajo veliko važnost uporabi hlevskega gnoja kot gnojila, čeprav se niso in se še ne zavedajo popolnoma katere so bistvene lastnosti,
da dajemo prednost naravnemu gnojenju nad gnojenjem z umetnimi gnojili.
Te radioaktivne snovi so omogočile še nadaljnja važna odkritja. Naj omenimo tu važnost uporabe fosfornih gnojil, ki nudijo obenem rastlinam potrebni fosfor in jim omogočijo, da vsrkajo o-gljik neposredno iz zemlje. Rastlina lahko vsrka ogljik, ki se nahaja v zemlji, le v prisotnosti znatne količine fosforja.
Raziskavanja z radioaktivnimi izotopi so torej spet postavila na prvo mesto naravna organska gnojila, vsebujoča ogljik.
V zvezi s tem moramo v kmetijstvu polagati vedno večjo pažnjo hlevskemu gnoju, raznim kompostom, pod-kopavanju raznih metuljnic, | uporabi gnojnice in raznih odpadkov.
Potrebno je, da podčrtamo važnost uporabe organskih gnojil tudi v zvezi z načrtom za odpravo mestnih ■ smeti, ker je to vprašanje še vedno odprto v našemu mestu. Pravi Zločin bi bilo uničenje tako važnega vira prvovrstnega organskega gnojila katerega uporaba bi lahko znatno povečala kmetijsko proizvodnjo na nršem ožemi u in tudi v bližnjih pokrajinah.
Med kot hrana in zdravilo
Ta znani sladki lepljivi sok, ki je že v najstarejših časih sladil borno kosilce revežev, se nadomešča danes v številnih deže’ah z maslom in sladkorjem. Dober, neponarejen med pa je zaradi, sladkornosti dragoceno živilo. Nekateri sicer trde, da zaslini, oziroma okisa želodec. To pa nikakor ni pravilo, ker njegova količina sladkorja vzpodbuja izločevanje želodčnih sokov. Ko se spremeni v mlečno in masleno kislino, p speši prebavo beljakovinastih. že’ezo in ap bo v ebujočih živil.
Dobrodejni vpliv medu se opaža najbolj pri otrokih. Daljše zdravljenje dela naravnost čudeže. Zobje dobe
VLADIMIR
<1
NAZOR


Začuden sem olistal.
I . Bil Sl,m mi križišču šli rili dolgih hodnikov. Skale so nav-''"le, tod» sekajo jih globeli, podobne katedralam ; trda tla hivna, v njih struge, po katerih teče voda; oboki so visoki, “'[sod se nekaj svetlika v rdečkastih, fosfornih in zlatih od-
tv*h.
Tu so zbrane najplemenitejše kovine in vsaka je drugačne Se. Zlata zrnoa in listki se trepetaje svetijo, bakreni drob-,s° rdeči kakor vrtnice v cvetju, železo kar samo od sebe ^"/eva ostre, temnordeče barvne odtenke, rjavi premog pa Ule v to skladje kovinskih glasov svojo globoko mrakotnost.
,*di se, da ves zbor poje : Tukaj smo. Želimo,
da nas lomite, sekale v kose,
4 4
&
bij*"1
lijete ; v pečeh bi radi goreli in na ognjiščih blesteli, se svr-»a soncu, na dekliških vratovih, na prstih nevest in po-' "ih žena. Pridite ! Čakamo vas.
Nihče ne pride.
I), Moč in veselje ljudi ležita zakopana v zemlji; na zemlji si delijo med seboj oblast,slabost, žalost in umazanija, sj, Velikanska bogastva so zakopana pod nogami bede in “"•aštva.
Meni je, kakor da hodim skozi lesketajoče se ječe, ali Krobovi nečesa, kar hrepeni po življenju.
7.
I^akšno bitje je moj vodnik? vj'č več ni podoben starcu.
|)(j 'rada mu je počrnela, oči mu leskečejo. v roke in noge je S|'al krepkejši, urnejši. So trenutki, ko se mi dozdeva, da " a komaj vidnimi perutmi.
b(, Zdaj bom moral drveti, skoraj leteti za njim, pa mi ne ‘ežko.
Koliko duplin, globeli in podzemskih dvoran sva že obšla ? Povsod šelestenje vej, žuborenje voda, glasovi ljudi in živali.
Tla pod nama se tresejo in majejo, iz mrakotnih brezen platnic plameneči jeziki, dviga se dim. Kriki borečih se, pokanje pušk, grmenje topov.
Vnela se je vojna.
Dva strašna velikana v spremstvu oboroženih ljudi z volčjimi in pasjimi glavami sta vdrla v podzemski svet, da bi požigala hiše, klala žene, starčke in otroke, žela setve, obirala sadovnjake in trgala vinograde, vdrla v kraljestvo rud, odganjala živino. Njuno divjanje in njuna požrešnost sla velika. Z mečem sekata, v verige vklepata, z nogami teptata, loda Ha, ki so bila dotlej pusta, mrzla in nepremična, se stresejo ; skoraj razbeljena so od vročine; drgetajo in mečejo iz sebe borce, kakršnih še ni videl svet. Mladi so. Opanke nosijo na nogah, rdečo zvezdo na čelu.
Borba je huda, sami premiki, porazi in zmage, toda mali zmagujejo. Starec se je pomladil, krila so mn zrasla in začel je z njimi mahati. Od njih piha veter, ki pometa z malimi borci, kakor sever s suhim listjem; dvigu jih in meče na velikane, na volčjo in pasjo sodrgo ; vsakega izmed njih spreminja v težak kamen, ki prebija kožo, lomi kost. Zemlja pa bruha iz sebe nove borce, vedno več jih je, vedno večji so, močnejši
in napadalnejsi.
Bilka je dobljena. Mali vlačijo trupla velikanov, volčjo in pasjo crkovino, in jih odstranjujejo ; iz jam lezejo kot borci, vračajo se pa kot delavci ; Starec jih vodi in nosi rudarsko orodje.
Kmalu oživi vse podzemlje.
Grablje rožljajo. Motike in lopute zvenčijo. Kladiva nabijajo.
Oboki v duplini so počili; tla go se dvignila; sonce je
posvetilo.
Novo delo in novo življenje polje in vre.
Izginili so vsi strahovi, vse sence iz preteklosti.
Vse pod zemljo je poslalo enako; ljudje so podobni drug drugemu kakor mravljinec mravljincu ; z enako voljo delajo, enako jedo, na istem soncu se grejejo. In novo sonce sije povsod ; planine so razpokale in se sesule ; podzemski svet sc je prikazal na površju, visoko se je dvignil in se spremenil v še veličastnejše gore, prijetne globeli, *po katerih teko bistre reke, ki ne ločijo, ampak spajajo bregove s plitvinami, liro-d išči in mostovi.
Od povsod diha tovarištvo, skupno delo, vzajemma pomoč.
Mir vlada med ljudmi in stvarmi.
Do zadnje meje si me pripeljal, do konca, pravim
Starcu.
Nisem, mi odgovarja. — Pojdi za menoj !
Kam me neki pelje?
Prava Bosna je odkrita ; meja sedanjosti je prekoračena.
Lijpina je odpadla ; jedro je prišlo na beli dan ; pod modrim nebom je z zelenjem odeto ; trničje se je spremenilo v sadno drevje, ki po eni strani cvete, po drugi nosi plod. Večna pomlad je. Izginila so mesta, vasi, razmetane kolibe in staje, nič drugega ne vidiš, kakor šotore sredi pašnikov, kjer se pase živina, ob reki pa skačejo otroci, ženske perejo perilo, moški lovijo ribe. To so zadruge ljudi, ki se po svobodni volji družijo in razhajajo, selijo iz kraja v kraj in tudi iz šotora v šotor, pokoravajoč se samo želji srca in nagnjenja do tega ali onega tovariša. Toda gospodarji dela so, samo toliko se mučijo, kolikor je potrebno, da se ohranijo pri življenju. Od ničesar in od nikogar niso odvisni, samo z naravo so povezani. Čistost telesa in duše. In odnos do živali je postal drugačen : kolikor daješ, toliko prejemaš.
Kakšen svet je to? — vprašam Starca.
Svet utopije, mi odgovarja.
Sanje, ki se ne morejo uresničili.
Vse, kar je mogoče sanjali, se lahko tudi uresniči. Sanje so znanilke dela. Ne pridejo kar tgko in brez razloga.
In človek...
Ni slabši od živali. Vsa pota k dobremu so odprta pred njim. Samo enega mu manjka: vere vase, zaupanja v lastno
moč. Žrtev strahu je.
Kakšnega?
Večnega strahu pred nerazumljivimi silami neskončne in veličastne narave.
Til kje je njegov začetek? Kdaj bo izginil?
Ta strah se je prikazal, ko se je človek začel os, mljati, ko se je začel trgali iz naročja narave v blaznem upanju, da bo postal njen gospodar, da bo zasužnjil v «e njene ogromne moči ; in izginil bo. ko se jim Jm znova predal, ko bo dovolil, da same vplivajo nanj, skrilo, blagodejno, neprisiljeno v meri in načinu, za katerega ve edino on.
Odpoved ! Vračanje! Poglabljanje v daljno preteklost !
V ničemer ni vračanja v preteklost. Samo od zunaj je videti tako. Kar in kdor ve, da v svojem večnem gibanju koraka samo naprej, ne more zopet nazaj. Preteklost nas ne čaka, da bi se vrnili k njej ; kar je bilo dobrega in živega v njej, koraka z nami naprej, neprestano se bogati in ustvarja nove, nepričakovane čudeže.
Da. Toda skoraj vedno v borbi in trpljenju. In kaj
potem?
Pogumno sprejmi hoj ! Blagoslovi trpljenje!
Tako je vzkliknil in tisti trenutek sem ga videl v njegovi zadnji podobi.
Z mladostjo je bi! obsijan. Močan, dober, lep;
In vzkliknil sem :
Zdaj vem, kilo si. Genij te dežele.
9.
Ker je rasteh mahaje z vedno večjimi krili, sem iztegnil roke proti njemu, v želji, da bi ga dosegel.
Toda nekdo me jr prijel za roko, ide prebudil.
Počasi sem odprl oči.
Znašel sem se v sobici, na ležišču.
Pred menoj jr stala zdravnica našega bataljona ; preiskovala je, kako mi utriplje žila, gledala me je, smehljala se mi jr in govorila ;
No. tovariš Nazor, kako se počutiš?
In odgovoril sem:
Kakor človek, ki se je prebil skozi pekel in vire, pa so ga ustavili pred vrati v nebesa.
Kru «evo na Pivi. 10.IV.1943.
KONEC
več apna, postanejo tršf in
ki nam velevajo",'	Nečista, večkrat
slaba kri se izčisti in izboljša. Tek narašča. Celo otrpli živci se okrepe: na kratko povedano, veselje do življenja in njegova krepost se vračate. Med pa ima tudi naravne zdravilne snovi. Pri pljučnih katarjih pri naduhi, pri vratni vnetici, kot odvajilo, zoper sečna, mehurna obolenja in obistne kamene je dober pomočnik.
Kakn konzerviramo češplje v kisu
Češplje v kisu so zelo o-kusne. Napraviš jih takole: Dozorele češplje . se operejo in se nato na 4 do 5 mestih nabodejo z iglo. Tako pripravljene češplje denemo v kipečo raztopin - sladkorja v vinskem ki u, kjer ostanejo samo toliko časa. dok'er ne začnejo prve češplje pokati.
. Potem vložimo češplje v kozarec in jih nato zalijemo z oslajenim kisom, v katerem so se prej oarile. Na vsak kilogram češpelj se računa pol litra najfmejšega vinskega kisa in 33 dkg sladkorja. Za duh in boljši okus je prideti malo sladke skorje in par nageljčkov. Dobro je tudi raztopino prej, kakor z njo zalijemo češplje, ponovno podkuhati, da se nekoliko zgosti. Končno zapremo kozarce s pergamentnim papirjem.


Stoletnica šole v Borštu
(Nadaljevanje s 3. strani)
ko Trobec, ki se je Borštanom zameril zaradi šaljivega članka o borštanski šoli, katerega je objavil v «'Brivcu». Leta 1897 poučuje 117 učencev Anton Bezeg leta 1899 pa Rudolf 'Gross. 'Leta 1902 sta dve su-plentki: prej Marija Posega pozneje Antonija Besednjak. Leta 1903 je po dolgem zavlačevanju dolinskega šolskega sveta nameščen Anton Urbančič. Ker se je ta hotel dokončno naseliti v Boršt, je skušal na vse načine urediti šolo in šolsko življenje. Ze 27. februa-rja 1902 so dogradili novo u-čilnico. Ker ni bila opremljena je zahteval in tudi dosegel opremo. «80 ,^ron pavšalije je bilo premalo za snaženje, kurjavo, tiskovine, črnilo, kredo, gobo in za vabi Ino zvonenje» Zato se mu je odrekel. Krajni svet je izplačal isti znesek neki vdovi, a učilnica je bila umazana in pozimi nezakurjena. Prekinil je pouk, ni odposlal izpolnjenih tiskovin o cepljenju, ker malomarnost krajevnega sveta mu jih ni dostavila. Okrajni šolski nadzornik mu žuga z ukorom. Vendar ne kloni! Pavšal mu je povišan na 130 kron. S tem on sprejme tudi vse dolžnosti. Z isto trdovratnostjo je dve leti zaporedoma pisaril, da bi spremenil borštansko šolo v dvo-razrednico. Po velikih težavah se mu je to tudi posrečilo, T° se je zgodilo 14. oktobra 1905. Toda za «plačilo» so ga premestili v Boljunec. Za to ni užival sadov svojega truda!
Leta 1908 sta v Borštu dva učitelja: Ludvik Žerjav in Gi-zela Bellinger, obadva komaj absolvirana učitelja. Žerjav beleži v kroniko, da sta bila v Borštu «žalibog le za kratek čas...» Edini brezskrbni vzdih vse kronike!
I»eta 1907 sta poučevbla na borštanski šoli Kristjan Bogateč in Štefanija Ceh-Kljun; bilo je 119 učencev Sledili so Ivančič Alma, Franc Košutnik. Jožef Jakopec, Fran Venturini, Ernest Svara in drugi Napo-:led je bila tudi ta kot vse ostale slovenske šole v Primorju ukinjena. Oživela je zopet v poslopju, «zgrajenem na robuti» domačinov, leta 1943. Skoraj dve šolski leti so poučevali brezplačno Franc Malalan, župnik; Zdenka Pe-taros, poštna uradnica iz Boršta in Zahar Pepca, zasebnica.
Igor Dekleva se zahvaljuje
Kot je že bilo v časopisih objavljeno, sem bil v soboto 18. t. m. izpuščen na svobodo. Moja izpustitev predstavlja nedvomno zmago antifašističnih sil tega ozemlja. Široka fronta, ki se je ustvarila okoli mojega primera, ne glede na politično prepričanje, je dokaz, da so najrazličnejši sloji globoko občutili težko žalitev osnovnih pridobitev narodnoosvobodilne vojne. Kampanja vsega antifašističnega tiska je prisilila v umik reakcionarne in fašistične kroge, ki se nadejajo, da bi z vrsto protidemokratičnih preganjanj rešili svojo potapljajočo se barko.
Ob priliki moje osvoboditve se zato najtopleje zahvaljujem vsem političnim strankam in organizacijam, vsem časopisom in posameznikom, ki so se ob tej priliki zavzeli zame. Moja posebna zahvala gre gospodu odvetniku dr. Tončiču, ki mi je izkazal svoje globoko človečansko razumevanje ter posvetil mojemu primeru vse svoje sile in sposobnosti.
Trst, 17. VII. 1955.
Igor Dekleva
Sanitarni ukrepi jugosl. oblasti
Jugoslovanski obmejni organi so dobili nalog, da od 14. t. m. dalje zavrnejo vsakega otroka do 16. leta starosti, ki bi hotel sam ali v spremstvu starlbv prekoračiti jugoslovan-sko-italijansko mejo. Ukrep so izdale sanitarne oblasti sežanskega okraja in je v zvezi z obolenjem za otroško paralizo v Trstu. Ukrep ostane v veljavi do preklica.
ZAKLJUČENO V TRSTU POMLADANSKO ZASEDANJE
Enotnost občinskega sveta v obrambi koristi Trsta
Resolucijo z gospodarskimi zahtevami so odobrili vsi svetovalci - V delegaciji, ki gre v Rim sta tudi dva zastopnika opozicije - Izjava odbornika dr. Zacchija o tolmačenju podatkov otroške bolezni
V petek prejšnjega tedna je tržaški običinski svet zaključil pomladansko zasedanje. Na zadnji seji je soglasno odobril naslednjo resolucijo v zvezi z gospodarskim stanjem Trsta: Tržaški občinski svet, upoštevajoč hude težave mesta zaradi zakasnitve pri uveljavljenju ukrepov ministrskega sveta v prid tržaškega gospodarstva, je vzel na znanje, da bo predsednik vlade Segni po glasovanju parlamenta sprejel predstavništvo občine.
Medtem pa občinski svet poudarja nujnost uveljavitve naslednjih ukrepov:
1. takojšnje razpolaganje in začetek delovanja sklada za pospešitev tržaškega gospodarstva v pogojih, ki so jih predlagale vladi krajevne politične, gospodarske in sindikal-
ne organizacije v produktivne namene;
2.	dodelitev pomorskih prog, ki so potrebne za okrepitev prometa ter uvedbo takojšnjih ukrepov, ki bodo lahko okrepili mednarodni promet v pristanišču;
3.	deželna avtonomija;
4.	ustanovitev proste cone;
5.	posamezna ministrstva naj takoj uveljavijo vse tiste ukrepe, ki jih narekuje posebni položaj, v kalerega je zabredel Trst po težki okrnitvi njegovega ozemlja;
pooblašča občinsko, predstavništvo naj bo glasnik teh potreb in naj poroča svetu glede nadaljnjih morebitnih odločitev.
Gornjo resolucijo so še pred sejo sestavili skupno predstavniki vseh političnih strank v
V avgustu razgibana kampanja našega tiska
Kot, je razvidno iz raznih delovnih načrtov, ki jih pošiljajo sekcije agitpropu, bo kampanja demokratičnega tiska v avgustu še posebno razgibana. Mestne in okoliške sekcije napovedujejo celo vrsto praznikov tiska, na katerih ne bo manjkal pester in bogat kulturni spored. V programu so razen tega tudi razne športne prireditve, kot tekma v peš hoji, kolesarska dirka itd.
Seveda se sekcije niso omejile samo ria organiziranje krajevnih veselic. Prva naloga je, da se izboljša in poveča širjenje naših listov, kot «La-vòratora», «Dela» in «Unità* ter ilustriranih revij.
V tem pogledu so si zadale konkretne obveze sekcije Tomažič, Pisoni, Pončana in druge. Tako so se tovariši iz Pon-čane»obvezali, da bodo podvojili razpodajo «Dela» in «Lavoratore,». Za dosego postavljenega cilja, bodo seveda povečali število raznašalcev z vključitvijo novih moči.
Osrednji praznik «Lavoratora», ki je bil napovedan za prejšnjo nedeljo, so morali organizatorji preložiti na poznejši čas, to pa zaradi organizacijskih težkoč, ki so se pojavile v dneh pred prireditvijo.
Kar se tiče osrednjega praznika «Dela», je slednji v načrtu za drugo polovico avgusta. Kot lansko leto, tako bo tudi letos nogometni turnir za «pokal Dela». Turnir bo predvidoma v septembru.
IZ REPENTABRSKB OBČINE
Kdaj bodo postavili dvojezične napise?
Prebivalci poedinih vasi v občini iRepentabor se večkrat vprašujejo kdaj bo občinska uprava postavila dvojezične napise v vaseh in na križiščih. O napisih se je govorilo in sklepalo na zadnji seji jesenskega zasedanja, ki je bila ja-nuarja letos. Takrat so svetovalci soglasno odobrili izdatek za nabavo dvojezičnih napi sov, ki bi znašal — kot je bilo rečeno — približno 60.000 lič.
Od zadnje seje je preteklo že pol leta, toda sklep je ostal samo na papirju in na križiščih vidiš še vedno iste stare
in pomazane napisne table. Vaščani so mnenja, da to ne more služiti za dvig ugleda občinske uprave. Isto mnenje si bodo verjetno ustvarili tudi nedeljski izletniki in letoviščarji, ki radi prihajajo v prijazno in gostoljubno repen-tabrsko občino.
Kar se pa tiče napisa na Re-pentabru, ki služi kot kažipot za Fernetiče, katerega je postavila provinca seveda samo v italijanščini, bi bila po mnenju vaščanov potrebna intervencija občine na merodajnem mestu. Ce provinca rada pozabi na dvojezičnost jo je treba pač na to opozoriti.
Prireditev v Medji vasi
Mladina iz Medje vasi vabi
na prireditev, ki bo jutri, v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri v Medji vasi. Na sporedu je veseloigra v 3 dejanjih «Dve nevesti».
Vabljeni vsi, ki si želijo zdravega razvedrila.
občinskem svetu. Do enotne resolucije je prišlo na pritisk opozicije, posebno komunistov, ki so že na prejšnjih sejah poudarili potrebo enotnega nastopanja v obrambo koristi Trsta,
V	svoji glasovalni izjavi je tov. Pogassi pripomnil, da so se komunisti odpovedali vključitvi v resolucijo nekaterih njihovih programskih točk, ki so bile sicer vseeno vključene, toda z drugim besedilom. S tem so dejansko prispevali, da je prišlo do enotnega glasovanja.
V	diskusijo je prišlo nato vprašanje, kdo bo sestavljal občinsko zastopstvo, ki ga bo sprejel v Rimu ministrski predsednik Segni. Tov. Pogassi je grajal zadržanje župana, ki ja hotel, da bi šli v Rim samo predstavniki večine. Poudaril je, da so stranke opozicije prejele na volitvah v resnici več .glasov, kot pa takozvana večina. To je treba tudi upoštevati pri sestavljanju delegacije.
Končno je bilo sklenjeno, da bodo delegacijo sestavljali župan, po 1 predstavnik štirih strank večine in dva predstavnika opozicije.
Na petkovi seji je odbornik za higieno dr. Zacchi sprožil vprašanje poteka otroške paralize v našem mestu. Izrazil je svoje začudenje zaradi zadevnega sporočila tržaške prefekture in še posebno glede načina tolmačenja uradnih podatkov s strani vladnega komisariata. 'V zadnjem svojem poročilu je namreč vladni komisariat pribil, da je smatrati kot uradne in verodostojne samo njegove podatke. Dr. Zecchi je dejal, da so uradni podatki lahko plod osebnega tolmačenja pokrajinskega zdravnika ter podatkov, ki jih daje občina prefekturi na podlagi prejetih prijav, katere se nato izpopolnijo s posrednimi in neposrednimi iniormacijami.
Potek
otroške bolezni
Tiskovni urad Vladnega generalnega komisariata je izdal v sredo, 20. t. m. naslednje po-
ročilo:
Od 14. t. m., to je od dneva ko je bilo izdano poročilo, so zabeležili v tržaški občini še tri primere otroške paralize. Dva primera, ki sta bila šele sedaj potrjena, se nanašata na nekega enoletnega otroka in štirinajstletnega tanta, medtem ko se je tretji primer pripetil pred nekaj dnevi in se je na žalost končal s smrtjo 31-let-nega mladeniča.
Od aprila pa do danes je bilo javljeno pokrajinskemu sanitetnemu uradu skupno 25 primerov otroške paralize, zaradi katere je 9 oseb umrlo. Med ostalimi bolniki sta dva popolnoma ozdravela, trinajst jih je v bolnišnici, vendar ne bodo imeli hujših posledic, medtem ko ima 1 bolnik močne znake paralize.
OBČINSKI SVET V DOLINI
odobril 17. gospodarski načrt
Poziv oblastem, naj izpolnijo dane obljube za izboljšanje gospodarskega položaja v Trstu - Solidarnost s stavkajočimi varilci
Vi torek zvečer je bila redna seja občinskega sveta v Dolini. Na njej so razpravljali o raznih vprašanjih upravnega značaja, kakor tudi o gospodarski krizi, v kateri se nahaja naše področje. Zupan Lo-vriha je v svojem uvodnem govoru poudaril, da je odgovorna za tako stanje predvsem bivša Scelbova vlada, ki je po podpisu londonskega sporazuma sicer obljubila vrsto ukrepov za to, da bi zagotovila kontinuiteto gospodarskega življenja, a ni nobene izmed ob-lju izpolnila. Tu je omenil predvsem žalostno dejstvo, da ni bil realiziran takoimenova-ni «krožni sklad» od katerega se je toliko pričakovalo. Ožigosal pa je razne izjave nekaterih vidnih predstavnikov vladnih strank, ki mislijo, da se da obstoječo krizo na Tržaškem rešiti z navdihovanjem za izseljevanje v Australijo. O žigosa! je tudi zadržanje vodstva GRDA, ki je povzročilo stavko, ki traja že toliko časa
OBVESTILO TISKOVNEGA URADA VLADNEGA KOMISARIATA
Navodila organizatorjem kulturnih prireditev
Tiskovni urad vladnega komisariata je izročil tisku prejšnjo soboto naslednje obvestilo:
Da se preprečijo zakasnitve in napačne dostave, ugotavlja tiskovni urad Vladnega generalnega komisariata, da morajo odgovorni predstavniki gledaliških in raznih drugih u-metniških skupin, če hočejo dobiti po veljavnih določilih predpisano potrdilo cenzure, predložiti Uradu za gledališke predstave pri tiskovnem in informacijskem uradu, vladna palača, piazza dell’Unità d’Italia v 'Trstu, prošnjo na kolekova-nem papirju z 200 lirami in 2 izvoda besedila predstave. Ta izvoda morata biti tiskana ali pisana no stroj, popolnoma e-naka in čitljiva, strani morajo biti označene s številkami. V prošnjah mora biti nadalje točno navedena skupina, ki bo delo uprizorila, poleg tega mo-
rajo biti navedena imena glavnih predstavnikov te skupine. Izvoda morala biti predložena najmanj 20 dni pred uprizoritvijo.
V
Spòàt dama Ut t/ svetu
TRŽAŠKI SPORT Nogometni turnir za pokal Festivala
Turnir se naglo bliža svojemu zaključku. \Dejstvo|, da tekmuje v turnirju 24 čet kaže, da je vzbudil med mladimi nogometaši letos še posebno zanimanje. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev in igrišč, se je v kratkem času organiziralo v podeželskih občinah in tržaški okolici 24 čet, ki jih sestavljajo navdušenja in požrtvovalnosti polni mladi začetniki. To je nedvomno dober znak za bodoči razvoj te športne panoge.
V četrtem kolu turnirja za dolir.sko-miljski okraj so bili rezultati naslednji:	Dolina -
Milje 0-0, Boljunec - Ricmanje 2-1, Dom jo - Milje Avanguardia 8-1. V openskem okraju je na čelu lestvice enajstorica iz Trebč. Igrajo še naslednje čele: Repentabor, Opčine, Bane in Bazovica.
PD «OPČINE»
pripravlja za prvo polovico avgusta važno kulturno prireditev, ki naj bi bila v duhu obrambe narodnih pravic Slovencev. Ze zdaj spodbujamo prosvetna društva in pevske zbore openskega okoliša, na) •e pripravijo za sodelovanje.
POBUDE PROSVETNEGA DRUfiTVA «ZVEZDA»;
Prosvetno društvo «Zvezda» iz Podlonjerja je priredilo preteklo soboto družabni večer, da bi pogostilo svoje aktivne in požrtvovalne mlade prosvetne delavce, ki so nudili Podlonjercem in prebivalstvu drugih krajev našega ozemlja toliko prijetnih kulturnih nastopov.
Navzoče člane mladinske baletne in dramske ter otroške dramske skupine in otroškega pevskega zbora je nagovoril predsednik društva. Z jedrnatimi besedami se je predsednik iskreno zahvali mladim igralcem in pevcem, ter izrekel pohvalo za dosedanje delovanje. Obenem je poudaril, da bo v Podlonjerju kul-
turno delovanje, ki obeta mnogo uspehov, ostalo nepretrgano, saj bodo starejše pro-svetarje, igralce in pevce v bodočem lahko nadomestili mlajši, ki se že pridno in marljivo vadijo in učijo.
Baletni mladinski skupini je bil izročen «zlati mikrofon», ki ga je le ta prejela v nagrado ob priliki svojega gostovanja v Milanu.
NASTOP NA RADIU;
Kn-
poti
Člani otroškega odseka PD «Zvezda» so prejšnje tedne nastopili na radiu. Najprej je nastopil mali Aljoša Cok, ki ga publika v marsikaterem kraju že pozna. Aljoša je lepo zapel «Delaj delaj dekle pu-šelc» in recitiral «Zlato ptičko». Teden kasneje pa sta Renata Čepar in Ornela Balde zapeli «Kot ptičica sem peva-la» in «Tam v dolu». Spremljala ju je s harmoniko Neda Kranjec. Gracijela Jakomin je pa iznenadila radijske poslušalce s Prešernovo «Povodni mož», ki jo je prav lepo recitirala.
Smrtna kosa v Sv. Križu
Pretekli ponedeljek so Žani spremili na zadnji sovaščana Franca Terčona zidarskega mojstra iz Križa.
Pokojni Terčon se je ponesrečil na delu in je preminul v starosti 68 let na posledicah padca. Bil je vzoren oče in mož ter ugleden član prosvetnega društva «Vesna».
spomin le nove žrtve dela je počastil pevski zbor «Vesna», ki mu je zapel na pokopališču nekaj žaloostink, domača godba pa mu je zaigrala v slovo nekaj žalnih komadov.
Nogometna tekma Modena - Dolina
31. julija ob 16.30 bo na nogometnem igrišču v Boljuncu prljateliska tekma med reprezentanco iz Modene in reprezentanco dolinske občine.
Tekmo organizira UIiSF.
MEDNARODNI SPORT
BIRMiINIGHAM —■ Italijanska teniška ekipa je v dvoboju za Davisov pokal premagala Anglijo z visokim rezultatom 54). Za Italijo so igrali Cardini, Pietrangeli in Sirota (Merlo ni nastopil), za Anglijo Wilson, Davies, Knight in Becker.
PARIZ — Prejšnji teden so bile plavalne tekme med Sovjetsko zvezo in Francijo. Zmagali so Francozi s 45 točkami proti 39. Prvo mesto so si o svojili v specialitetah na 100, 400, 1500, 10 m hrbtno in v štafeti 4 x 200 m. Sovjetski plavalci so si osvojili prvo mesto na 200 m prsno, 200 m metuljček
GOTEBORG — Enajstorica Milana je prejšnji teden odne. sla sijajno zmago nad moštvom Goteborga. Tekma se je končala z rezultatom 9-2 (4-1).
AINTREE — Avtomobilski dirkač Stirling Moss si je letos zasluženo priboril zmago v dirki za veliko nagrado Anglije. Drugi je privozil na cilj Argentinec Fangio, 3. Nemec Kling in 4. Italijan Taruffi. Vsi štirje so vozili na strojih Mercedes.
ZAiGRlEiB — V soboto je začela kolesarska dirka, nazva-na «Po Hrvatski in Sloveniji». V prvi etapi Zagreb - Reka je zmagal Avstrijec Raunner, ki je prevozi! 180 km dolgo progo v 4 urah 50’ (povprečna brzina 37.645 km na uro). Na dirki tekmujejo, razen Jugoslovanov, kolesarji iz Avstrije, Luksemburga, Danske, Anglije, Bolgarije, Holadske, Belgije.
V naslednji etapah so pripadle zmage kakor sledi: 2. e-
moštva naslednja: 1. Jugoslavija I. 62.39:23”, 2. Bolgarija 63.17’13", 3. Avstrija 63.52T9”, 4. Slovenija, 5. Jugoslavija IL, 6. Slovenija II.
A3SEN — Motociklistični prvak Duke si je v dirki za veliko nagrado Holandske že tretjič zaporedoma osvojil svetovno prvenstvo v kategoriji 500 ccm. Progo je prevozil v 1.37’03’ s povprečno brzino 128.586 km na uro. Vozil je na motorju Gilera.
ALBI — Po 13. etapi krožne dirke po Franciji, je bila v sredo naslednja klasifikacija moštev: 1. Francija 247.23’17’’, 2. Italija 248.16’59”, 3. Belgija, 4. ■Holandska, 5. Severovzhod-center, 6. Španija.
Dovoljenje za uprizoritev za gledališke in razne druge umetniške družine izda Urad za gledališke predstave na osnovi veljavnih določil, s katerimi se interesenti lahko seznanijo na sedežu tega urada. Za izdajo dovoljenja za uprizoritev igralskim družinam, ki so v sklopu kulturnih krožkov in združenj in ki so poglicne, zadošča, da vložijo skupno s prošnjo listino; iz katere je ram™ na ustanovitev združenja, s seznamom upravnega odbora in programom dejavnosti, ki jo namerava vršiti. Oblasti javne varnosti logično ne morejo dovoljevati javnih predstav, kadar za te niso bile vložene prošnje v mislu gornjih predpisov.
V Nabrežini Se ni urnika avtobusov
Ze večkrat smo se Nabre-žinci pritožili zaradi urnika avtobusov, ki bi bil res potreben. Svetovali smo, naj bi se urnik postavil na trgu v vasi, kjer je postajališče avtobusov, toda urnika ni od nikoder. Posebno ob nedeljah vidiš pogostoma izletnike, ki se zaman obračajo na desno in levo in iščejo urnik. Ker urnika ni, se morajo pač obrniti do kakega vaščana, toda vsak ni na tekočem, kdaj prihajajo in odhajajo avtobusi.
Odloki
Vladnega komisarja
Uradni vestnik št. 19 Vladnega generalnega komisarja, ki Je Izšel 1. julija, prinaša besedilo nekaterih odlokov dr. Paiamare, ki so stopili v veljavo z istim dnem.
Najvažnejši med njimi »e tl€e-Jo naslednjega:
Odlok st. 193 — PREDPISI O PRIREJANJU NAGRADNIH IGER IN O LOTERIJAH
Z njiim se razveljavlja ukaz it. 213 z dine 16.H. 1950, s katerim je ZVU spremenila poglavja IV in V zakona o javnih loterijah (Kr. zak. odlok št. 1933 a dne 19.10.38) in je v coni «A» u-vedla tozadevno novo zakonodajo.
Istočasno se na Tržaško ozemlje raztegnejo vsi zakonodajni! w-krepi, ki veljajo v italijanski republiki glede prirejanja nagradnih iger v splošnem (nagradna tekmovanja v napovedih, ki so v zvezi z nogometnimi tekmami in podobno) ter o loterijah.
Odlok št. 194 — PREDPISI O IZDELOVANJU, RAZDELJEVANJU IN PRODAJANJU TABLIC ZA VOZILA NA ŽIVALSKO VPREGO
Z njim se razveljavlja ukaz it. 195 z dne 22. 12. 1952, s katerim je ZVU uredila v coni «A», katero je upravljala, izdelovanje, razdeljevanje in prodajanje tablic za vozila na živalsko vprego. Istočasno se na Tržaško o-
Prosvetno društvo «Vesna» izraža najgloblje sožalje svojemu marljivemu prosvetnemu delavcu in igralcu Lucijanu, sinu pokojnega, kakor tudi ostalim članom družine. Pridružujeta se SiHLP in uredništvo Dela.
tao-, Reka- Koper 202 km- Ju- zemlje raztegnejo zakonodajni u-tapa rte k a- Koper, uiz Km. ju krepl> ki tozadevno veljajo v
goslovan Petroviž; poletapa Koper-Tolmin, 161 km: Jugoslovan Cvejin; poletapa Tolmin - Bovec: Jugoslovan Ku-levski; poletapa Bovec - Kranjska gora, 47 km: Mueller (Avstrija); poletapa Kranjska gora - Ljubljana, 86 km: Bolgar Ognenski. Po 4. etapi je bila v sredo klasifikacija za mo-
Italijanski republiki.
Odlok št. 261
Objavlja zakon št. 44 z dne 12. 2. 1955 (objavljen v Uradnem listu št. 51 z dne 3, 3. 1955) o zopetni namestitvi in ureditvi pokojnine prejšnjih uslužbencev Javnih ustanov na obmejnih o-zemljih, ki so bila odstopljen» v posledici mirovne pogodbe ali drugače odvzeta Italijanski u-pra-vi.
Gre za nevšečnosti, ki bi jih .avtobusno podjetje; z malim stroškom lahko odpravilo. Razen urnika avtobusov bi bil na trgu potreben tudi urnik vlakov. Za to pa naj bi poskrbela občinska uprava. So sicer malenkosti, ki pa vseeno povzročajo godrnjanje med izletniki in seveda tudi domačini.
Upamo, da bodo končno u-stregli naši skromni želji, kar bo v interesu tudi občine kot take.
Vaščan
in ki prinaša občemu gospodarstvu na Tržaškem še nadaljnjo škodo. Za tem je občinskemu svetu predložil dve resoluciji. V prvi občinski svet zahteva od vladnih oblasti, naj realizirajo krožni sklad, dodelijo pomorske proge tržaški luki in okrepijo kopni in pomorski promet; nadalje ustanovijo integralno prosto cono, ki naj zajame vse Tržaško o-zemlje ter končno podelitev deželne avtonomije temu O-zemlju. V drugi resoluciji pa poziva vladnega komisarja v Trstu, naj takoj posreduje za rešitev spora v ladjedelnici Sv. Marka.
O obeh vprašanjih so spregovorili, številni občinski svetovalci. Svetovalec Hrvatič Zdenko je primerjal stavko tržaških varilcev zgodovinski stavki pristaniških delavcev v Genovi. Svetoval je, naj bi se podvzele raznovrstne akcije za podporo stakajočih. Isto je priporočal tudi svetov Monta-nja. Svetov. Purger priporoča, naj bi tudi občina podprla stavkajoče in naj bi se pozvalo občinstvo, naj prispeva zanje.
Svet je nadalje sprejel 17. gospodarski načrt, ki se nanaša na prvo polletje 1956. V okviru tega bodo dokončali šolo na Pesku, prenovili streho šole v Dolini, uredili bodo vaške vodne pipe, napajališča za živino. Sem spada nadalje zgraditev pralnice v Prebenegu, izpopolnitev občinskega kopališča v Boljuncu, ureditev otroškega vrtca v Dolini in stanovanja za občinskega tajnika v Dolini, zgraditev vodovoda v Hrvatine in na Jezero, razširitev ceste v Mačkovljah, ureditev ceste iz Loga v Ricmanje, asfaltiranje ceste iz Domia v Log in razširitev šolskega poslopja v Ricmanjih ter ureditev tamkajšnjega otroškega vrtca.
Na torkovi seji je bil sprejet ludi sklep, da bodo smeli tudi v bodoče fantje prirejati običajne plese na občinskem prostoru, ne da bi morali za to plačevati kako takso občinski
upravi.
Omembe vredno je dejstvo, da se torkove seje ni udeležil niti en predstavnik manjšine. To vsekakor ni lepo, kajti ljudstvo je občinske može Izvolilo za to, da bodo v občinskem svetu zagovarjali njihove pravice.
Ženevska konferenca
(Nadaljevanje s 1. strani)
iskanja možnosti izhoda. Odkritost državnikov ustvarja globok vtis. Posebno globok vtis je napravila izjava Eisen-howerja, da vlada in ljudstvo ZDA ne bosta nikoli sodelovala v agresivni vojni.
«Izvestija» poudarja, da je ženevska konferenca izpričala okrepitev ideje miroljubnega sožitja držav z različno družbene ureditvijo. To potrjuje med drugim tudi potek neuradnih sestankov, na katerih se uveljavlja tudi duh razumevanja.
Pariški list «Le Monde» piše, da dosedanji potek konference v Ženevi dokazuje, da vlada vzdušje popuščanja mednarodne napetosti. List meni, da so razlike v glediščih sicer zelo velike, da jih bo težko prebroditi, da pa nas berlinska konferenca uči, da je možen izhod iz zagate, kar potrjuje med drugim tudi konec vojne v Indokini, sklenitev avstrijske pogodbe itd.
Angleški listi i«News Ohromele» je mnenja, da bi bilo naivno pričakovati, da bo združitev Nemčije neposreden rezultat ženevske konference in da bi bilo zato nespametno obupati nad uspehom omenjene konference. List pripominja, da bo SZ ostala pri svojem stališču glede Nemčije dokler ne bo Adenauer obiskal Moskve.
Zahodnonemški tisk pa ne prikriva razočaranja nad potekom konference. Berlinski list «Morgenpost» piše, da v Ženevi poskušajo za zaveso skriti neuspeh.
Ameriški «New York Heraid Tribune» pa zaskrbljen poziva zapadne državnike, naj bodo odločni in naj ne pozabijo na politiko, ki so jo obljubili zagovarjati.
I ponedeljek splošna stavka
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zborovanje, ki so se ga udeležile v velikem številu žene, matere in sestre delavcev v borbi. Svoj pristanek sta dali obe sindakalni organizaciji, občinski svetovalci in druge osebnosti. Žene so sklenile, da bodo šle v delegaciji do vladnega komisarja, škofa in občinske podporne ustanove.
In v resnici so v četrtek zjutraj svoj sklep tudi izvedle. Kakih 150 žena prizadetih delavcev je šlo pred palačo vladnega komisariata. V od-
"srmfGšll dr. PiilìiwWjFWW maloštevilno delegacijo neki funkcionar, ki je obljubil posredovanje vladnega komisarja. Dejal pa je tudi, da v državi, kjer vlada demokracija, ni mogoče odločno intervenirati v načelnih stvareh, ki se tičejo delavcev in GRDA.
«£3*1
18-letnl -dijak Ettore Tessier z Opčin je hotel v petek okrog 11. ure v ul. F. Severo prehiteti tovornik, ki je vozil pred njim, ko mu je nasproti privozil neki o-sebnt avtomobil. Fant je pri trčenju zletel s kolesa naravnost pod1 zadnje kolo prikolice tovornika, ki mu je zmečkalo glavo. Truplo nesrečnega dijaka so po predpisanih ugotovitvah prepeljali v mrtvašnico glavne mol-nl-šnlce.
**» Skoro istočasno se je na Senenem trgu zaletel v tovornik motor, na katerem sta se vozila 25-letni narednik Michele Di Cesare in 23-letni vojak Renato Scandolaro. Dečim j-e Di Cesare zletel na tla, je prišel vojak z motorjem naravnost pod tovornik, tako da so morali poklicati gasilce. ki so izvlekli ranjenca in motor izpod tovornika. Narednik se je ranil v desno nogo in se opraskal po rokah ter bo o-kreval v 15 -do 20 dneh, dočim je nesrečni vojak, ki je precej časa ležal pod tovornikom in krvavel, drugi dan .podlegel poškodbam.
Vozel" v Nabrežini
Dramska skupina prosvetnega \ veruje v ženino nezvestobo. Do-drustva iz Nabrežine, Je v nefle- ber družinski gospodar, ki skrbi Ijo prvič uprizorila Petrovičevo | za svojo družino in v svojem veseloigro v 3 dejanjih «Vozel», zaupanju v poštenost domačih
Gre za trodejanko, ki si postavlja cilj, da spravi gledalca v dobro razpoloženje in ga povede v življenje preproste srbske kmečke družine. Ta cilj je dramska družina s svojim nastopom tudi dosegla. Občinstvo je bilo, kljub veliki vročini, primerno številno. Prišlo je na svoj račun, ker so Igralci z marljivim študijem poedinih vlog slednje gladko podali in tudi primerno Izoblikovali.
Kako so nabrežinski diletanti rešili svojo nalogo? Burno ploskanje občinstva ob koncu igre, Je menda najboljši odgovor na zastavljeno vprašanje. Rešili so jo v resnici dobro, razen nekaj negotovosti, kt se je opažala pri vpadanju v besedo med dvogovori. To je treba pripisati dejstvu, da so nekateri igralci prvič nastopili,
Hamlet Peric je v vlogi Ste-vana Jeliča odlično podal lik do-brlčne, kt niti za trenutek
doživi srečen zaključek. Lina Ca-har Ija, že izkušena diletantska igralka, je izborno izpeljala vlogo Ranke, žene Stevana. Mila Pertot je vlogo Rankine sestre, ki predstavlja lik dekleta, hrepe, nečega po dogodivščinah, podala prisrčno in živahno. Kratki, karakterni vlogi Rankinih staršev sta imenitno Izvedla Caharija l-van in Marisa Grabar. V iskanju zapletljajev vaškega tahkozivca in veseljaka Pertše Joviča, se je Marko Pertot kar dobro vživel in iznenadil gledalce z dobro podano igro. Omeniti moramo, da je to njegov prvi nastop.
Odrska oprema je bila v resnici okusna in igri popolnoma primerna. Prepričan sem da bo ponovitev igre v primernejši sezoni privabila, številno občinstvo, kar so potrdili sicer tudi nedeljski gledalci v priznanje za trud nabrežlnskih diletantov.
F-ač.
Za teden
Sobota, 23. — Apolinarij > Nedelja, 24. — Kristina Ponedeljek, 25. — Obletnic» padca fašizma
Torek, 26. — Ana (prvi kraji Sreda, 27. — Rudolf
Četrtek, 28. — Nazarij Petek, 29. — Marta
ZGODOVINSKI DNEVI
23. 1919 je bita v Lju-bljani usi novtjena slovenska univeri
25. 1943 je padel fašistični reP v Italiji.
27.	1953 je bilo podpisano pr®1
rje v Koreji.	j
28.	1914 je Avstrija napoved' vojno Srbiji.
28. 1952 je umrl v Kronbergtl P Gorici slovenski, skladat Vinko Vodopivec. Rodil se 16.1.1878.

TRST A
ob;
P
SOBOTA: 12 O sadju: H-rU
-	15.30 Pogovor z ženo - 1® Škerjanc: Koncertino za ki»1 in orkester - 17.30 Puccini: iz," pere Turandot - 19.15 Radij5! univerza: Bolezni, zdravila v s*jj rem Rimu - 21. Slovenski oK1
-	22. Sivic: Medjimursko kolij 22.30 Offenbach: Odlomki j z F manovih pripovedk.
NEDELJA: 8.30 Domači od»91 vi - 9. Kmetijska oddaja - 9'1 Priljubljene melodije - 10. I^ajod nos maše iz tržaške stolnice tl.10: Tenorist Pertot in bari nist Kos pojeta klasične due1 12. Oddaja za najmlajše: Rde«
il udarj id Cepr«
Vseh
kapica - 13.30: Glasba'po željjm-15. Koncert operne glasbe - J
Rimsky Korsakov:	Seheraz»® i
simfonična pesnitev - 17. S-lovd , ski zbori - 18. Sibelius: Koncd za violino in orkester v D molu t 19. Čajkovski: Trnju,lčica - lHj I Obisk pri slikarju Bogdanu 0' j mu (intervju) - 19.30 LipovSd Orglar, kantata - 20.30 Gioarc" 1 no Rossini: Viljem, Telil, oper»
4 dej.; samo 1. in 2. dejanje 23.30 Polnočna glasba.	I
PONEDELJEK: 12. Preda,viudlobra Ali ima kmet še bodočnost? - 12-THtri Zenski pevski duet in harmCili-ob, ka - 14. Lahke melodije igra Pl?lnr„-nist Russo - 18. Chopin: Ko< |:-.-za klavir in orkester št. 1	‘u-
Okno v svet: Julij, mesec n»JvS ,, čjiih uspehov v letalstvu - 2*-I , Vsi Slovenski moški zbori - 21.45'ionie ital. književnosti in umetno5! o, Michelangelov Mojzes - 22. Ro* ni: Viljem Telil, 3. in 4. dej»»! «o dc opere.	‘tat
TOREK: 13.30 Glasba po želj* Kore - 18. Mozart: Koncert za viol”! in r in orkester - 18.40 Koncert tel”'-rista -Pokornyjai - 19.15 Radij*?	-
univerza: Montalenti: Tečaj F Pad. logije: Nepopolno ra,zmoonoževJ At|a. nje - 21. Radijski oder: Alba 9 Cespedes: Družinske -vezi,	iSr !ereti
SREDA: 12. Predavanje:	n
rodni parki v Italiji - 13.30 v v«e like melodije Igrata pianist	%.	,
ris in kitarist Primani - 18. Yc lji 1 zunov: Simfonija št. 4 v A ®r tonk ru - 18.30 Z začarane police: v lelin]
da Debelli: Povest o, belem ii morčku - 19.15 Zdravniški ve« .
Met»' «bi ra
20.30 Poje ženski tercet
ček - 21. Mnenja In dejstva: jj« ?t°ni
Ul UCJSiLVfl. ,10.
ljubljena dežela utopiš,to-v: 81 . lol va Atlantida» lorda Bacon»,, -21.30 Koncert violinista K»L r'-»j Sancina - 22. Književnost: Vioj,
Beličič: «Slovenski priročni
le*S
kon» - 22.15 Liszt:	Madžar-
fantazija.
"ičn
ČETRTEK: 12. Potovanje JjfiJ .8° d ta-lijl- Pnvila - m r>r Poli* rr 51
verrrp. rtivi.ja •- in T>r T'oli»- if
Ogelnii^balel-IFIS. Kadijsk^,
?9.4(j>i!
niverza:	Carnelutti: O P1
procesa - razprava. 19.40 - , moški kvintet - 21. Dremati»1!, na zgodba,: Nino Kuret: Kjfj tova legenda - 22.30 Uroš Kf Slnfonietta.
PETEK: 12. Predavanje: naprave In aparati za, pomoč 5 pim - 13.30 Glasba po žeUan 18. Mozart: Koncert za violin0.,-orkester v A duru - 18.30 Z 7„r ča-rane police: Ivanka Ceg0» Zmaja je premagal - 18.40 RE
oert basista Jovana AnUča - l9:l
Poletni športi: Boris Mihalič: '
bojka in droge igre - 20.30
venski zbori - 21. Tržaški kU--i7 21.30 Koncert. P ,
Nu
"?(-iti
*4eij IVori iu < vojn "epe
k »
bežn
22. KjjiT
ni razgledi
nlstke Mirce Sancinove - »z. ■- „ žev-nost: Josip Tavčar: U pov%. nemški književnosti - 22.15 g,-llus: Koncert za violino in kester.
*** 42-letnai Irma Trevisan por. Stoppa-ni iz ul. Settefontane 11 si je v petek vzela življenje s plinom,. Na ta obupni korak jo je verjetno prisililo težko gospodarsko- življenje.
•** 684etni Franc Pereon iz Sv. Križa je v soboto med delom v neki hiši nenadoma klonil in padel z lestve z višine dveh metrov. Pri prevozu v bolnišnico Je mož izdihnil. Zdravniki so u-gotovili, da je Parcona zadela srčna kap.
»** 64-letna Antonija Jaksetlch vd. Borsl iz ul. Crosada 17 Je v soboto nesrečno padla v svojem stanovanju l-n se pobila po delu, si zlomil,la desno roko ter sl pretresla možgane in verjetno prebila lobanjo. Njeno stanje Je resno.
*** V bližini proseške postaje je v soboto tovorni v-lak povozil 48-letnega Ivana Podobnika z Opčin, ki je ostal na mestu mrtev. Ne ve se ali gre za samomor ali pa za nesrečo.
*** V industrijskem pristanišču se je v torek ponesrečil 24-letni Sergij Kuret, ki je padel z višine 5 metrov in se pobil ,po rebrlh ter si Jih verjetno nalomil. Prepeljali so ga v glavno bolnico -kjer so ugotovili, da bo kjer bo okreval v 30 dneh.
*** Tudi 59-letni Giordano Kot Iz ul. Montecchl 15 je v torek v umobolnici Sv. Ivana, kjer je delal, padel z lestve z višine 5 metrov in si pri padcu zlomil levo ter sl zvil desno nogo. Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer bo okreval x 30 dneh.
**» Tudi v torek se je zgodila težka prometna nesreča. 23-letnt dijak Ferruccio Janežič jz ul. Pozzo del Mare 1 se je s svojo vespo, na kateri Je sedela tudi 17-letna Silvana Pozzetto iz ul. Flavia 12, -na poti proti Kolon-kovcu zaletel v avtobus. Dočim se je Silvana pri padcu le 'lažje poškodovala ln bo okrevala verjetno v par tednih, je Janežič zadobll hud pretres možganov ln je v četrtek na žalost 'podlegel poškodbam.
*** Tržaška policija je aretirala 23-letnega Maura Dughleria iz Rima, ki je prišel v Trst, da bi tu na lahko roko živel. Izdajal ,se je namreč za zdravnika in je več oseb opeharil za lepe vsote.
*** V sredo je tragično izgubil življenje 3-le.tn 1 Luciano Giorgi, stanujoč v hiši emigrantov. O-trok se Je v ul. Baiamontl iztrgal materi in stekel čez cesto v trenutku, ko je privozil tovornik. Šofer na žalost ni mogel preprečiti smrtne nesreče.
V dneh od 14. do 20. julija se je v tržaški občini rodilo 45 o-trok in 3 mrtvorojeni, u-mrlo je 57 oseb, porok pa je bilo 44.
KINO NA PROSEKU
predvaja v sredo, 27. julija ob 19.30 url zanimiv lilm
T,
»poč
is.
»var Preč b> l
Neši
irut
,#*g
°g
..Operacija
Apfelk6rn“
ki je dobil nagrado na filmskem festivalu v Cannesu.
Kino
OPČINE
Sobota, 23. ju,lij,a: «Z vetrjSI (Via col vento). Barvni 1	1
MGM.
Nedelja, 24. julija: se ponov1-Ponedeljek, 25. julija: se P°n Torek, 26. julija: se ponovi.
Sreda, 27. julija: «Dragulji 0'i me D'» (I gioielli di iri*'
me D’). Film Dear.
Četrtek, 28. julija: se ponovi- a Petek, 29. julija:	«Naskok -|-
zemljo» (Assalto alla ter' Film Warner Bros.
v«rr
i«vn
Pele
»« i
Pret
'loti
M
S
hso
»i s, 'ker
"as, Pr«, Ui ;
n!
"«č
5
■h
»!
i>ti,
od,
»Lo
N
»U,
PROSEK
Sobota, 23. julija ob 19.30: «6|. te bom rešila» (Io ti salvjLr(’ V glavni vlogi Ingrid 0 mann. Film Columbia. wr Nedelja, 24. julija ob 17: se novi.
Sreda, 27. julija ob 19.30: «JV racija Apfelkorn». Nag'1" na Festivalu v Cannesu.
NABREŽINA ^
Sobota, aa'jullja'ób "20:
ulil V O pri w TTiliTli ” *ll)
Scótlan-d Yard». Film T* Nedelja, 24. julija ob 16- 'n se ponovi:
Sreda, 27: julija, ob 20: «P fc»1' Iz Cikaga,» (Le jene d' cago). Film RKO:
Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blag1' Založništvo «DELA* , i Tiska tip. RIVA, Torrebi»n
ZOBOZDRAVNISK*
AMBULATORI
Dr. A. M. Sand»
zobozdravnik-kirur* .
Ustne ln zobne bolez
zobne proteze c”
Sprejema od 9. do 12-
15. do 20. ure. ,
Ulica Torrebianca .. (vogal z ul. Carduc1
let. 37-11«
U-sp
Pre
Pr«
kte
jev
lUd
'kr
»Pt
»k,
b
b,
»u,
»la
"R
»e
P»
»le
**»
'ni
Al
k1
Pe