Iz Jugoslavije. Gospa Fanči Jelenc t. V sredo dne 1. t. m. zvečer je umrla po dolgi, mučni bolezni ga. Fanči Jelenc, soproga našega poverjenika tcv. Luke Jelenca, mešč. šol. ravnatelja v Ljubljani. Žalujoči rodbini, predvsem tov. poverjeniku naše iskreno sožalje! — Gotov šolski zakon. Beograjska »Pravda« z dne 22. febr. t. 1. piše: U Prosvetnom Savetu završen jc rad na projektu zakona o narodnim školama, na čijoj su redakciji najviše radili Hrvati i Slovenci, a naročito izaslanici Zagreba i Ljubljane. Projekat zakona če se poslati ovih dana Nar. Skupštini. — Naš delegat nam sporoča sledeče: Mogoče je, da po- natisne to notico tudi kak slovenski list. Zato so mi zdi potrebno, da ugotovim že vnaprej, da ni točna. Na redakciji zakonskega načrta so delali v prvi vrsti člani Olavnega Prosvetnega Saveta, prosvetni d.legati iz pokrajin smo le tolmačili naše prilikc in izkušali varovati stališčc naše šole in našega učiteljstva. Naša tolmačenja pa so se ponajveč vzela na znanje in se niso npoštevala tako, da bi se niogla nam priznati kaka zasluga na redakciji. Osobito za svojo osebo si dovoljujem najodločneje odkloniti io čast. — Izplačilo novih draginjskih doklad. Člen 41 se ie nekoliko izprenienil in se glasi tako-ie: »Vsem državnim nanieščencem in vpokojencem se izplača dnc 1. aprila draginjska doklada po zakonu o dodatkih na draginjo državnim ushižbeii.eni civilnega in vojaškega reda. vpokojeri.eni in vpokojenkam, kakor tudi do zakonu o draginjskih dokladah aktivniin uslužbcncem.* vpokojencem in vpokojenkam državnih prometnih uradnikov. sprejetega od zakonodajnega odbora dne 28. decembra 1921. Razlika med dodatki po trornjem zakonn in dokladami, izplačanimi za mesece januar. februar in marec. se izplača v dveh obrokih. in siccr dnc 1. aprila in 1. maja. V Dalmaciji sc mcre izplačati tndi tekom meseca marca. ai>o to dopušča proračun. Uradnikoin in uslužbeiicem. nameščenim v krajih na ozeinlju, zasedenem po Italiianili (tretja cona), ki pripadejo po rapallski pogodbi kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. sc priznava za 50% oovišana osebna in rodbinska doklada. To povišanje vclja od 1. marca 1922 dalje. V kolikor vsota. pridobljena iz rediikclje nradništva. uslužbencev in slug. ne bi bila dovoljna za pokritje povišanih draginjskih doklad, sc vlada pooblašča, da sme zato uporabiti dve dvanajstini posebnih kreditev, označenih v členu 1., črka B tega zakona. — O zadnjjcm našem uvodniku piše »Napre.i« sledečc: Izredno nas veseli, da ic strokovno glasilo našeira učiteljstva. »Učiteljski Tovariš«. objavilo včeraj uvodnik. ki že nrav jasno kažc novo orientacijo ueitel.istva. tega za razvoj naroda tako važnega dela proletariata. Hladnokrvno je pripravljen obračunati z vsako stranko. kj tira državo. njenc nameščence in s tem vse državljane v posrubo. Možata beseda. ki bo tudi nemalo Dripomogla. da bomo vsi proletarci, telesni in duševni, podrli med seboj vse umetne plptove. s katerim-i nas je ogradil Drekanjeni kapitalizem. ter se združili na skupen boi za človeka vrcdno eksistenco vsakega deiavnega državljana in s tcm za srečno Drocvitajočo državo. — Proletarci. združite se! — Povrnitev potnih stroškov. Visji šolski svet jc že v jeseni premestil mnogo učiteljcv in učiteljic v Prekrnurje. Bilo je od vseh le nekaj teh izvoljenih, katerim so se obečale vse ugodnosti, ki jih zatnore itneti človek v deželi medu in tnleka. Toda temu je nialo drugače, kar naj za daneš zadostuje. Za potovanje smo imeli velike stroške. zakar smo si večinoma denar izposodili. ker mnogim ni bilo niti znano. da se v to svrho dobi predujem. Dva, da štiri mesece je že minulo, odkar smo poslali prošnje za povrnitev stroškov, a do danes še nismo ničesar prejeli. Prosimo, da nam visji šol. svet takoj nakaže, kar misli nakazati, kajti v tej stiski je težko živeti še v dolgovih. — »Narod se da spametovati z modro besedo ali pa — s korobačem.« (Par besedi k članku »Prerod««.) (Iz Kruševca.) Modra beseda in lepa misel! Kakor lepo, nežno dete bi jo človek vzel, gledal in gladil in užival ob njej veliko veselje; saj je res tako lepa in ljubka, da bi jo vsakomur pokazal, vsakomur povedal kakor majka svoje -- dete. — To je »teorija«; postavi pa dete v stvarnost, t. j. na noge: doživel boš približno isto kakor' ce hočes uveljaviti ^modro besedo«. Težko je eno in drnsro in za oboje je treba mnogo mnogo tmda; a učinek, uspeb? Koliko srsče za človeštvo, da je modra beseda tako močna kakor je lepa; žalibog vemo, da jc slabotna in blagrujeino v srcu učitelja, ki — vsaj tupatam — zinore vezati z besedo doživljaj in dati ji s tem življenje. Toda: ali med besedo in korobačem ni inostu? Ootovo je in mora biti, saj, kakor vemo, tudi korobač uspeha ne zajamči: ta most nič drugega ni nego — zakon. Samo v društvu, pod pritiskom. neizprosnih društvenih zakonov (diktira jih vedno manjšina večini!) dosegli smo, da vsaj javno ne delamo, kar se po ovinkih, pa vendar v manjšem obsegu, še dnevno vrši, da ne krademo, se ne pobijamo itd. Človek sam si je naprtil zakone, kojih vajeti trga. grize in jih — spoštuje; le potom lastnili zakonov bomo izpodbili ono SHS pijančevanje, v kojem vlada popolno »jedinstvo«. — Torej, še več zakonov? Nikakor; ne gre pobijati pijance ampak pijančevanje, ne uničevati obrti in krasne naše gorice, išče se zgolj pot do večje — treznosti. Za vse to bi bilo trcba: naj živijo vsa društva, ki so — v splošnem, če tudi le posrcdno — storila mnogo dobrcga, vse doscdanjc zakone pa v koš. Naniesto njili dajte nani samo eden zakon, ta pa naj bo zares izvedljiv in v to svrho treba samo, da je stvaren, t. j. pameten (recept bi dala vsaka bistra kniečka glava!) Na tem pa obupujem! Prirodi odtujeni smo preokorni za umetnost; veliki v malem in v velikem niali; brez opore na trdni zemlji drvimo slepo za zračniini S§ — kaj liočete, ko smo na sami — jnristi! — Sramoten kompromis Slomškove zveze — Jaklič se zopet oglaša. Iz Kočevskega okraja poročajo z ozirom na volitvc učiteljskili zastopnikov v okr. šol. svet: V zadnjem hipu po Slomskariih predlagani komi)romis so Nemci sprejeli z navdnšeiiiem in glasovali so v mnenju. da pridobe tako sebi encga zastopnika in encga namestnika. kompaktno za koinproinisno listo: Peterlin. Wittine — žastopnika, Intihar, Sumperer — namestnika. Do skrajnosti napeti smo doživeli najlepši trenotek. ko je g. okraj. glavar razglasil izid volitcv, da jc zrnagala naša lista. Izid je nčinkoval kot bomba. Bivši poslanec. uadučitelj .Iaklič ie odrevenel in od strmenja ni hotel nadalievati pred volitvaini pričete kritike učitelj. zastopnikov. pravzapra\r dclovanja tov. Šteiančiča..ki je pa s tovarišem Žitkom prcjel v napitnici g. okraj. šol. nadzornika. ki ie no kosilu povdarjal niegovo nesebično deio v okraj. šol. svetu v blagor staiiu najlense zadošgenje. Odobravalo pa ie učiteljstvo nastop g. okraj. glavarja. ki ni dovolil pred volitvami omenienemu politiku. ki se ne more vživeti v povojne raztnere in ki mu ni dovolj že hlapčevanja političnim tiranom in izrodom. nadaljevania,' ter mu vzel besedo. Dne 18. t. m. je bil dan triumfa za nas. poraz za Slomškarje in bridko razočaranie za Nemce. Bivšemu poslancu Jakliču. nadučitelju in bivšemu predsedniku Slomškove zveze. ki je v deželni zbornici elasoval proti regulaciji učiteljskili plač. ki ie bil glavni sokrivec preganjanja toliko in toliko učiteljstva, svetujemo, da tiho je kruh, ki ga ie priborilo od njega preganjano učiteljstvo. ker sicer zna doživeti, da se vzdigne učiteljstvo kot en mož in zahteva njega odstranitve iz našili vrst, ker njegova vloga je bila enaka Judež Iškarjotovi. — Na srednjih in ljudskih šolah v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Bački in Banatu vlada veliko pomanjkanje telovadnili učiteljev. Opozarjaino s tera učitelje-telovadce, da se posvete kolikor mogoče telovadski izobrazbi ter se pripravliajo za izpit iz telovadbe, ki se lahko polaga pred posebno komisijo v Zagrebu. Potrebne informacije se dobe pri Jugoslov. Sokolskem Savezu. — V Ljubljano je dospela Miss Ada Palmer zastopnica ameriškega »Rdečega križa za •narodni podmladek« in delegatka lige »Rdečega križa« da pomaga ustanoviti to mladinsko organizacijo, ki je osnovana že \r mnogih državah ter se je posebno dobro obnesla na češkoslovaškem. V soboto 4. marca ob 10. dopoludne bo predavala v Mestnem domu ljubljanskemu ljudskošolskemu učiteljstvu o pomenu in o nalogah te organizacije. Popoludne ob 3. je predavanje za starše tudi v Mestnem domu. Na višjem šolskem svetu se je osnoval poseben komite v to svrho. Tri mesece se bo sedaj poročalo o tem po šolah; za prvi začetek se bo delo započelo le od 1. do 5. razreda ljudskili šol. — Pri volitvah v okrajni šolski svet v kočevskem okraju je zmagala lista UJU z 51 glasovi in sta izvoljena kot učiteljska zastopnika Dore Betriani, nadučitelj v Kočevju in Anton iMervič. ravnatelj v Ribnici, namestnikom Ferdo Wigele, nadučitelj v Loškm Potoku in Marija Mavrin, učiteljica v Kočevski Reki. Slomškarskotiemška Hsta je ostala v manjšini z 50 oz. 49 glasovi, polovico med njimi nemških. S ponosom zremo v bodočnost! — V ptujski mestni šolski svet je izvoljen kot zastopnik učiteljstva tovariš Ivan Klemenčič, nadučitelj na mestni dekliški osnovni špli, namestnicam pa tovarisica Irma Scheligo, ravnateljica na dekliški meščanski šoli. — Narodni dar Runjaninovi hčerki. Metliška šolska mladina je darovala bolni Runjaninovi hčerki in za vzidanje spolninske plošče skladatelju Runjaninu 202 kroni. — Pri Mali Nedelji je umrl v 89. letu Martin Klemenčič, očc tovariša Ivana Klemenčiča, nadučitelja na mestni dekliški osnovni šoli v Ptuju. Naše sožalje! — Tovarišem maturantom 1. 1912! Mislimo na našo desetletnico! Razvijnio prognuu, razvijmo agitacijo, da se snidemo pripravljcni v polnem štcvilu. Oglasite se! — Tonc Oaspari. — l:metniška šola »Probuda« v Ljub- liani kakor splošno znano, zabeležuje že drugo šolsko leto v poslopju tehniške srednje šole in je prva v Sloveniji. Proiesorski zbor je sestavljcn iz najboljšili umetnikov in znanstvcnikov. Poučuje se v slikarstvu portret in akt po naravi, draperija in kostimi ter kompozicije, dalje narodna ornainentika in vsa akademična prcdavanja, katera so neobliodno potrebna za popolnejšo izobrazbo. Posebe je še grafični in fotografski tečaj, kjer ima vsak priliko, se praktično in teoretično izvežbati, kakor tudi iz znanstvenega stališča. Sprcjetn v slikarsko šolo je mogoč vsetn darnatn in gospodom s primerno šolsko izobrazbo. V grafični tečaj pa le onim. ki imajo že zadbstno podlago v risanju; v fotografični tečaj j. vstop dovoljen vsakomur. Opozoriti jc treba posebno naše dame za narodno ornamentiko, ki se poučujc vsako nedeljo dopoldne, da se priuče in dobe vpogled v našo umetnost na vezeninah in drugod, in tako bi izvrševale le naše izdclke ne pa tujih. Vpisovanjc in sprejemanje v umetniško šolo se vrši pri voditelju šole, akademičnemu slikarju Fr. Stcrletu, kjer se dobe tudi natančnejše iniorniacije in sicer vsako soboto od 15. do 17. ure v sobi št. 18—1 nadstropje desno na tehniški srcdnji šoli (prejšnja obrtra sola).  Služba prefekta in učiteija za splošno izobraževalnc predmete s pre- jeiiiki IX. č. r., s prostim stanovanjein in pripadajočfini užitki je razpisana na kme- tijski šoli na Ormu pri Novemmestu. Prednost iniajo prosilci z daljšo učiteljsko ])rakso, z nsposoblienostjo za nadzorova- njc internata in vzgojo učencev in ev. tu- di za ponk v čebelarski stroki in petju. Prošnje je vlagati do 15. marca t. 1. — Interpelaciia radi plač meščanskošolskemu učiteljstvu. Prejeli smo interpelacijo v tej zadevi od narodnih poslancev dr. Koruna. Golouha in Ktb. Kristana. ki jo priobčimo v prihodnji štcvilki v celoti.