PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVm. Št. 89 (8182) TRST, petek, 14. aprila 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PADLA JE POMEMBNA POSTOJANKA NA PODROČJU SAJGONA Partizani so vdrli v mesto An Loc in napadajo vrsto ameriških oporišč Ameriški in sajgonski vojaki zapuščajo postojanko «Bastogne» ob vhodu v Hue - Nad DR Vietnam so bila sestreljena tri letala in en velebombnik B-52 SAJGON, 13. — Ukazu glavnega štaba osvobodilnih sil je sledila vrsta silovitih napadov na utrjena oporišča sajgonske in ameriške vojske v vseh pokrajinah Južnega Vietnama. Močan napad so partizani izvedli na mesto An Loc, severozahodno od Sajgona, in ga delno zavzeli. Predsednik lutkovne vlade Ngujen Van Thieu je spoznal, da so gverilske enote popolnoma odrezale okrepitve, ki jih je poslal tamkajšnjemu garnizonu in cinično pizval svoje vojake, naj se <>borijo do zadnjega moža». Vladna vojska v An Locu je ■■ utrjena samo še v palači vojnega poveljstva, večje število najemnikov pa se je že vdalo borcem FNO, ki so že gospodarji mesta. Kot poročajo agencije je napad na mesto potekal v dveh valih: najprej z oklepno enoto, s katero so prodrli do centra, nato ca še z jurišem na nož proti večjim skupinam najemnikov v posameznih Utrdbah. O izgubah so poročila zelo protislovna. Z drugih front so poročila prav tako skopa zaradi sajgonske cenzure, vendar je že jasno, da so močne topniške enote osvobodilne vojske napadle celo vrsto utrjenih oporišč, tako na severni, kakor na fronti Osrednje planote. Tu so še Posebno močno obstreljevali bazo Phu Bai, v kateri so ameriški marinci, Cam Ranh, »Charlie*, »Basto-gne* in Danang. Očitno je. da so partizani napadli več postojank ZDA, tudi v odgovor na ojačanja, ki so jih poslali iz večjih ameriških zbirališč in dejansko zanikanje «vietnamizacije» spopada. Na oporišče v Danangu (naivečjo pomorsko in letalsko bazo) je padlo 18 raket, ki so uničile posebna letala za elektronsko nadzorovanje ozemlja. Zaradi izredno intenzivnega obstreljevanja partizanskega topništva so najemniki sajgonske vlade sklenili evakuirati bazo «Bastogne». ki brani dohode v bivšo cesarsko prestolnico Hue. od katere je oddaljena le 28 kilometrov. ■liiiiiiiiiitmiimiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin VZTRAJNE GOVORICE V SZ Fidel Castro v Moskvi pred Nixonovim obiskom? Rogers o možnih stikih med Kubo in ZDA MOSKVA, 13. — V sovjetski prestolnici se širijo vztrajne govorice, da utegne kubanski voditelj Fidel Castro obiskati Sovjetsko zvezo še Pred napovedanim Nixonovim prihodom. Domnevo potrjuje tudi prisotnost vladne delegacije iz Havane, ki jo vodi Rafael Rodriguez, v Moskvi na zasedanju mešane komisije za gospodarsko in tehnično Sodelovanje. Omenja se možnost, da bi Castro DANES ■ . Na Dunaju so se začeli uradni jugoslovansko - avstrijski pogovori. Poleg drugih tem je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. V tej zvezi je predsednik jugoslovanske vlade Bijedič orisal Sogovornikom način, kako Jugoslavija rešuje tovrstna vprašanja, avstrijski kancler Kreisky pa je omenil ukrepe, ki jih je njegova vlada fe sprožila v korist manjšin, ter Potrdil pripravljenost za nadaljevanje naporov za uresničitev pravic etničnih skupin. Razgovori se nadaljujejo tudi danes. V Vietnamu so enote FNO zače-I® napadati in obstreljevati tudi Vojaška oporišča, v katerih so sko-raj izključno ameriški vojaki. Tar-f* najmočnejših napadov so posto-i*nske na Osrednji planoti, med-'®rn ko so sajgonske in ameriške *®te zapustile oporišče «Bastogne» °b vhodu v Hue. Ob kritju silnega topniškega °9nja so partizanske enote vdrle v 'nastu An Loc, severozahodno od ^ajgona. V rokah vladnih čet je nekaj utrjenih palač, medtem so enote FNO v mestu gospodar pologaja. Predsednik kolabo-'•cionistične vlade Ngujen Van 'hieu je cinično pozval tamkajšnji Parnizon naj «se bori do zadnjega •"uta.. Volilna kampanja poteka po že dslaljenih tirih. Na včerajšnjih zbo-r®vanjih levičarskih strank so številni govorniki obsodili poskus ob-P*v|janja centristične politike ter *[9otovili, da sredinske vlade v d**etih letih obstoja niso znale f*liti perečih problemov države. Predstavniki Slovenske kulturno-Puipodarske zveze so se včeraj d®Poldne v Trstu sestali s člani ’*ihištva KPI, popoldne pa s člani *°dstva Slovenske skupnosti. Gre *' Pobudo SKGZ za razgovore z V‘®mi strankami ustavnega loka o ®'0balni zakonski zaščiti slovenske P®rodn0stne skupnosti. Podobna J.**0ovora sta bila že pretekli te* ,®n v petek s člani tajništva /**ške federacije PSI in v soboto *lani deželnega vodstva PSIUP. I Včeraj se je mudila v Vidmu de-|*9*cija Gospodarske zbornice Slo-*nije, ki jo sestavljajo v glav-strokovnjaki zadružnega In ^'niškega sektorja. Po razgovo-. I * predstavniki videmske trgo-P*ke zbornice, je bila okrogla I'*» o sodelovanju med Furlanijo P Slovenijo na teh področjih. Da-.** »e bo delegacija iz Slovenije ***®la s predstavniki trgovinske krnice v Gorici. prispel v SZ ob prvomajskih proslavah in se tedaj srečal s sovjetskimi voditelji in drugimi voditelji komunističnih partij. Vest vzbuja dokajšnjo senzacijo, saj Castro že dalj časa ne potuje, v SZ pa je bil pred osmimi leti, ko se je srečal s sedaj pokojnim Hruščevom. Poznejše obdobje je označila določena napetost med SZ in Kubo, ki pa se je v celoti ugladila. Ko-sigin je otok v Karibskem morju obiskal že dvakrat. Iz Washingtona pa medtem po ročajo, da je ameriški zunanji minister Rogers spregovoril o politiki ZDA do havanskega režima na zasedanju držav članic Zveze ameriških držav. Rogers je namignil na možnost izboljšave odnosov med obema državama, če bi Kuba menjala nekatera izmed svojih sovražnih stališč. Rogers je s tem v zvezi omenil «drznost» Nixonovih stikov s kitajskimi voditelji in dal razumeti, da bi za Kubo veljalo isto, če bi se slednja obvezala, da ne bo vodila protiameriške po litike. Oporišče «Charlie« nadzoruje cesto v Kontum. na Osrednji visoki planoti. Osvobodilne sile so ga napadle v šestih zaporednih valih in delno osvojile. Boji na nož še trajajo v samem oporišču, medtem ko ameriška letala bombardirajo ozemlje okoli postojanke. Partizanski minerji so medtem porušili most, ki vodi v glavno mesto sosednje pokrajine Qui Nhon. Po poročilih agencij in očividcev je položaj vsekakor najbolj kritičen v mestu An Loc. nedaleč od Saj-gona, kjer je topništvo osvobodilnih sil odvrglo na mesto nad petsto granat in raket. Mesto so partizani napadli iz treh smeri, napadalce pa je kril močan artilerijski in protiletalski ogenj. Zaradi točnega in intenzivnega ognja se ojačanja s helikopterji vladnih sil niso mogla približati mestu. Poveljnik mesta, neki polkovnik, pa je bil ubit, ko je s helikopterja skušal ugotoviti položaje napadalcev. Ameriške vojne sile v Vietnamu na napade osvobodilne fronte odgovarjajo predvsem z intenzivnejšim bombardiranjem bojišč, v podporo sajgonski vojski, poleg tega pa se množe letalski in pomorski napadi na Severni Vietnam. Vojno poveljstvo okupacijskih čet sicer ne objavlja podatkov o obstreljevanju vietnamskih obalnih mest in bombardiranju. so pa zgovorni podatki iz Hanoja. Sevemovietnamska vlada obtožuje letalstvo ZDA. da usmerja svoje teroristične napade predvsem na civilno prebivalstvo, mesta in vasi. Število žrtev je zaradi tega razmeroma visoko, čeprav ima Severni Vietnam uspešno organizirano mrežo osebnih in skupinskih zaklonišč. Protiletalske baterije so včeraj sestrelile nad DR Vietnam štiri ameriške bombnike. med temi «velikana» B-52. ki je stresal svoj smrtonosni tovor iz velikih višin. Iz Hanoja poročajo tudi, da je obalno topništvo zadelo in poškodovalo neko ameriško vojno ladjo v Tonkinškem zalivu. Na ladji je nastal požar in se je morala umakniti. To je. po vietnamskih virih, že peta ladja, ki so jo vietnamske obalne baterije prisilile k molku. »Druga fronta*, naj jo tako imenujemo. pa se bije na diplomatski ravni. Omeniti moramo vsekakor Srečanja najvišjih predstavnikov dveh velikih zaveznic Vietnama — Sovjetske zveze in Kitajske — z vietnamskimi veleposlaniki. V Moskvi je veleposlanika DR Vietnam sprejel Kosigin, v Pekingu pa Čuen-laj. Razgovarjali so se o uskladitvi stališč ob možni zaostritvi mednarodnega značaja vietnamske vojne. Slovenija obsoja napad na Vietnam (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 13. — Republiški koordinacijski odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije je na današnji izredni seji v Ljubljani razpravljal o položaju v Vietnamu in z globoko zaskrbljenostjo ugotovil, da je brezmejno zlo, ki ga povzroča strahotno in množično ameriško bombar diranje vietnamskega ozemlja in civilnega prebivalstva pokazalo svetu pravi značaj toliko poudarjene «viet-namizacije* oboroženega spora v Vietnamu. Gre za brezobzirno in surovo intervencijo, !d jo izvaja nad vietnamskim narodom ena najmočnejših sil na svetu. Kot že večkrat doslej, ponovno in še ostreje obsojamo ameriško divjanje nad junaškim vietnamskim ljudstvom, pravi med drugim sporočilo republiškega koordinacijskega odbora. Današnji svet se bolj kot kdajkoli doslej sooča z vprašanjem, ali naj se mednarodni spori rešujejo s surovo silo, s kršitvijo suverenosti malih narodov, s teptanjem ljudskih pra- vic in z napadom na temeljne pravice človeka. Pri vsem napredku in miroljubnih naporih za ohranitev miru po drugi svetovni vojni, se človeštvo še ni znašlo v tako grozeči nevarnosti za mednarodni mir in v položaju, ki utegne približati svetovno katastrofo. Gre za alternativo ali bo v svetu veljala pravica močnejšega, ki si jo prisvajajo velike sile nad drugimi narodi ali pa pravica vsakega naroda, da sam odloča o svoji lastni usodi. V teh težkih trenutkih, ki jih doživlja vietnamski narod, vnovič izražamo polno podporo in solidarnost z njegovim junaškim osvobodilnim bojem. S tem v zvezi je odbor razpravljal o nadaljnji pomoči vietnamskemu o-svobodilnemu gibanju. Pozval je vse politične in delovne organizacije v Sloveniji, naj po svojih močeh prispevajo tudi materialno ali finančno in s tem podprejo akcijo republiškega koordinacijskega odbora za pomoč žr tvam imperialistične agresije. D. K. Zadnja premiera sezone SG Drevi bo v Kulturnem domu zadnja premiera letošnje sezone Slovenskega gledališča. Na sporedu je Jovanovičeva komedija »življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci*. Na sliki prizor iz komedije iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PO NAMIGOVANJIH KD O OBNOVITVI SODELOVANJA Z LIBERALCI Levičarske stranke soglasno obsojajo poskus oživljanja centristične politike Sredinska vlada ne bi mogla rešiti odprtih vprašanj Italije - Enotna manifestacija levice v Rimu - Levica K D za obnovitev levega centra RIM, 13. — V kongresni palači EUR v Rimu je bila danes skupna manifestacija levice, ki so jo priredile KPI, PSIUP in neodvisna levica. Za PSIUP je govoril tajnik Valori, ki je poudaril potrebo po obnovljeni, enotni in močnejši levici, ne samo kot odgovor na bankrot politike levega centra, ampak tudi kot protiutež des ničarskemu preokretu KD in fašistični grožnji. Posl. Lelio Basso je podčrtal nevarnost sedanjega položaja, ki ga na mednarodni ravni označuje reakcionarna ofenziva, od kriminalnega a-meriškega bombardiranja v Vietnamu do zarote čilske KD s CIA in z ameriškimi monopoli proti AUendovi vladi. V Italiji se ta ofenziva kaže v poskusu, ki traja že tri leta, da bi močno premaknili na desno politično os. K temu poskusu sodelujejo fašisti, tajne službe različnih držav, provokatorji, bombaši in drugi, igro pa vodi KD, ki je preprečila ita- mokratičnega programiranja. Teh pro-, lendeja se je začelo tretje zaseda- lijanom. da bi izvedeli resnico, po-1 blemov so se lotili v desetletju le-slala avtentične fašiste v vrhove dr- vega centra, če pa niso vseh rešili, žavnega aparata in predvsem v obo rožene sile ter prikrivala hude odgovornosti, da bi ustvarila umetno ozračje nevarnosti z levice. Tajnik KPI Beriinguer je obsodil poskus KD, da bi prikazala obdobje centrizma v lažni luči. Leta centriz-ma so v resnici bila leta množične nezaposlenosti, nizkih plač, masovnega izseljevanja, diskriminacije in pro-tidelavskega zatiranja. Ta izkušnja — je poudaril Beriinguer — se ne bo nikoli več ponovila. Tudi socialist Pieraccini je na volilnem shodu v Padovi obsodil poskus oživljanja centristične politike ter ugotovil, da v desetletju centrizma niso rešili bistvenih vprašanj, kot so deželna decentralizacija, reforma šolstva, urbanistični zakon, zdravstvena reforma in politika de- lllllll I 11 ■■■■•rili MIHI. IIII IM IM I IM MII IM IM IIIII IIM ■■■■■■I1 1111111111 > 11 ■ 11111 ■ 111111 1111 ■ ■ >1 ■ 11 ■ 111111 ■ ■ 111M11 ■ M M ■ 111111 ■ ■ IM1111 ■ 11111MI IIIIII IIIII lil ■ M OBISK PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE VLADE NA DUNAJU Avstrijski kancler Kreiskv sprejel obvezo za uresničenje pravic koroških Slovencev Bijedič se bo danes sestal z zastopniki slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji ob sodelovan ju in zastopniki manjšin. V razgovorih je kancler Kreisky med drugim sprejel predlog predsednika zveznega izvršnega sveta, da se predsednika obeh vlad redno sestaneta enkrat letno. Kreisky je prikazal, dosedanje ukrepe za rešitev vprašanja manjšin in zagoto- DUNAJ. 13. — Predsednik zvez-1 vprašanja manjšin in izrazil upanje, nega izvršnega sveta Džemal Bije-1 da se bodo ta vprašanja reševala dič in avstrijski kancler Bruno ob sodelovanju in sporazumno z Kreisky sta danes dopoldne najprej s svojimi ožjimi sodelavci proučila spiošna evropska vprašan ki. zatem pa v navzočnosti ostalih članov delegacij in strokovnjakov poglobila vprašanja s področja dvostranskih odnosov. V začetku razgovorov o dvostranskih odnosih je Bijedič ugotovil. da ie bilo dosedanje sodelovanje med obema državama intenzivno in poudaril potrebo po nadaljnji razširitvi. Bijedič je posebno opozoril na potrebo, da se uravnovesi trgovinska izmenjava, ki je trenutno za Jugoslavijo pasivna. V razgovorih .je bila izražena potreba po razširitvi turističnega prometa in po skupni rešitvi vprašanja tranzita in prometa v jugoslovanskih pristaniščih. Jugoslovanska stran je pokazala veliko zanimanje za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev .jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v Avstriji. V zvezi s tem je bilo ugotovljene, da se nekateri delodajalci v Avstriji ne drže jugoslovansko - avstrijskega sporazuma o zaposlitvi. Kar se tiče nacionalnih manjšin je bilo z jugoslovanske strani poudarjeno, da ne smejo biti predmet sporov, temveč sodelovanja. V zvezi s tem so bite prikazane metode in način, kako Jugoslavija rešuje vprašanja etničnih skupin. Bijedič je z zadovoljstvom ugotovil, da je avstrijska vlada pričela reševati vil, da se bo avstrijska vlada zavzemala za uresničenje pravic manjšin na vseh področjih. Razgovori so se popoldne nadaljevali v posebnih delovnih skupinah, medtem ko se bo razgovor med predsednikoma in njunimi ožjimi sodelavci nadaljeval jutri popoldne. Opoldne je predsednik avstrijske republike Jonas v čast Djemala Bi-jediča in članov jugoslovanske de- legacije, priredil kosilo, na katerem so bili Kreisky in drugi visoki funkcionarji avstrijske vlade. Popoldne je predsednik zveznega izvršnega sveta z ostalimi člani jugoslovanske delegacije obiskal avstrijski parlament, kjer se je razgovarjal s skupino avstrijskih poslancev. Jutri se bo Bijedič med drugim sestal z zastopniki slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Jugoslovanska In avstrijska delegacija med včerajšnjimi pogovori na Dunaju to prav gotovo ni krivda socialistov. V volilni kampanji se je danes o-glasila tudi levica KD z govorom člana vodstva Granellija. Ta je sicer izrekel kritiko na račun socialistične teorije o naprednejših ravnovesjih, po drugi strani pa opozoril na nevarnost konservativnih preokretov, ki bi bili v nasprotju z zahtevami po družbe nem demokratičnem napredku. KD mora potrditi izbiro levega centra, da bi si Malagodi ne delal pretiranih iluzij o povratka k imobilizmu. Novo noto je v volilno kampanjo vnesel namestnik tajnika PRI Bat-taglia, ki je v intervjuju nekemu desničarskemu tedniku govoril o možnih vladnih kombinacijah po 7. maju. V tej zvezi je dejal, da bi bila najboljša rešitev dvobarvna vlada demokristjanov in republikancev, ker bi samo taka vlada lahko vodila novo gospodarsko politiko ter rešila probleme države. Na tiskovni konferenci za predstavnike tujega tiska je voditelj MPL Labor zanikal, da bi bilo njegovo gibanje druga katoliška stranka, v konkurenci s KD, ker je slednja konservativna stranka. Labor je dejal, da je katoliška cerkev nekaj povsem drugega od 13 milijonov volivcev, ki volijo za KD. Kdor je zares kristjan, ne sme vmešavati cerkve v dvomljive politične izbire ter izkoriščati župnije za volilno propagando. Labor je dejal, da je osebno kot katoličan proti razporoki, da pa meni, da je nemogoče vsiliti vsem to versko prepričanje. 12. vsedržavni kongres ACLI CAGLIARI, 13. — V Cagliariju se je začel dvanajsti vsedržavni kongres ACLI ob prisotnosti več kot 500 delegatov ter zastopnikov italijanskih in tujih organizacij. Uvodno poročilo je imel predsednik Gabaglio o temi »ACLI, delavsko gibanje, ki ga navdihuje krščanstvo, za alternativo kapitalizma v imenu človeka*. Gabaglio je uvodoma poudaril potrebo po odločnem nadaljevanju na poti sindikalnega združevanja, ki pa ne pomeni mehanske združitve vseh obstoječih sindikalnih struktur. Daljši del poročila je predsednik ACLI posvetil odnosom s cerkveno hierarhijo ter papeževemu opominu v zvezi s socialistično izbiro ACLI. Govoril je tudi o razkolih, do katerih je prišlo v organizaciji po kongresu v Val-lombrosi. Gabaglio je potrdil razredno ter protikapitalistično in protiim-perialistično izbiro ACLI ter polemiziral z medrazredno politiko krščanske demokracije. V Čilu se je začela 3. konferenca UNCTAD SANTIAGO DE CHILE, 13. - Z govorom predsednika Salvadora .41- nje ustanove OZN za trgovino in razvoj UNCTAD. Zasedanje bo trajalo do 19. maja in se ga udeležuje nad til tisoč delegatov iz 142 držav. Med temi je prvič prisoten zastopnik LH Kitajske. Allende je v svojem uvodu takoj opomnil na kričečo krivico, zaradi katere se svet še vedno deli v bogate države in države, ki so po sili razmer ostale nerazvite. »Nekatere razpolagajo z vsemi sredstvi, drugi narodi pa hirajo od rojstva*, je dejal in pozval vse narode sveta, naj se zavzamejo za pravičen svetovni trgovinski sistem, brez diskriminacij in izkoriščanja. Ob Allendeju so bili generalni tajnik OZN Kurt Waldheim, tajnik UNCTAD Manuel Perez Gueriero in čilski zunanji minister Almeyda, ki bo zasedanju predsedoval. Neuspel sestanek kanclerja Brandta z načelnikom opozicije BONN, 13. — Včerajšnje srečanje med zahodnonemškim kanclerjem Willyjem Brandtom in voditeljem demokrščanske opozicije v Bundestagu Rainerjem Barzelom ni rodilo nobenih rezultatov. Po sestanku, ki je trajal dve uri in pol in ki sta se ga udeležila tudi zunanji minister Scheel in predsednik parlamentarne komisije za zunanjo politiko Schroder, sta obe strani izjavili, da ni prišlo do najmanjšega zbližanja v nasprotujočih si stališčih. Kot je povedal vladni glasnik Von Wechmar, je Brandt pozval opozicijo, naj spremeni svoje odklonilno stališče do moskovskega in varšavskega sporazuma ter poudaril odgovornost vseh strank, ki so zastopane v parlamentu, za pomiritev v Evropi in za izboljšanje položaja v Berlinu, kot tudi glede odnosov med obema Nem-čijama. Govor je bil tudi o procesu pomiritve med ZDA in Sovjetsko zvezo ter o evropski konferenci o varnosti, ki se bo začela šele po vstopu v veljavo štiristran* skega sporazuma o Berlinu in torej po ratifikaciji pogodb s Polj. sko in SZ. Brandt je še enkrat zavrnil zahtevo opozicije, naj bi pogodbi opustili ter naj bi znova začeli pogajanja s Poljaki in Sovjeti. Po mnenju vlade bj bila namreč nova pogajanja nesmiselna in nepotrebna. Nobenega sporazuma, torej, vendar se bodo predstavniki vlade in opozicije ponovno sestali čez dva tedna. V tem presledku bodo v Baden -Wiirttenbergu volitve za obnovo deželnega parlamenta, ki bodo nedvomno pomenile še en preizkusni kamen za Brandtovo »Ost-politik*. Poraz ali tudi samo zastoj demokristjanov bi nedvomno okrepil tiste struje v CDU/CSU, ki ne odobravajo nepopustljive Bar-zelove in Straussove linije in so pripravljeni doseči kompromis z vlade. Bonska vlada si medtem prizadeva, da bi še pred 5. majem, ko bo odločilna seja Bundestaga, dosegla sporazum z Vzhodno Nemčijo o potniškem in blagovnem prometu. Vodja zahodnonemške delegacije Bahr je po novem srečanju z vzhodnonemškim kolegom Kohlom danes omenil možnost, da bi bila pogodba sklenjena pred omenjenim datumom, čeprav je dodal, da to še ni gotovo. Sporazumeli so se že o več kot polovici točk na dnevnem redu, ostajajo pa še vedno odprta nekatera načelna vprašanja. Spori se pojavljajo predvsem v zvezi z mednarodnim statusom Vzhodne Nemčije, saj se Bonn zavzema za tako pogodbo, ki bi ne pomenila posrednega priznanja vlade v vzhodnem Berlinu. Vzhodni Nemci pa bi nasprotno želeli pravi mednarodni sporazum. Vsekakor niti na eni, niti na drugi strani nočejo zaostrovati spora, posebno še, ker se zavedajo, da bi sporazum o prometu pomenil novo orožje v Brand-tovih rokah proti opoziciji v bitk' za ratifikacijo pogodb z Moskvo in Varšavo. MnmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimnuiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinuiiiiiiniiM NA SKUPNI SEJI PREDSEDSTEV SFRJ IN ZKJ Potrjene smernice nadaljnjega mednarodnega delovanja SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 13. — Predsedstvo ZKJ je včeraj na Brionih pod predsedstvom maršala Tita sprejelo sklepe o uresničenju resolucije prve konference ZKJ o agrarni politiki, Id jih je pripravila posebna komisija. Predsedstvo ZKJ je poleg tega, na skupni seji s člani predsedstva SFRJ, proučilo sodobna gibanja v mednarodnih odnosih in mednarodni položaj Jugoslavije. Na seji so določili smernice nadaljnjega mednarodnega delovanja Jugoslavije, Zveze komunistov, ter družbeno - političnih organizacij in najaktualnejše naloge. Podrobno poročilo o tem .je podal Mitja Ribičič. Predsedstvo SFRJ in predsedstvo ZKJ sta ugotovila, da nerešeni družbeno-gospodarski in politični problemi na svetu negativno vplivajo na razvoj mednarodnih odnosov. V takih pogojih je neuvrščen položaj Jugoslavije pomemben dejavnik trdnosti in miru. Politika neuvrščenosti je tudi v novih pogojil enadomestljiva mednarodna platforma in trajna oblika borbe za utrditev neodvisnosti in enakopravnega mednarodnega sodelovanja. Jugoslavija se zavzema za organizirano in samostojno delovanje neuvrščenih in za njihov prispevek k reševanju odprtih svetovnih vprašanj in demokratizacijo mednarodnih odnosov. Poudarjena je bila potreba nadaljnje krepitve vloge OZN. Na seji so posvetili posebno pozornost sedanjim političnim in gospodarskim gibanjem, delovanju Jugoslavije v Evropi in razvoju odnosov na Balkanu. Izražena je bi- lo zaskrbljenost zaradi zaostritve položaja v Sredozemlju, posebno v njegovem vzhodnem delu, kar ogroža neodvisnost in varnost tega področja in negativno vpliva na splošno stanje v Evropi. Potrjeno je bilo zanimanje in pripravljenost Jugoslavije za dobre odnose in razvoj vsestranskega sodelovanja z vsemi sosednimi državami, na načelih medsebojnega spoštovanja neodvisnosti, suverenosti, teritorialne integritete in nedotakljivosti meja. Na seji so nadalje ugotovili, da bodo nadaljnji razvoj političnega sistema na osnovah socialističnega samoupravljanja in nacionalne enakopravnosti ter napori za stabilizacijo gospodarstva prispevali h krepitvi mednarodnega položaja Jugoslavije. Predsedstvo SFRJ in predsedstvo ZKJ poudarjata potrebo krepitve odgovornosti organov Zveze, republik in pokrajin pri graditvi in izvajanju skupno določene in enotne zunanje politike. Zveza komunistov Jugoslavije bo skupno z drugimi družbeno - političnimi organizacijami razvijala vsestransko enakopravno sodelovanje in izmenjavo mišljenj in izkušeni z vsemi komunističnimi. delavskimi, demokratičnimi in osvobodilnimi strankami in gibanji. V sklepu o izvajanju resolucije prve konference o agrarni politiki predsedstvi SFRJ in ZKJ med drugim ugotavljata da se ne uresničuje ustrezno povečanje kmetijske proizvodnje, da so naložbe v kmetijstvu nezadostne, da se slabša struktura proizvodnje in da se počasi razvila kooperacija. B. B. V SKLADU Z VOLILNIM ZAKONOM Večino volilnih potrdil so uradi že razdelili Neizročeiia potrdila lahko volivci dvignejo na volilnih uradih V ponedeljek bo v Trstu govoril republikanski prvak La Malta Občinski uradi so včeraj razde -Kli veliko večino volilnih potrdil in so tako zadostili formalnim zakonskim predpisom, za kar so se morali občinski uradniki dokaj potruditi, saj je bilo tokrat manj časa kot običajno zaradi predčasnih volitev. Še vedno pa je ostalo precej volilnih potrdil nerazdeljenih in jih lahko volivci do zadnjega dne, in tudi na dan volitev, dvignejo na občinskih volilnih uradih. V večini primerov gre za osebe, ki so vpisane v lokalne volilne sezname, so pa v drugih krajih ali v inozemstvu. Prihodnji teden se bodo sestale občinske volilne komisije, ki morajo določiti za vsak sedež po pet skrutinatorjev, medtem ko je predsednike že imenovalo prizivno sodišče, ki je tudi tokrat ravnalo diskriminacijsko in imenovalo komaj en odstotek slovenskih predsednikov volišč. Včeraj je bilo nekako zatišje volilne kampanje, saj so stranke priredile po večini manj pomembna, leteča zborovanja, nekatere pa so celo vidnejša večerna zborovanja odpovedala zaradi slabega vremena. V ponedeljek bodo na vidnejši način otvorili volilno kampanjo republikanci, ko bo v Trstu prisoten vsedržavni tajnik PRI La Malfa. Prihodnji teden v soboto bo za liberalce v Trstu posl. Baslini, ki je tesno povezan z zakonom o raz-poroki in ki se bo v soboto sestal s predstavniki gospodarskih kategorij, dan kasneje pa bo imel volilno zborovanje. Komunisti predvidevajo, da bodo priredili 25. aprila obsežno osrednje zborovanje na Opčinah, ko bo govoril Giuliano Pajetta skupaj s slovenskim poslancem škerkom. Današnja volilna zborovanja KPI: 11.00 Trg Garibaldi — Juriše-vič, 10.30 Milje — Donadel, 1130 Ul. Baiamonti — Supančič, 12.30 Industrijsko pristanišče — Tonel; 16.30 Grandi motori — Cuffaro, 18.00 Naselje S. Pietro — Fontanot, 18.00 Ul. Almerigotti — Supančič 18.30 Ul. U-baldini — Fontanot, 18.30 Trg Borsa — Tonel, štramar — Bordon. 19.00 Kiljan in Bordon. PSIUP: 12.00 Ribarnica Giorgetti. 17.30 Padriče Jercog in Monfalcon, 18.45 Trebče Jercog in Giorgetti. KD: 18.00 Bazovica Romano, 19.00 Skedenj Nodari in Zanini. Zaključena stavka v petrolejskih podjetjih Včeraj se je zaključila 48-uma stavka uslužbencev zasebnih petrolejskih podjetij. Udeležili so se je praktično vsi delavci čistilnic olja in nameščenci za prevažanje prečiščenega bencina ter večji del uradnikov. Stavko so napovedale enotno vse tri sindikalne organizacije za dosego nove delovne pogodbe. V primeru, ko bi predstavniki delodajalcev pokazali še vnaprej enako nepopustljivost, bodo CGIL, CISL in UIL napovedale državno manifestacijo stroke s 24-umo splošno stavko, katere se bodo udeležili poleg uslužbencev zasebnih petrolejskih podjetij tudi uslužbenci držav nih ali poldržavnih podjetij. Nadaljuje se stavka uslužbencev prevoznega podjetja SAP, ki ima v najemu več avtobusnih povezav med Trstom m okolico. Včeraj so stavkali uslužbenci proge «S», danes bodo stavkali ves dan uslužbenci prog «C», «D» in «R», jutri POJASNILO OBČINSKEGA ZDRAVSTVENEGA FUNKCIONARJA Blaga oblika epidemije nalezljivega vnetja jeter V bolnišnici pri Magdaleni 26 otrok - Včeraj so jih izpustili pet, 5 pa so jih sprejeli na opazovanje V zvezi z epidemijo nalezljivega vnetja jeter, ki se je pojavilo med otroci v Čarboli, je zdravniški funkcionar tržaške občine včeraj dal še nekatera pojasnila. Dr. Fabiani predvsem pripominja, da se je žarišče bolezni pojavilo v otroškem zavodu «Gesu Bambino», v osnovni šoli «San Giusto* pa so zabeležili le en primer, vendar ni nobene medsebojne povezave. Zaradi tega niso bili potrebni posebni ukrepi v omenjeni šoli, razen razkuženja in analize krvi učencev in osebja, ki se bo zaključilo do sobote ali ponedeljka, to pa zaradi jamstva glede zdrav- pa bo 24 uma stavka na progah stvenega stanja učencev in osebja. Trst - Koper in Trst - Oreh. IV otroškem zavodu »Gesu Bambi- miminin..............niHiiiiiininiiumiitumunttn»miinM««»imuinituHuiun»itHiuHiiHiHiuu.uiuuuuuuuuuuu.........imun PO DVODNEVNEM ZASEDANJU V BRUSLJU Odnosi med Jugoslavijo in EGS ostanejo za enkrat nespremenjeni no* bo šola zaprta dokler ne bodo popolnoma preučili in ocenili analize krvi ter izidov preiskave glede prostorov in razmer v kuhinji in v menzi. Včeraj so iz bolnišnice pri Magdaleni odposlali domov pet otrok, ki so jih bili sprejeli v bolnišnico zaradi suma na podlagi krvne analize, sprejeli pa so v bolnišnico drugih pet otrok zaradi nadaljnjih ugotovitev, čeprav nimajo nobenega zunanjega znaka obolenja. Z blagimi znaki obolenja so včeraj sprejeli v bolnišnico enega otroka, in sicer iz zavoda «Gesii Bambi-no». Do snoči je bilo v bolnišnici skupno 26 otrok, od katerih deset z diagnozo obolenja, ostalih 16 pa na opazovanju, toda brez vidnih simptomov. Vsi bolniki, kot je bilo že objavljeno, imajo blago obliko obolenja, o čemer se je lahko prepričal osebno tudj občinski odbornik dr. Blasina. O vsem tem so snoči razpravljali na seji, katere so se udeležili župan Spaccini, odbornik Blasina ter pristojni občinski zdravniki, ki pripominjajo, da ni tehtnih vzrokov za zaskrbljenost družin v Čarboli. Septembra bodo pogajanja za širši gospodarski sporazum Vprašanje izraelskih agrumov v tranzitu čez severni) Jadran Pretekli ponedeljek in torek je bilo v Bruslju drugo zasedanje mešane komisije Jugoslavije in Evropske gospodarske skupnosti. Jugoslovansko odposlanstvo je vodil član Zveznega izvršnega sveta B. Žnuderl, odposlanstvo EGS pa član izvršne komisije dr. R. Dahrendorf. Mešana komisija je bila ustanovljena pred dvema letoma, ko je Jugoslavija, prva med «tretjimi» državami, dosegla s šesterico triletni trgovinski sporazum, katerega veljavnost bo prenehala konec aprila 1973. JOSIP KRAVOS - J0FEZ Dom Kravosovih na Brandezig mi Sv. Ivanu se je odel v črnino. Nepričakovano, v hipu, je včeraj utihnil glas Josipa Kravosa, vsem poznanega »Jofeža*. V trenutku se jT ustavilo srce človeka, ki je tržaškim Slovencem skozi desetletja pomenil sinonim za vedrost, spontanost in življenjski optimizem, tako potreben, tako dragocen zaveznik v težavah in skrbeh. Kako čudna je sedaj tišina, ki je zajela njihov dom, kako neprepričljiva je spričo smeha, ki ga je se vsa polna okolica njegovega dovcerajsnjega bivanja. Še v torek zvečer smo si izmenjali z njim nekaj hudomušnih besed, ko je - kot vedno -rauoaarno ponujal bonoone, niti dva meseca nista minila, ko mi je sedel nasproti za uredniško mizo in pripovedoval o svojem življenju, o svojih nazorih, o svojih odnosih do soljudi, o svojem pogledu na svet in na našo slovensko narodno skupnost še posebej, vse to z resnostjo in zavzetostjo človeka, ki ga je zaskrbljala naša prihodnost, obenem pa v tej zaskrbljenosti krepil njegov prirojen življenjski optimizem. Popularnega in v vsaki družbi priljubljenega Jofeža sedaj ni več, 06tali pa so in bodo ostali za njim spomini, ki so teko naravno povezal* z vsem našim narodnim življenjem v mestu ob morju, da so v resnici del tega življenja, ostala bo za njim tudi zupuščina, zabeležena in zapisana kot pričevanja o času, ki ga je živel. našal slovenske knjige med naše ljudi v Beneško Slovenijo. Njegova krojačnica v Ul. sv. Frančiška je postala pravo ilegalno prosvetno središče, saj je v njej priredil celo razstavo takratnih mladih slovenskih umetnikov Spacala, Cesarja in Lukežiča. Njegova vedrina, njegova dovtipnost, smisel za humor in dar za pripovedovanje so prodrli v vse pore življenja tržaških Slovencev in kjer se je pojavil »Jofež* — vzdevek, ki se ga je oprijel v tem času — pa naj je bilo to v zaprtih, napol ilegalnih sobah ali na raznih izletih, tam je kraljevalo veselje, čeprav so časi bili vse prej kot veseli. Josip Kravos se F rodil 5. avgusta 1909 v Dobravljah na Vipavskem v revni kmečki družini. Že v zgodnji mladosti se je vključil v vaško prosvetno življenje. Sodeloval je v domačem društvu »Zarja* in še kot otrok stopil na vaške odrske deske v mladinski opereti ♦Čudežne gosli*. Igralskemu odru se poslej tako ali drugače ni več izneveril do zadnjega. Vzporedno se je v njem oglašala pesniška in pisateljska žilica v ilegalnem dobra-veljskem lističu »Netopir*. Potem ga je pot, kot toliko drugih slovenskih mladeničev s Krasa. Vipavskega, Brkinov in drugod, zanesla iz otroške vaške idile ob veliko mesto ob morju. Talentiranega fanta doma niso mogli šolati, zato se je oprijel v mestu krojaške obrti kot vajenec nri Beltrameju, dokler se ni osa- mosvojil in odprl lastno krojačnico v Ul. sv. Frančiške. V tujem okolju pa je kmalu našel stik s slovenskimi ljudmi. Svojemu odprtemu in veselemu značaju ustrezen krog je našel med šentjakobskimi pevci in znamenitimi «štempiharji», pa tudi slovenska dijaška družba ga je sprejela medse, da je z njo pre- To njegovo brezkompromisno slovenstvo, pojmovano vedno koc nekaj nedeljivega, ni moglo 06tatd prikrito, zlasti tudi ne zato, ker se je družil s takrat že znanimi slovenskimi protifašističnimi borci. V času pred Tomažičevim procesom je bil aretiran, zaprt in mučen in nato pregnan v kanfinacijo v južno Italijo, kjer je z ženo prebil do konca vojne leta 1945 in se nato z ladjo jugoslovanske NOV prepeljal na dalmatinsko obalo in od tam v sklopu «prekomorcev» povrnil na Primorsko in v Trst. V konfinadji se mu je tudi rodil sin Marko. Po osvoDouuvi se je spet vključil v i. iti prosvetno m _--.n pn Sv. Ivanu, kamor se .je bil že prej preselil. Bil je med soustanovitelji prosvetnega društva »Slavko Škamperle*. član svetoivanskega pevskega zbora in dramske družine. Dolgoletna konfinadja mu ni mogla spremeniti značaja. Spet je bil povsod prisotni znani in priljubljeni »Jofež*, spet je v veselih družbah odmeval njegov eksplozivni smeh, spet je stresal iz rokava hudomušne in okrogle, zvestobo slovenskemu gledališču je ponovno izpričeval z rednim obiskovanjem predstav, manjkal ni na koncertih in predavanjih prav do svojega zadnjega dne. V zadnjih letih pa se mu je spet vnela mladostna pisateljska žilica in izpod njegovega peresa, preprostega in iskrenega, so prihajale na strani slovenskega tiska in knjižnih publikadj njegove zgodbe, vedno prepojene s šega-vostjo in vedrino. V »Jadranskem koledarju* je objavil svoje «Dobre ljudi* in potem v »Primorskem dnevniku* in še v drugih periodičnih listih. Letos se mu je uresničila želja, da .je videl nekaj svojih del zbranih in natisnjenih v samostojni knjigi z naslovom »Kuštrava glava* v zbirki goriške Mohorjeve družbe, za naš dnevnik pa je spet pripravljal daljši spis v nadaljevanjih, ki bi moral iziti na jesen. Ni mu manjkalo motivov, saj je vsak drobec iz svojega življenja podoživljal s pristno čustvenostjo pravega slovenskega človeka in mu v pripovedni obliki znal najti u-strezen zapis. Mnogo je še imel povedati, mnogo .je tudi že napisal in pripravljal za novo zbirko. Tudi naslov je že imel pripravljen — »Pot v svet*. Sedaj je odšel na pot s katere ni povratka. Zmanjkal nam je in manjkal nam bo. Toda spominjali se ga bomo, kajti ljudje, kakršen je bil naš Jofež, ne morejo zatoniti v pozabi. Preveč svojstven človek je bil, preveč enkraten, preveč neponovljiv. Bil je pravi, pristni človek iz ljudstva. Mimo spi svoj sen, dragi prijatelj! Jože Koren Jugoslavija se z Evropsko gospodarsko skupnostjo pogaja predvsem za to, da bi z njo dosegla širši sporazum, ki naj bi poleg blagovne menjave obsegal tudi industrijsko sodelovanje, skupne naložbe in Iran zit blaga čez jugoslovanska pristanišča. V okviru samega trgovinskega dogovora pa naj bi se vrata EGS širše odprla zlasti za goveje meso in mesne fedelke, svinino, koruzo, vino, tobak in bombažne tkanine jugoslovanskega izvora. Na bruseljskem zasedanju so člani jugoslovanske komisije opozorili predstavnike EGS na čedalje več-,o neskladnost v medsebojni blagovni menjavi, zaradi katere je Jugoslavija lani zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini okrog 700 milijonov dolarjev. Iz zadnjega statističnega pregleda Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino (ICE) v tej zvezi povzemamo, da je Jugoslavija leta 1970 izvozila na tržišče šesterice za 552,1 milijona dolarjev blgga, uvozila pa za 1.144,6 milijona dolarjev, tako da je primanjkljaj znašal 592,5 milijona dolarjev. Lani pa je izvozila na tržišče EGS za 528,4“ milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 1,226 milijonov, tako da je primanjkljaj nara stel na 697,6 milijona dolarjev. Vprašanje količinske uskladitve med uvozom in izvozom je toliko bolj pereče, ker zavzema EGS v jugoslovanski zunanji trgovini čedalje pomembnejše mesto: lani je tržišče EGS prevzelo 29,7 odst. vsega jugoslovanskega izvoza in dobavilo 37,6 odst. vsega jugoslovanskega uvoza. Zasedanje v Bruslju je bilo predvsem pripravljalnega značaja, sa. bo Jugoslavija pričela prava pogajanja za obnovitev oziroma za razširitev sporazuma z EGS septembra letos. Dvodnevna posvetovanja so se zato zaključila brez posebnih uspehov: EGS se je obve zala, da bo do zapadlosti sedanjega sporazuma še naprej uvažala jugoslovansko govedino z istimi pogoji kakor doslej in obljubila, da bo proučila jugoslovansko zahtevo po preferenčnem uvozu bombažnih Al__• 1_ 1.nMinn \7n noročona vih pogajanjih v letošnji jeseni. V okviru šesterice (s pristopom novih držav v EGS se bodo porodila za Jugoslavijo nova vprašanja, ker se bo njeno poslovno razmerje z njimi zaradi evropskega protekcionizma zlasti glede uvoza kmetijskih pridelkov znatno poslabšalo) velja posebej omeniti razvoj jugoslovanske blagovne menjave z Italijo. Po že omenjenem viru (ICE), se je jugoslovanski uvoz iz Italije zadnjih letih povečal s 377,9 na 396,5 milijona dolarjev (to je za 4,9 odst.), jugoslovanski izvoz v Italijo pa se je nasprotno zmanjšal 254,6 na 226,3 milijona dolarjev, tako da je primanjkljaj na jugoslovanski strani dosegel 170,2 milijona dolarjev. Med Italijo in Jugoslavijo je odprto tudi vprašanje blagovnega tranzita čez sevemojadranska pristanišča. V prvi vrsti gre za dobave izraelskih agrumov evropski šesterici: po sporazumu, ki je bil pred leti dosežen med izraelsko organih zacijo »Citrus Marketing Boaird* in EGS, uživa izraelsko južno sadje ob dovozu čez zahodnoevropska pristanišča (tako tudi čez Trst in Benetke) znatne olajšave, ki jih sporazum ne predvideva za dovoz čez «tretja» pristanišča (tako zlasti čez Koper in Reko). Po podpisu tega dogovora je tranzit izraelskih a-grumov čez jugoslovanska prista nišča močno upadel, zaradi česar je Jugoslavija februarja lani izročila Svetu ministrov pri EGS posebno spomenico. Na dokument ni šesterica doslej reagirala: kaže, da vprašanje sploh še ni prišlo na dnevni red Sveta ministrov EGS, in sicer naj bi se za odlaganje u-strezne razprave zavzemala prav Italija. Tiskovna konferenca pri Tržaški hranilnici Danes opoldne pri Tržaški hranilnici bo predsednik ustanove dr Terpin na posebni tiskovni konferenci orisal glavne značilnost gospodarskega razvoja na Tržaškem v letu 1971 in dosežke, ki jih je lani zabeležila hranilnica. Izjava bolnišnice o primerih otroškega vnetja črevesja Zdravstvena uprava glavne bolnišnice je včeraj v zveri s primeri vnetja črevesja pri otrocih, ki so jih ugotovili v zadnjih tednih pri otrocih in novorojenčkih v tej bolnišnici sporočila, da so sprejeli vse potrebne ukrepe higienskega in zdravstvenega značaja za omejitev tega izrednega okuženja in za čim večjo varnost zdravja vseh bolnikov. Res je v zadnjih dveh tednih manj bolezenskih pojavov gastro enteritisa in bi torej lahko optimistično dejali — zaključuje izjava — da se bolezenski val končuje. Upamo, da je res tako, Imeli bi samo eno pripombo: da bi bilo tako poročilo mnogo bolj koristno pred enim tednom, ko smo zaman iskali točnih podatkov o bolezen skih primerih. Z molkom so dosegli samo to, da so se razširile vsemogoče govorice, ki našo kori stile nikomur, saj so povzročile samo preplah. Od 21. maja letos z letalom v Beograd Predsednik Konzorcija za Julijsko letališče Ferrari se je v sredo sestal s predsednikom državne letalske družbe Alitalia za Furlanijo Julijsko krajino dr. De Felicejem. Ob tej priliki je prof. Ferrari potrdil, da bo nova redna zveza Ronke — Beograd stekla 21. maja letos, Letala, vrste Caravelle z 98 sedeži, bodo odhajala vsako sredo in vsak petek iz Ronk ob 14.35 ter pristajala v Beogradu ob 14.55 (po srednjeevropskem času). Zveza Ronke — Beograd bo delovala kot podaljšek proge Milan — Beograd, Iz Milana v smeri proti Ronkam bodo letala odhajala ob 13.15. Q Danes ob 20. uri bo v veliki dvorani v Ul. Madonnina 19 javna debata. ki jo prireja krožek za politične in socialne študije «Che Gue vara* o temi: »Varstvo zdravja delovno okolje*. Uvodni govor bo imel pokrajinski tajnik patronata INCA-CGIL Riccar-do Devescovi. tkanin in koruze. Vsa nerešena vprašanja pridejo na vrsto na no- ........umni .........................."m. i.ii.ui.i.ii. “"n 'n ...................... V OKVIRU RA1C0V0R0V S STRANKAMI USTAVNEGA LOKA Slovensko gledališče v Trstu Skupna krstna uprizoritev z MGL Danes, 14. aprila 1972 ob 21. uri (Abonma red A — premierski) DUŠAN JOVANOVIČ ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ALI TRIJE R0G0N0SCI (po commedii deli’ar te) Scena in kostumi: SERGIO D’OSMO Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: DUŠAN JOVANOVIČ Osebe: Pandolfo — Anton Petje; Lucinda — Bogdana Bratuževa: Ubaldo — Jožko Lukeš; Ardeli-ja —• Mira Sardočeva; Valerij — Stane Starešinič: Stoppino — Iivij Bogateč; Oktav — Silvij Kobal; Franceschina — Zlata Rodoškova: Cola — Alojz Milič: Colombina — Lidija Kozlovičeva Razpored predstav pod rubriko »Gledališča* PD «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi na stadionu «1. maj*, jutri, 15. t. m., ob 20.30 ZABAVNI VEČER S PESTRIM SPOREDOM Naš gost bo tudi član Slovenskega gledališča Stane Raztresen, ki nam bo pripovedoval slovenske bridke in pikaste. Vabljeni vsi elani in prijatelji društva! KULTURNI DOM Danes, 14. t. m. ob 21. uri Dušan Jovanovič »Življenje podeželskih plej-bojev po drugi svetovni vojni ali Trije rogonosci* (po commedii deliarte). Krstna predstava. Abonma red A. Ponovitve: v soboto, 15. t. m. ob 20.30 za abonma red B — I. sobota po premieri; v nedeljo. 16. t. m. ob 16. uri za abonma red C — I. nedelja po premieri: v sredo, 19. t. m. ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo; v četrtek, 20. t. m. ob 20.30 za abonma red E — mladinski v četrtek in v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri za abonma red F — okoliški. Prodaja in rezervacija vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije po tel. 734-265. POLITEAMA ROSSETT1 Danes zvečer ob 21. uri ponovitev glasbene komedije «Alleluja, brava gente* Garineija in Giovanninija z Renatom Rascelom in Luigijem Pro-iettijem. HRANILNICA in POSOJILNICA Opčine Zadruga z neomejeno zavezo — Bazoviška ul. 2 sklicuje v nedeljo, 16. aprila 1972, ob 10. uri v drugem sklicanju v zadružnem sedežu REDNI LETNI OBČNI ZBOR. Slovensko planinsko društvo, Trst, organizira 23. aprila t. 1. izlet v Polhov Gradec, katerega bo vodil prof. Tone Vraber iz Ljubljane, znani botanik in predavatelj. Popeljal nas bo na Polhograjsko goro (824 m) s približno eno uro hoda Med potjo si bomo ogledali (in ne trgali) cvet Bla-gajevega volčina. Z vrha pa bomo imeli lep razgled po osrednji Sloveniji. Po možnosti se bomo vrnili čez Poljansko dolino (ogled Visokega) in Škofjo Loko. Kdor ima namen ude ležiti se tega zanimivega izleta, si mora preskrbeti MEDNARODNO POTRDILO o cepljenju. Vpisovanje v Ul, Geppa 9 (pri tov Norči Zavadlal) do 19. t. m. SPDT priredi 16. t. m. izlet v Glin ščico. Poleg prikazovanja plezalne tehnike tudi pouk o uporabljanju kom pasa in specialk. KASTA vabi člane in prijatelje na PEŠ IZLET S PIKNIKOM, ki bo nedeljo. 16. t m. Zbirališče ob uri na Opčinah (zadnja postaja tramvaja). Specialitete na žaru! Pesnica Irena Žerjal je izdala novo zbirko poezij TOPLI GOZDOVI Mlado avtorico in njen ponovni umetniški dosežek bo predstavila prof. Zora Tavčar. Srečanje bo danes, 14. aprila, ob 18. uri v Tržaški knjigami. Vljudno vabljeni! Tržaška knjigama TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Gledališča Slovensko amatersko gledališče v Trstu sporoča, da je zaradi smrti v družini članice ansambla napovedana nedeljska predstava v Finžgarjevem domu na Opčinah predložena na poznejši datum Po zadnji predstavi glasbene komedije «Aleluja, dobri ljudje*, ki bo prihodnjo nedeljo, bo v ponedeljek. 17 t. m. nastopil v gledališču Ros-setti znani grški skladatelj Mikis Theo-dorakis. Predstavil se bo z lastnim koncertom pod naslovom «Theodora-kis vodi Theodorakisa*. Prodaja in rezervacija vstopnic za ta edini koncert se prične jutri v osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 ali 38547). LITERARNE SOBOTE Pisatelj in politik Amadu Hampate Ba, bivši poslanik Malija in sedanji član izvršnega sveta UNESCO, bo v soboto ob 18. uri govoril o temi »Afričan in človeško življenje*. Sledila bo diskusija. Nazionale 16.00 «11 Decamerone proi-bito. Barvni film. Zadnja predstava ob 22.10. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 zadnja predstava ob 22.10 «Quando le donne persero la coda*. Barvni film. Lando Buz-zanca in Senta Berger. Eden 15.30 Zadnja predstava ob 22.: «Cosa avete fatto a Solange*. Detektivka v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «11 braccio violento della legge*. Film v barvah nagra* jen s 5 oskarji. Excelsior 16.00 zadnja predstava ob 22.10 «Senza famiglia, nullatenenti ; cercano affetto*. Barvni film. Vit-torio Gassman in Paolo Villaggio. Ritz 16.00 »Per amore ho catturato una spia russa*. Kirk Douglas in Marlene Jobert. Barvni film. Alabarda 16.30 «Un pošto ideale pet uccidere*. Irene Papas in Rajmond Lovelock. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 «Rapina record a Ne# York». Sean Connery. Barvni filffl. Impero 16.30 »Joe e il gazebo*. Louis De Funes. Barvni film-Cristallo 16.30 »Bello, onesto, emigrato Australia sposerebbe compaesana 9' libata*. Barvni film. A. Sordi **> C Cardinale. Capitol 16.30 «Conoscenza camale*. Candice Berden in Jack Nicolson. Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. Moderno 16.30 «Speedy e Silvestro, in-dagine su un gatto al di sopra d) ogni sospetto*. Barvni film. Vittorio Venelo 16.00 »Agente 007: Una cascata di diamanti*. Sean Con-nery v vlogi Jamesa Bonda. Barvni film. Ideale 16.30 «Wanted Sabata*. Brad Harris in Elena Pedemonte. Barv ni film. Astra 16.30 «11 gufo e la gattina*-Barbra Streisand in George Segal-Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. Abbazia 16.00 «Cerca di capirtni* Massimo Ranieri in Beba Lonca' Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom. Koncerti VERDI Danes ob 21. uri prvi od dveh koncertov izključno ruske glasbe. Koncert bo vodil eden najpomembnejših sovjetskih dirigentov Evgenij Svetla-nov in stalni dirigent moskovskega državnega orkestra. Program obsega Misskovskega Simfonijo št. 21. Drugi koncert Tihona Kerennikova s skladateljem kot solistom, in Čajkovskega šesto simfonijo, imenovano »Patetična*. Razstave Sestanek predstavnikov SKGZ s tajništvom KPI in vodstvom SS • Danes ob 19. nri bo na sedežu krožka za socialne študije »G. Sal-vemini* na Korzu 12 predavanje o temi »Šola danes*. Predaval bo prof Livio Pesante. Sledila bo debata, ki jo bo vodil inž. Giancarlo Roli. Včeraj- danes Darovi in prispevki aprila okviru razgovorov s političnimi strankami ustavnega loka so se vče taj dopoldne sestali predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze s člani tajništva tržaške federacije KPI. V daljšem razgovoru so poglobili splošni politični položaj v državi in v lokalnem okviru. Govor je bil o resni nevarnosti premika na desno. S strani tržaške federacije KPI je bilo rečeno, da nudi komunistična partija stvarno možnost izvolitve slovenskega kandidata v poslansko zbornico, da je KPI vključila v svoj volilni program jasno obvezo glede reševanja vprašanj slovenske narodnostne skupnosti. Končno je bila ponovljena obveza partije, da bodo tudi v novi zakonodajni dobi naredili vse napore, da se doseže globalna zakonska zaščita slovenske manjšine. V razpravi je bil nadalje govor o odprtem značaju kandidature sloven skega kandidata Albina škerka in je bil podčrtan pomen izvolitve sloven skega poslanca na listi komunistične partije, saj gre za stvarno prisotnost Slovenca v parlamentu In s tem nudi konkreten prispevek k reševanju perečih vprašanj slovenske na rodnostne skupnosti. V zvezi z izvo litvijo so bile ugotovljene ustrezne odgovornosti. Popoldne pa so se predstavniki SK GZ sestali s člani vodstva Slovenske skupnosti, s katerimi so v okviru že omenjenih razgovorov s strankami in bolj učinkovito glasovanje slovenskih volivcev v korist vse slovenske narodnostne skupnosti in v sedanjih o-koliščinah za dosego globalne zakonske zaščite, kot to tudi izhaja iz izjave SKGZ. V neformalnem razgovoru so predstavniki Slovenske skupnosti podrobneje tudi orisali razgovor s predsednikom vlade Andreottijem. V zaključku je bila soglasno pod črtana pomembnost skupnih nastopov vseh Slovencev, kot je bil to primer skupne spomenice in sprejem slovenske delegacije pri predsedniku vlade Colombu. Končno je bil tudi govor o strokovnem delu v korist slovenske narodnostne skupnosti in o nekaterih drugih konkretnih vprašanjih. pokazala, da ni Trst doslej zabeležil nobene pošiljke alžirskega vina v tranzitu proti Franciji, tržaškim špediterjem pa sploh ni znano, da bi francosko uvozno - izvozno podjetje »Interagra* kdaj sklenilo dobavne pogodbe za alžirsko vino. Tržaška trgovinska zbornica v tej zvezi paudarja, da poslovni pravilnik tržaške proste cone in nadzorstvo ob izhodih izključujeta kateri koli promet s kmetijskimi pridelki mimo določb Evropske gospodarske skupnosti ČEZ TRŽAŠKO PROSTO CONO Nobene pošiljke alžirskega vina za Francijo Prve dni marca smo tudi v našem listu objavili vest, po kateri je francoski minister Cointat opozoril svojega italijanskega kolega Natalija, da se čez tržaško prosto cono uvaža alžirsko vino, namenjeno na francosko tržišče mimo določb Evropske gospodarske skupnosti. V tej zvezi so tržaška carinarnica, fi-in trgovinska zbar- ____________________ _ nančna uprava političnimi organizacijami ustavnega niča opravile širšo anketo med trža-loka, obravnavali politični polozai ; škimi špediterji, da bi ugotovili, ali Izražena je bila zaskrbljenost za čim- ' je veet resnična ali ne. Anketa je • V okviru vrste predavanj, ki jih je priredila tržaška občina skupno z Italijanskim mazzinjanskim združenjem in z Inštitutom za zgodovino preporoda, bo da:, s, 14. aprila ob 18.30 v veliki dvorani liceja »D. Alighieri* predavanje prof. Luigija Lottija z univerze v Firencah o temi: »Zadnji Mazzini* Danes, PETEK, 14. VALERIJA Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 18.50 — Dolžina dneva 13.29 — Luna vzide ob 5.09 in zatone ob 20.11 Jutri, SOBOTA, 15. aprila ANASTAZIJA V lokalu «Cascina delle Rose* Ser-gia Sterna bo razstavljal od 15. t. m. do 30. t. m. tržaški slikar Pino Cal-darulo akvarele in olja. V galeriji «Cartesius» bo razstavljal od 15. do 30. t. m. tržaški slikar Ugo Pierri. V galeriji «La Lantema bo od 15. t m. do 5. maja kolektivna razstava pod naslovom »Art spectrum*. V galeriji »Torbandena* razstavlja Henry Moore. V Palači Costanzi razstava del tržaškega slikarja Giovannija Giorda-nija. V »Kraški galeriji* v Velikem Rep-nu razstavlja do 30. aprila 1972 Demetrij Cej. Ob nedeljah in praznikih je razstava odprta od 11. do 12.30 in od 14. do 18. ure. V Tržaški knjigarni razstavlja svo je najnovejše grafike s kraškimi motivi Edvard Žerjal. Razstava bo tra jala do konca aprila. V galeriji «11 Tribblo* razstavlja do 22. aprila v Trstu živeči slikar Iacobi. V galeriji »La Lanterna* razstavlja svoja dela slikar Dino Predonzani Razstava bo odprta do 24. aprila. V krožku «11 Carso* v Ulici Mazzini 32 razstavlja Giovanni Duiz. Njegova razstava bo trajala do 22. t. m. Namesto cvetja na grob pok. Netke Čokove daruje družina Kolerič 100® lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Josip* Kravosa daruje Milan Bolčič 3000 l*r za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Netke Čok daruje Leonora Križman 5000 lit za spomenik padlim v NOB iz Šked; nja, Kolonkovca in Sv. Ane. V isti namen darujeta Marija in Justina f tisoč lir za PD Slavko Škamperle. V počastitev spomina pok. Josip* Kravosa-Jofeža daruje družina škrap 2000 lir za PD Slavko Škamperle. Ob izgubi očeta Marka, Milice Alenke Kravos darujeta Filip in Mal da 3.000 lir za KASTA. V počastitev spomina pok. Josip* Kravosa daruje Jože Koren 2000 Vt za PD «Slavko Škamperle*. SOŽALJA Slovenska prosvetna zveza izrek* iskreno sožalje članu svojega pred' sodstva Marku Kravosu in svojce*1 ob izgubi očeta. Ob nenadni smrti svojega dolgole*' nega člana, pevca in prosvetnega de lavca Josipa Kravosa izreka prosvd' no društvo »Slavko Škamperle* nje govi družini občuteno sožalje. Slovensko amatersko gledališče reka svoji članici Milici Kravos izgubi očeta iskreno sožalje. Vreme včeraj: najvišja temperatura 16,8, najnižja 12,2. ob 19. uri 16,2, zračni tlak 1005 narašča, veter 8 km na uro, jugozahodnik, vlaga 47-odst., dežja je padlo 4.3 mm, nebo poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 13,8 stopinje Slovensko planinsko društvo v Trs** izreka svoji članici Alenki Kravos ** drugim svojcem iskreno sožalje *" smrti očeta Josipa. Našemu delovnemu tovarišu Mark*; sestrama Alenki in Milici ter mate" izrekamo člani uredništva in upr*** »Primorskega dnevnika* ter osebi* ZTT iskreno sožalje ob smrti oče** Josipa Kravosa. Ljudska prosveta PROSVETNO DRUŠTVO »TABOR* bo priredilo od 22. aprila dalje v Prosvetnem domu na Opčinah razstavo del domačih (likarjev, fotografov, kiparjev in drugih amaterjev. Vabimo vse, Id žeUjo razstavljati tvoja dela, aaj se prijavijo pri Luciji Hrovatin (telefon 211-161). PD »Lipa* priredi v bazoviškem domu danes, 14. t. m., ob 20.30, Ulm tretje nadaljevanke serije VOS. Vabljeni vsi. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. aprila se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 24-letna Marina Marini por. D'Urso, 81-letna Roma Lock-mer, 74-letna Pietra Gregorich vd. Combi, 82-letni Giovanni Matassi. 85-letna Giuseppina Krishzkar vd. Muc-chiut, 73-letna Giovanna Majer por. Rosani, 73-letna Giorgina Mori por. Trotti, 84-letna Frida Schmarz vd. Schraiber, 96-letna Carolina Merhar vd. Laghi, 84-letna Maria Zonta vd. Prodan, 91-letni Giuseppe Delton, 80-letna Giovanna Corbatto vd. Carbo-ni. 78-letna Lucia Crevatin vd. Acqua vita in 89-letnl Rodolfo Gemiti. Sporočamo žalostno vest, da je Iznenada umrl JOSIP KRAVOS - J0FEZ Pogreb izpred njegovega doma bo v soboto, ob 16. uri Žena Frazi, otroci Alenka, Marko, Milica, zet Pino, snaha Ivanka in Vanček ter drugo sorodstvo Trst, 14. aprila 1972 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1J. do 16. ur«) Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo, Ul Bemini 4: Al Castoro. Ul. Ca-vana 11: Sponza. UL Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmettl, Borzni trg 12: Centauro, UL Rossetti 33. Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna. Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec). Ob nedeljah so od 8.30 do 19.30 odprte vse lekarne dnevne in nočne izmene. 13. t. m. je preminila naša draga IVANA ROŽANC Pogreb bo danes, 14. t. m., ob 15.30, iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k cerkvi v Bazovici. Posebna zahvala dr. Martelancu za požrtvovalno in skrbno nego. žalostno vest sporočajo hčerka Ivana z možem Alojzom Udovičem, vnukinja Nadja In drugi sorodniki Občinski pogrebni zavod T. F., tel. 38608 GORIŠKI DNEVNIK •oi- iva Ja- ob sro uz- J2.: De- lla- nto ;ra‘ ob 3nti Vit- gio. •ato in pet oni ;da- 4ew ilm. ouis rato i il-ib ile». son. idini , ib-i gal- idini mi* iča' idin' tetke 100« isipa 10 lir tetke i0 lir ,ked- isti na 1 :le. osip» ;kraP rle. :e ib Maj- osip* 10 lir zreks pred- ijcem golet' a de- asvei- nje- I* ob Trsi" ■os I" ie * larki" nate" iprrtvC osebi" obel* Požar v tovarni plastike Včeraj, točno ob 13. uri, je v to- varne, v hangarju, kjer ovijajo' v varni plastičnih mas «Polykrom», [bale polietilen, to je posebno pla- v Ul. Plavia, prav v bližini Fiatova zastopnika «Grandis>, ozbruhnil požar, ki je povzročil večmilijonsko materialno škodo, človeških a^ev pa na srečo ni bilo. Prav J* Usti uri so bili delavci na opoldanskem kosilu, požar pa je izpuhnil čisto na drugem koncu to- stično snov za izdelavo najlonskih torbic in drugih podobnih predmetov. Ogenj je uničil približno štiri kub. metre bal Hiter poseg tržaških gasilcev, ki so se pod vodstvom majorja Sgorbisse pripeljali na kraj pogorišča z dvema škropilnima vozovoma in z eno cisterno, je prepre- čil, da se plameni niso dotaknili samega hangarja, kajti drugače' bi bila razsežnost požara še večja. Požar je bil dokončno pogašen ob 15.10, čeprav so iz varnostih razlogov pustili na pogorišču še nekaj mož, da bi preprečili morebitne manjše obrobne požare. Kot rečeno so vzroki požara še neznani, čeprav domnevajo da je pričelo goreti zaradi kratkega stika. '""'Mllllnu imiinHH, mini,, miiiiiim, iitiiiiiiimitfiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiimmniiiiimiinimimmmiiiiiimiiiumiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiuiili* SESTANEK za okroglo MIZO V TRŽIČU Debata o raziskavi o zdravstvu in varnosti na delu v Itulcantieri Raziskava je potekala pod okriljem deželnega odborništva za zdravstvo in higieno, pobudo zanjo pa so dali sindikati V sredo zvečer je bil v Tržiču ^tanek za okroglo mizo o zdrav-^ in varnosti na delu v zvezi s Pfavkar zaključenim raziskovanjem v ladjedelnici Italcantieri. Razisko-®nje so vodili profesprji Gobbato higiena dela), Serra (dihanje), t^gni (vid) in Grandis (sluh) pod Pokroviteljstvom deželnega odbor-, tva za zdravstvo in higieno. Po- i '*«• z,u±člv&ivv m mgicuu. itr v?*0 so dale sindikalne organiza-in tovarniški svet, pridružila ^ se je uprava ladjedelnice. ,, Sestanka so se udeležili — poleg ki so vodili raziskovanje — ^telnj odbornik za zdravstvo in Devetag, deželni odbornik ^ finance Tripand, deželni sveto-7*$ Bergomas, Bosari, Rizzi in rlftonon, tržaški župan Versace, 7j°rniki in svetovalci tržaške ob-ravnatelj tržaške fakultete ?h)edicino prof. De Bernard, r^dsednik tržiške splošne bolnišni- mž. Pellizzoni, ki so ga sprem- nekateri zdravniki in prima-jjjjv občinska zdravstvena funkcio-iz Tržiča in Gorice, pod-Vestor dr. Bartolini in drugi. ^Jcantieri sta predstavljala direk-r»u ladjedelnice inž. Iippi in di-. ktor osebja dr. Izi. Zelo številno bilo predstavništvo sindikalnih garizacij, tovarniškega sveta in klavcev. . °oželni odbornik za zdravstvo k higieno odv. Devetag je dejal, ^ začenja deželna uprava uresni- brtf&ti Prve stvarne korake za odo-,fltev zakona o deželnem centru v*. Preprečevanje in zdravljenje ^lezpi dela. O zakonu sedaj raz- favlja -Ja tretja stalna komisija de-Buiega sveta. Odbornik odv. De- je poudaril, da je namen te-zakona pripraviti tako zdrav- Sh jeno mrežo, po kateri bo mogoče odkriti zametke bolezni dela ^ preprečiti. S sodelovanjem javnih ustanov, ki so pristojne ^ *e*n področju, bodo skušali za-Va““li obstoječe vrzeli za večjo delavcev. Ofe^mik odv. Devetag je izrekel Wlan-'e vsem, ki so pripomogli k da se je pobuda v tržiški ^QJedelnici začela, dobro razvila Uspešno zaključila. raziskavi, ki se je začela pred letom in je zadevala pred-^ zdravstvene in varnostne po-Drj® varilcev !Javami, |w Halo govorili prof. Gobbato, ih j^ij Prof. Stagni, prof. Serra z električnimi na-ter o njenih rezultatih govorili prof. ^daljša debata, v ka-Qfi s° posegli prof. Zilli, ki je iiee Predvsem posledice tovrst-- dela na živčni sistem, deželni n^^Pvalec KPI Bergomas, ki 0thenii stalno naraščanje je nezgod na delu, nevarnosti, katerim so izpostavljeni delavci za dosego maksimalne proizvodnje in potrebo, da se končno doseže predhodno varnost in ne samo zdravljenje po nastanku bolezni ali nezgode. Župan Versace je poudaril, da je občinska uprava pripravljena nuditi vso svojo pomoč deželnemu odbor-ništvu za dravstvo in higieno pri tej širokopotezni pobudi za zagotovitev zdravja delavcev. V razpravo so posegli še drugi, naj omenimo dr. Palmierija (kapilar-nost nadzorovanja), Pecorari (ropot pri različnih delih), Gregoriga (pomanjkanje osnovnih zdravstve-—struktur), Runtija (selekcija nih in razmerje med upravo in delavci), Rossettija in Parenzana (predlog za drugi ciklus raziskovanj), Lunganija (vprašanje izbire, dela), Di Berta (psihične motnje) in Pa-dovana (povečanje tržiškega središča za oživljanje). Vsem sta odgovorila prof. Gob- bato in odbornik odv. Devetag, je tudi zaključil zasedanje. Potrditev dovoljenj tržaškim kramarjem • Občina opozarja vse kramarje, naj se osebno javijo na uradu za trgovska dovoljenja na občini (soba štev. 37 palače Costanzi) ali pa naj izročijo svojo knjižico strokovnemu združenju za potrditev za leti 1972 - 73. Kdor ne bo imel dovoljenja do 30. junija, ne bo mogel več prodajati, ker mu bo zapadlo dovoljenje. V Ul. S. Chiara gorelo v avtu Avtomobil znamke ford, GO 37574 last Itala Moneteinija se je včeraj zjutraj ob 10.30 vnel v Ul. S. Chiara. Nemudoma so prihiteli gasilci, ki so s pomočjo lastnika samega požar pogasili. Škoda znaša približno 30.000 lir. IIIIIIIIIIIUUlVIIIIIIIIflHIII iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiinmiiMiiiiiii V SOBOTO V DEŽELNEM SEDEŽU Odbornik Dulci bo poročal konzulti za izseljenstvo Na tem sestanku se bodo člani konzulte seznanili z razvojem industrije in trgovine v deželi V soboto zjutraj se bo sestala v palači deželnega odbora deželna kionzulta za izseljeništvo. Sestanku bo predsedoval odbornik za delo in socialno skrbstvo Stopper. Na dnevnem redu je poročilo odbornika za industrijo in trgovino Dulcija o industrijskem in trgovinskem razvoju v deželi Furlaniji-Julijski krajini. S tem sestankom se bo začela vrsta podobnih zasedanj, ki jih je že najavil odbornik Moro na konzulti 2. oktobra prejšnjega Devetag srečal v Rimu z ministrom za zdravstvo sen. Valsecchijem. Govor je bil o sanitetnih službah v deželi Furlaniji - Julijski krajini. leta, na katerih bodo razni odborniki poročali o razvoju in perspektivah dežele z vidika posameznih resorjev. Na tak način se bodo člani konzulte lahko podrobno seznanili z vprašanji dežele. Obenem pa bodo lahko odborniki sprejemali predloge in kritike o posameznih | predmetih razprave. Cilj vse te > dejavnosti je seveda zaustavitev | stalnega odtoka izseljencev iz de- J žele, za kar sta nujno potrebna socialni in ekonomski razvoj Furlanije - Julijske krajine in posebno njenih revnejših predelov. # « • Odbornik Devetag je oapal rpini-stru predvsem potek raziskovanja, ki ga vodijo v naši deželi izve denci mednarodne organizacije za zdravstvo. Namen tega raziskovanja je priprava novega načrta za zdravstvene službe v deželi, tako, da bi na tej podlagi lahko uresničili sodobno mrežo bolnišnic. ŽIVAHNO DELOVANJE TRGOVINSKE ZBORNICE Zastopniki goriškega gospodarstva so pred dnevi obiskali Celovec Za stik se je zavzel predsednik zbornice Lupieri ■ V kratkem bodo Korošci vrnili obisk - Včeraj v Vidmu, danes v Gorici delegacija Gospodarske zbornice Slovenije V zadnjem času je delo goriške trgovinske zbornice precej oživelo. Lani so priredili prvo blagovno razstavo Espomego, na kateri so razstavljala številna podjetja iz Italije in Jugoslavije ter turistični urad Koroške. Letos bo druga izvedba te mednarodne razstave imela še večia uspeh, saj je napovedan prihod številnih podjetij ne le iz treh omenjenih dežel, marveč tudi iz kake druge države. Pred kratkim smo poročali, da je bila delegacija, goriške trgovinske zbornice v Ljubljani, kjer je navezala tesnejše stike s tamkajšnjo Gospodarsko zbornico Slovenije. Takrat so sklenili imeti stalne stike tudi na področju medsebojnega gospodarskega načrtovanja. Trgovinska zbornica v Gorici nadaljuje take stike. V sredo je bilo njeno zastopstvo v Celovcu, kjer so Goričani1 obiskali Trgovinsko še nekaj mest je na razpolago za izlet v taborišče Mauthausen, ki bo od 11. do 14. maja. Vpisovanja so v turistični agenciji Appia-ni v Gorici. Bivši deportiranci in njihovi svojci imajo pravico do zdravstvene in lekarniške oskrbe. Za vsa pojasnila naj se zainteresirani obrnejo v pisarne bolniških blagajn (INAM) v Gorici, Tržiču in Gradišču. Nocoj v Sovodnjah sestanek o razlastitvah pu za dosego pravične odškodnine za razlaščena zemljišča. UKREPI PROTI KOZAM S propustnico čez mejo z navadnim potrdilom Končno so sprejeli sklep, da lahko tudi Goričani s prepustnico prestopijo mejo brez mednarodnega potrdila o cepljenju s samim navadnim potrdilom. Do včeraj so namreč zahtevali na vseh mejnih prehodih goriške pokrajine mednarodno potrdilo tudi za lastnike prepustnic (za lastnike potnih listov bo to veljalo še vnaprej), medtem ko to ni veljalo v videmski in tržaški pokrajini. zbornico Koroške. Goriško delegacijo je vodil predsednik Luoie-ri, v niei sta bila še odbornika Sacchetti in Forcessini. tajnik Ber-tolazzi, podtajnik De Rocco, načel mk reklamnega urada Birsa, avstrijski trgovinski delegat v Trstu dr. Stasser. V Celovcu je Goričane sprejel ! predsednik tamkajšnje zbornice Baurecht s svojimi sodelavci. Na j tem sestanku so koroški gospodar- i stveniki prikazali Goričanom gospodarsko stanje Koroške, možnosti do obojestranskem sodelovanju. V bližnji prihodnosti bo dospela v Gorico koroška gospodarska delegacija, da bi povrnila obisk. Istočasno se bodo domenili o koroški prisotnosti na letošnji gospodarski razstavi Espomego. Istočasno s to vestjo lahko omenimo tudi včerajšnii in današnji stik med delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije in trgovinsko zbornico iz Vidma. Včeraj je sedemčlanska delegacija zbornice iz Ljubljane, ki jo vodi dipl. inž. Janko Herzog, obiskala Videm, kjer jo je sprejel predsednik tamkajšnje trgovinske zbornice posl. Vit-torio Marangone. V ljubljanski delegaciji so v glavnem strokovnjaki zadružnega in obrtnega sektorja. Včeraj je bila v Vidmu okrogla miza o teh vprašanjih, govorili so zelo veliko o sodelovanju med Furlanijo in Slovenijo na tem področju. S furlanske strani so se sestanka udeležili še predsednik • ESA De Natale ter direktor te ustanove prof. Sellan. Med drugimi je bil prisoten tudi deželni •medsednik zveze zadrug Poletto. Včeraj popoldne so si gostje iz Slovenije ogledali delavnice nožar-jev v Maniagu, ki so združeni v poseben konzorcij. Danes zjutraj je najprej na sporedu obisk nekaj tovarn stolov v San Giovanniju ob Nadiži, ob 11. uri pa bo na sedežu goriške trgovinske zbornice v Ulici Crispi sestanek, na katerem bodo govorili o avtoprevoz-ništvu v obmejnem področju. Danes zvečer ob 20. uri bo v občinski dvorani v Sovodnjah javna seja, na kateri bodo govorili o problemu, ki je nastal ob razlastitvi zemljišč zaradi avtoceste Viles-se — Gorica. Na sejo so povabljeni vsi sovodenjski vaščani, ki so posredno ali neposredno prizadeti pri tej razlastitvi. Pogovoriti se bo treba predvsem o enotnem nasto- V goriško bolnišnico so sinoči sprejeli 29-letnega Luigija Melisa, ki stanuje v našem mestu. Ul. S. Giovanni 2. Melis se je nekaj pred 11. uro ponesrečil na Majnici. Ozdravel bo v 5 dneh. PREDSEDOVAL BO NOVI ZUPAN Občinski svet bo v ponedeljek razpravljal o nezaupnici odboru Delovanje Zvez« bivših internirancev Zveza bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih je vsem svojim članom poslala okrožnico z nekaterimi obvestili. Zveza vabi svoje člane, da se udeležijo v ponedeljek, 24. aprila popoldne svečanosti v tržaški Rižarni, kjer bodo vzidali temeljni kamen za spomenik umorjenim v tem nacističnem taborišču. Zveza bo ob tej priložnosti dala na razpolago avtobus. Kdor se želi udeležiti, naj se pozanima pri krojaču Ferddnamdu Cutrofellu v Ulici Codelli 2. Predložil jo je svetovalec Fornasir - Na dnevnem redu 84 točk - Nekatere točke čakajo na razpravo več kot leto dni Prihodnji ponedeljek zvečer bo v Gorici spet seja občinskega sveta. To bo prva seja, ki jo bo predsedoval pred nedavnim izvoljeni žucan Pasquale De Simone, ki načeluje enaki levosredinski koaliciji, na čelu katere je bil do nedavnega Michele Martina. Novoizvoljeni župan se bo moral takoj spoprijeti na eni strani z zelo obširnim dnevnim redom (na tem je kar 84 točk), na drugi pa z dvema interpelacijama liberalnega svetovalca inž. Fornasira o nezaupnici sedanjemu občinskemu odboru in o avtoportu. V novem dnevnem redu za sejo občinskega sveta je 45 točk. Na istem dnevnem redu pa je kar 39 točk, o katerih niso razpravlali na prejšnjih sejah občinskega sveta. Dve sta bili na dnevnem redu pred več kot enim letom, tj. 13. marca 1971. Zaostalih in nerešenih vprašanj je .v letu dni ostalo zelo veliko. Svetovalci morajo npr. imenovati komisijo za toponomastiko, izvoliti svoje zastopnike v celo vrsto odborov, komisij in upravnih svetov, pravilnik za občinsko lekarno, imenovanje študijske komisije za obnovo proste cone, nakup vrste gradbenih parcel. V glavnem gre torej za imenovanja v raznih komisijah; zakasnitev je treba pripisati nesporazumom, ki so glede tega vladali med partnerji levosredinske koalicije. NA SEJI V SREDO ZVEČER V odboru goriškega SPD porazdeljene odgovornosti Društvu bo spet predsedovala Jožica Smetova - 25. aprila prvi izlet na Kucelj in Čaven - Program bodočega delovanja Prejšnji teden na občnem zboru izvoljeni odbor Slovenskega nlanin-skega društva v Gorici, je imel v sredo zvečer svojo prvo sejo. Na njej so za predsednico društva za bodočo poslovno dobo potrdili Jožico Smetovo, podpredsednik bo Bernard Bratož. Za tajnico e bila potrjena Nada Komjanc-Sanzinova. za namestnika tajnika pa je bil izvoljen Vlado Klemše. Blagajnik bo Zorko Čotar, njegov namestnik m Artur Koschuta. gospodar bo Slavko Rebec, njegov namestnik pa Al-do Bavcon. Za preglednika računov sta bila izvoljena Danilo Jakin in Zdenko Vogrič, v odboru so še Boris Baša. Niko Brešan. Rudi Can-telli in prof. Milko Rener. Porazdeljena so bila tudi nekatera načelstva: za smučanje bo odgovarjal Aldo Bavcon, za mladino Niko [Brešan, za jamarski odsek pa Slavko Rebec. Na seji odbora so razpravljati tudi o bodočem delovanju društva. Prvi spomladanski izlet bo v nedeljo 25. aprila na Kucelj in Čaven. Izletniki bodo uporabljali lastna prevozna sredstva. Za podrobnejše informacije se je treba obrniti na društveni sedež. Ta izlet bo služil kot uvod v bodoče poletno delovanje. 2. juni a bo na vrsti izlet za tečajnike smučarskega odseka v Trento. Mladi Slani SPD si bodo ogledali botanični vrt «Julijana». u-stavili se bodo pred Kuaujevim spomenikom, šli bodo k izviru Soče. V programu imajo tudi mladinsko predavanje. Datum sicer ni še določen. Prof. Milko Kambič iz Ljubljane bo predaval o temi «mladina in šport*. Tržiški župan pri Berzantiju V novem dnevnem redu pa so številne ratifikacije sklepov občinskega odbora, ki je zaprosil deželo za številne subvencije za gradnjo številnih šolskih ter rekreacijskih naprav. Na dnevnem redu so tudi nekatera javna dela, najem posojil, odobritev načrtov ter cela vrsta točk, ki zanimajo občinsko osebje. Vsekakor lahko že vnaprej pove^ mo, da bosta prvi dve točki dnevnega reda (tj. Fornasirjevi resoluciji), če se bo sploh o obeh razpravljalo, vzeli precej čaša, kar daje misliti, da bodo ostale točke dnevnega reda in vse tiste napovedane že za prejšnje seje ostale še precej časa na papirju. Tržiški župan se je sestal z deželnim predsednikom Berzantijem. Pogovarjala sta se o izvedbi načrta in finančni pomoči dežele za realizacijo turističnega objekta «Terme Romane:> v Tržiču. Župan je pri Berzantiju posredoval tudi za spomenik padlim v odporniškem gibanju, ki ga namerava tržiška občina v kratkem postaviti in za katerega bodo porabili 6 milijonov lir. Iz tržiške bolnišnice V sredo zvečer ob 21.30 se je na poti proti Fiumieellu ponesrečil 31-letni Giusepe Visintin iz Fiumi-cella, Largo Isonzo 9. Visintin je is svojim mopedom zavozil s ceste, pri tem si je zlomil nogo ter za-dobil hud možganski pretres. V bolnišnico so ga sprejeli s pridržano prognozo. iiimuliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimmfiiiuluiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimimiiiiimiiiiiiinmillunniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiumiiiin PO STATISTIČNIH PODATKIH DEŽELNE UPRAVE V vsej deželi, posebno na Goriškem veliko neizkoriščenega denarja v bankah Na Goriškem deluje 35 bančnih uradov, v vsej deželi jih je 311 • Veliko denarja naloženega v poštnih hranilnicah • V letu 1970 povečane neizkoriščene bančne naložbe Na vsem deželnem področju delu- škem jih pa imamo 35 (v Trstu 56, je 311 bank in njihovih podružnic. Med temi prednjačijo delniške družbe (123), hranilnice in posojilnice (58), zadružne in ljudske banke (57). Med ostalimi je nekaj bank javnega značaja ter tudi nekaj zasebnih bank. Večina zgoraj omenjenih bačnih uradov se nahaja v videmski pokrajini (164), na Gori- POVRATEK S SUBIDE» V sredo dopoldan se .ie deželni odbornik za zdravstvo in higieno 5®JEnje slovenske mornarice Ladja «Logatec» priplula P*vič v matično luko Koper v\n Vv* ^ sš' ■%. L *' ' v N Ai & tk ;d Zgradili to jo na Japonskem - Iz zahodnoafriških pristanišč je pripeljala hlodovino - Slovesnost na krovu Ha Splošne plovbe »Logatec* ij priplula v matično luko Ob tej priložnosti je ka-s0rti *a8a^še občine. Na spre- Sol.11 sta govorila kapitan Leopold Vi^ predsednik logaške občine Haložan, ki je med drugim tine ^toanil posadko n razvoju ob-Jh jo povabil naj čimprej obi- H.l^sto, po katerem se ladja pu naivicm o v *«uju in ltI*. Predsednik logaške občine Ha an ladje sta tudi izmenjala Ladjo «Logatec» so zgradili na Japonskem, Splošna plovba pa jo je odkupila lani. Njena nosilnost je nekaj nad 15 tisoč ton, kar pomeni, da lahko naenkrat prepelje toliko tovora kot 10 vlakov s po 157 vagoni. Tokrat je prepeljala iz štirih zahodnoafriških pristanišč skoraj 13 tisoč ton eksotične hlodovine. Del tega tovora bodo predelali v koprski luki, del pa bodo poslali v razne evropske države. V planu za leto 1972 je predvideno, da bo ladja »Logatec* prepeljala nekaj nad 58 tisoč ton hlodovine in ustvarila milijon 350 tisoč ameriških dolarjev realizacije. L. O. iK 7 '-j\ ’ • • . -.>2'L- - J" «*v* 4t k izvi§t \ *■*** v< • Prejšnje dni je bilo v Milanu nagrajevanje najboljših fotografij, ki so jih fotografi posneli na Goriškem in v bližnji Furlaniji. Ob prisotnosti velikega števila udeležencev, med katerimi je bilo tudi mnogo Goričanov in Furlanov, ki bivajo v Milanu, je profesor Otta- vio Valerio spregovoril nekaj besed o Furlaniji in goriški okolici. Vsa manifestacija je bila pod o-kriljem Turistične zveze iz Vidma, Pordenona in Gorice. Posebna komisija je ocenila vse fotografije in dodelila prvo nagrado Ginu Morelliju. Poleg Morel- lija so bili nagrajeni še Luigi Cargnel, Eros Culiat, Livio Per-co, Ferrucdo Simonelli in Rinaldo Garini. Največ nagrad je dobilo fotografsko društvo iz Ločnika. Sliko, ki jo objavljamo, je posnel v Pordenonu tudi 56). Zgornji podatek se nanaša na konec leta 1970 in ga povzemamo po najnovejšem statističnem biltenu direkcije za načrtovanje dežele Furlanije - Julijske krajine. Na področju naše dežele je bilo konec leta 1970 kar 119.074.000.000 lir naloženih na poštne hranilne knjižice. Od teh je bilo 10.753.000.000 naloženih v goriški pokrajini. V primerjavi s prejšnjim letom so se na vsem deželnem področju te naložbe povečale poprečno za 1,5 odstotka, na Goriškem pa celo za 5,9 odstotka. Na Tržaškem pa je bil odstotek manjši za 1,3. To pomeni, da so prebivalci goriške pokrajine imeli v teku leta 1970 možnost naložiti na poštne hranilne knjižice sorazmerno več denarja kot prebivalci drugih pokrajin. Podobno sliko imaimo tudi v naložbah na rednih barkah. Na celotnem področju dežele je bilo konec leta 1970 naloženih v bankah 1.029.149 milijonov lir. Banke pa so imele istega dne izposojenih svojim klientom 675.868.000.000 lir. V primerjavi s prejšnjim letom so se v Gorici naložbe povečale za 16,5 odstotka, v Trstu za 16,3 odstotka, v Pordenonu za 12,1 odstotka, v Vidmu pa za 10,3 odstotka. Istočasno pa so se posojila bank povečala v Pordenonu za 18,3 odst., v Trstu za 17,9 odst., v Gorici za 8,2 odst., v Vidmu za 6,5 odst. Na Goriškem je bilo v bankah naloženih 81 milijard lir, izposojenih pa le 58 milijard. Denarja je torej za razne gospodarske iniciative na razpolago kar precej, tako na Goriškem kot v vsej deželi. Vsekakor pa je omembe vredno, da ne pride do nekaterih gospodarskih in industrijskih iniciativ, ker ni denarja. Ta leži neizkoriščen v bankah in večkrat povzroča tudi krizo v raznih vejah gospodarstva, ker se naloženi denar ne izkorišča. Se nekaj finančnih podatkov. Dr žava, dežela, banke z državnim kapitalom so imele na dan 31. decembra 1970, veliko dolžnikov med javnimi upravami, kmeti, trgovci, obrtniki, gradbeniki, industrijd. Ve- kategorije in predvsem javne uprave (občine, pokrajine, zavodi za ljudske hiše, konzorciji itd.) denar s posebno nizkimi obrestmi. V vsej deželi so imele država, dežela, banke na podlagi teh zakonov posojenih 172 milijard Mr. S prognozo okrevanja 15 dni so v bolnišnico sprejeli 60-letno Jolando Dragan iz Villaggio del Pescatore, ki se je polila z vrelim oljem ter zadobila opekline druge in tretje stopnje. Za 10 dni bo morala ostati v bolnišnici 42-letna Marija Kovic, doma iz Tržiča, Ul. Trieste 14. Ženska je padla z motociklom ter se pri tem poškodovala na čeljusti in kolenih. • Pokrajinski zdravnik v Gorici javlja, da bodo z odlokom predsednika republike z dne 1. februarja 1972 opravili pregled vseh dovoljenj za opravljanje ladijskega zdravnika, ki so bile izdane pred letom 1967. V Standrežu pokopali Jožeta Perica Včeraj so v Štandrežu pokopali domačina Jožefa Perica. Rojen je bil pred 68 leti v Brestovici na Krasu, v Štandrežu ie živel dolgo vrsto let. Pokojni Pepi je bil v vasi in okolici dobro znan bodisi zaradi posla, ki ga je vršil, dokler mu je zdravje to dopuščalo, bodisi zaradi njegove značilne osebnosti in dobrega ter preprostega značaja. Veliko sorodnikov in znancev se je udeležilo pogrebnega sprevoda iz goriške bolnišnice, kjer ie pokojni podlegel dolgi bolezni, najprej v vaško cerkev, nato na domače pokopališče. Ob tej izgubi vaščani pogreša/o zavednega in naprednega člana narodne skupnosti in zvestega vzdrževalca. Naj mu bo lahka domača zemlja. d. n. Gorica VERDI ob 17.15—22.00: »Joe Cocker*, J. Cocker in L. Russel; kinema-skopski film v barvah. CORSO ob 16.45—22.00; »Ispettore Cal-laghan: ”11 caso scorpio š tuo”», C. Eastwood in H. Guardine. Barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO ob 17.00—22.00: »Ul. time lettere da Stalingrado*, P. Tabbard in A. Cavalcanti, barvni kinemaskope. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE ob 17.15—21.30: »Le inere-dibili avventure del sig. Grand con il complesso del miliardo ed il pal-lino delle truffe*, P. Sellers in R. Starr. Barvni film. VITTORIA ob 17.15-21.30: »The belle starr story», E. Martinelli in R. Woods; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 21.00: Koncert zbora »E. Grion* p. v. učitelja Policardija. EXCELSIOR ob 16.00: »Questa specie d’amore», U. Tognazzi in J. Seberg; barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Conoscenza car-nale*. J. Nichols in S. Berger: film v barvah. I\ova Gorica fotograf Luigi Cargnel na Subidi j ljavnih je namreč zelo veliko dr-v krminski občini in ji dal naslov ’ žavnih in deželnih zakonov, po ka-«Povratefc s Subide*. I terdh dobivajo številne gospodarske SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - Gorica - ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - Gorica, v sodelovanju z EMAC iz Gorice DUŠAN JOVANOVIČ ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO DRIIGI SVETOVNI VOJNI ALI TRIJE R0G0N0SCI (po commedii dellarte) Scena in kostumi: SERGIO D OSMO Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: DUŠAN JOVANOVIČ V torek, 18. t. m. ob 20.30 v gledališču »G. Verdi* v Gorici — (Abonma red A in red B) Vozni red avtobusov dne 18. t. m.: Avtobus št. 1: Vrh odhod ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj; Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino: Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor: Dol ob 20. Boneti, Palki-šče. gostilna Peric: Rupa Peč; Gabrje ob 20.05 pri gostilni Ožbot Avtobus št. 2: Sovodnje odhod ob 19.25 pri Občini, pri gostilni Tomšič; Podgora ob 19.40 pred vhodom v tovarno; števerjan ob 19.50 Bukovje; Števerjan ob 19.55 Dvor; Oslavje ob 20.05 pri kostnici; Pevma - Št. Maver ob 20.10 pri spomeniku. SOČA (Nova Gorica): «Rayanova hči*. ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Vse za kariero*, angleški barvni — ob 18. in 20. PRVAČINA: Danes zaprto. RENČE: Danes zaprto. DESKLE: Danes zaprto. KANAL: Danes zaprto. ŠEMPAS: »V gori raste zelen bor», jugoslovanski barvni — ob 18. in 20. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna dr. Rismondo. Ul. Toti 52, telefon 72-701. Razna' obvestila Podporno društvo v Gorici, ki je napovedovalo občni zbor za torek 18. aprila t.L, obvešča vse svoje člane, da je občni zbor zaradi sočasnosti gledališke predstave odložen. Vršil se b« v četrtek 20. aprila ob 20.30 na sedežu v Ulici Malta 2. Posebnih vabil ne bodo pošiljali. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »O. Župančič* bo predvajalo danes popoldne ob 17. uri drugi del mladinskega filma »Bratovščina sinjega galeba*. Prosvetno društvo «Skala» bo privajalo drugi del filma »Bratovščina sinjega galeba* jutri zvečer ob 20. uri v društvenih prostorih. Razstave V klubu »S. Gregorčič* bo do 15. aprila odprta razstava o delu in življenju tabornikov Modrega vala. Razstava je odprta vsak dan od 19. do 21. ure. V galeriji salona Meblo v Novi Gorici bo danes, 14. aprila, ob 18. uri otvoritev slikarske razstave tržaškega umetnika Klavdija Palčiča. Razstava bo odprta do 30. aprila vsak dan, razen ob nedeljah, od 8. da 19. ure. Darovi in prispevki Za Podporno društvo, ob 14. oblet- nici smrti pok. dr. Milana Bogataja« 1 Ur. daruje soproga Marija 5.000 L KAKO SE V SLOVENIJI PRIPRAVLJAJO NA POSODORLJENJE CESTNEGA OMREŽJA Za gradnje, obnove in vzdrževanje cest predvidene investicije 2100 milijard 5 Din Osnutek cestnega sklada predvideva do 1. 1985 izgradnjo 533 km avtocest in posodobljenje 2000 km makadamskih cest - Odstopanje od zakona - Cesta Šentilj - Gorica vzbuja nezadovoljstvo na gori škem območju Pred dnevi smo v našem listu objavili vest o zadnjih usmeritvah cestnih strokovnjakov Slovenije glede nadaljnje izgradnje cestnega o-mrežja. Gre za idejni osnutek dolgoročnega načrta cestnega sklada Slovenije, točneje njihovega projektivnega urada o etapah gradnje, obnove in vzdrževanja magistralnih in regionalnih cest. Kakor je načrt "trokovno dognan in tudi pomemben zaradi celovitosti obravnavanja obsežnega vprašanja, pa toliko časa ne bo veljaven, dokler ne bodo — predvidoma še to jesen — odobrili zakonskega osnutka družbeno - ekonomskih izhodišč za gospodarjenje s prostorom in za varstvo naravnega okolja v Sloveniji. Seveda pa obstajajo tudi glede predloga cestnega sklada različna gledanja, zlasti na Goriškem, zaradi odstopanja od zakona iz leta 1969 o cesti Šentilj -Gorica. Ko so se cestni strokovnjaki lotili izdelave idejnega osnutka 15-letne- ga načrta (od leta 1985), so se najprej ozrli k sosedom, ki bodo do leta 2.000 posodobili avtomobilski in železniški promet. Potem so se lotili dela doma in na podlagi obilice podatkov ugotovili, da bosta — denimo — avtobusni in tovorni promet še naraščala, zlasti pomemben pa bo delež tranzita. Cestni promet naj bi se do leta 1985 povečal za 293 odstotkov. S takšnim tempom razvoja bi po evropskih standardih Slovenija dosegla stopnjo polne motorizacije v letu 2.000. Poskušajmo sedaj nahitroma in v zgoščeni obliki preleteti osnovne točke načrta. Do leta 1985 predvideva izgradnjo 533 km avtocest. Od tega bo 201 km štiripasovnic z računsko hitrostjo 120 km na uro v ravninskih in 100 km v hribovitih predelih (kar praktično pomeni vožnjo z neomejeno hitrostjo), z možnostjo razširitve v šestpasovnico na vzpetinah, če bo to potrebno. V ta odsek sodijo odseki Lesce - Ljubljana, Postojna - Razdrto in Ljubljana - hrvaška meja. V 288 km dvopasovnic z možnostjo razširitve v štiripasovnice ob povečanju gostote prometa spadajo ceste Ljubljana - Maribor - Šentilj in Lesce - Jesenice z dograditvijo predora pod Karavankami. Nadalje predvideva načrt izgradnjo 104 km modernih cest na odsekih Razdrto - Geriča, Divača - Fernetiči, Divača - Koper - Sečovlje in Maribor - Ptuj - hrvaška meja. Slovenika in Ulrika Slovenski cestni križ so poimenovali takole: «Slovanika» se imenuje cesta Šentilj - Ljubljana - Koper, od Karavank čez Ljubljano do hrvaške meje pa bo speljana «Diri-ka». Na Primorskem se bo »Slovenika* razde'a v vipavsko, kraško in obalno cesto. Poleg izgradnje cestnega križa z vilicami na Primorskem predvideva osnutek cestnega sklada tudi modernizacijo okoli 2.000 km sedanjih makadamskih cest z njihovo usposobitvijo za sodoben promet s poprečno hitrostjo 60—80 km na uro, kar terja ustrezno široko cestišče, blage ovinke, majhne vzpone, vzdrževanje, zlasti pluženje in podobno. Po letošnjih cenitvah bi načrt gradnje, obnove in vzdrževanja glavnih in področnih cest veljal 2100 milijard S dinarjev. Takšen investicijski napor bi s pritiskom treh odstotkov na prebivalca Slovenije sodil v okvire srednjeevropskih vlaganj v infrastrukturne objekte in je v dometu gospodarskih zmogljivosti slovenske družbe. Zagotovitev finančnih sredstev za uresničitev pobude odpira važna vprašanja. Cestno gospodarstvo ni vključeno v proračun Slovenije in se mora samo finansirati iz prodaje bencina (po novem prejme o-koh 100 S dinarjev od prodanega litra), taks na avtomobilske registracije ter mednarodnih kreditov, ki jih zajamči republika. Od predvidenega globalnega stroška 2100 milijard odpade 57 odstotkov za avtoceste, vse ostalo pa za modernizacijo omenjenih 2.000 km cest. Pogonska goriva bodo vrgla 45 odstotkov, registrske takse okoli 4, preostali znesek pa bodo krili z mednarodnim posojilom. Roki izgradnje in prednostna lestvica za posamezne ceste zadevajo življenjske interese posameznih regij, občin, gospodarstva itd. Zato se s temi vprašanji soočajo politični dejavniki v skupščinah, v medobčinskih telesih in tudi v skupščini, kjer bodo sprejeli dokončne odločitve. Vrhnika - Postojna jeseni prevozna Zanimivo je vedeti, kako napreduje delo na prvem odseku avtoceste, ki je v gradnji, in kako bo potekala izgradnja ostalih. Konec letošnjega oktobra bodo dogradili p-vih 32 km avtoceste Vrhnika -Postojna. Imela bo na j višjo evropsko oznako «1 A», kar pomeni, da bo združevala poleg značilnosti italijanskih avtocest tudi značilnosti drugih, izpopolnjenih omrežij in bo — denimo — imela slovenska avtocesta telefonski stebriček na vsaka dva km, cestno bazo na vsakih 50 itd. Zaradi nesorazmerja med režijskimi stroški in interesom voznikov za tako kratek odsek se odgovorni dejavniki nagibajo v prid vožnje brez plačevanja cestnine, čeprav za poznejše čase z bolj razvejanim o- rrrežjem skorajda ni več pomislekov, kakšen režim bo vladal na slovenskih avtocestah. Odsek avtoceste Postojna - Razdrto pričnejo graditi prihodnji mesec in ga bodo dogradili do konca leta 1974. že lani so začeli z vodno regulacijskimi deli na trasi Celje -Maribor, ki jo bodo pričeli graditi v kratkem in dogradili do sredine 1975. leta. Ljubljanski prometni vozel V najkrajšem času bodo sprejeli dokončni idejni načrt prometnega vozla okoli Ljubljane, ki bo obsegal 50—60 km avtocest. Nanj bosta priključeni Slovenika in Ilirika, od njega pa bodo v središče speljali vpadnice. Gre za razmeroma težavno nalogo zaradi pomanjkanja nezazidanih površin v ljubljanski okolici, prek katerih bi speljali infrastrukturne objekte (poleg avtoceste tudi električne vode nuklearne elektrarne itd.) ki terjajo izredno široke zaščitne zelene površine. Posebno zapleteno bo rušenje čmih gradenj, ki jih je zelo veliko na tem področju. Sodijo, da bodo ljubljansko prometno vozlišče pričeli graditi po letu 1975. Šele po njegovi dograditvi pa pride na vrsto Ljubljana -Naklo. Z osnutkom cestnega podjetja, ki ga bodo tako kot vse ostale posege v naravo uskladili z družbeno - ekonomskimi izhodišči za gospodarjenje s prostorom, se bo cestno omrežje Slovenije v času do leta 1985 tako posodobilo, da pomembni mednarodni tokovi, in tudi tranzit ne, Slovenije ne bodo obšli, kakor je obstajala nevarnost, poslužujoč se prometnih žil, ki jih naglo gradijo na Koroškem, v Furlaniji - Julijski krajini in na Hrvaškem. Kljub obilici zbranega materiala se strokovnjaki še vedno sučejo na področju domneve, čeprav zelo blizu realnega tempa razvoja. S tem v zvezi bi kot zanimivost kazalo povedati, da so se dolgoročna predvidevanja razvoja motorizacije v Sloveniji sestavljena kmalu po zaključku vojne uresničila tako rekoč čez noč zaradi pri nikomer niti slutenega vzpona motorizacije, zlasti avtobusnega, tovornega in osebnega avtomobilskega voznega parka. Prizadetost primorske regije Osnutek cestnega sklada torej odstopa od zakona o cesti Šentilj - Gorica. To bi pomenilo, ds vsaj v G. V. (Nadaljevanje na 6. strani) IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Gualtiero Cornachin v galeriji «Cartesius» Z obsežnim prikazom svojih del v galeriji «Cartesius» nam Gualtiero Cornachin ne pripravlja presenečenja. V naši javnosti je slikar dospel že do tiste stopnje širše sposobnosti svojega slikarska, ko postaja upoštevan tudi že onstran meja naše dežele. Veča se število umetniško informativnih izda . kjer se vedno pogosteje omenja in to pot mu je uvodno besedo h katalogu napisal sam izdajatelj revije «Le Arth. znani kritik Garibaldo Marussi. S samo sicer zelo izrazito dovzetnostjo za umišljeno lepoto nestvarnih oblik pa bi Cornachin gotovo ne dosegel tiste slikarske učinkovitosti, če se ne bi obenem tudi tako strastno izživljal v barvni opojnosti. Umetniško urejeno ravnovesje izbranih barv. od žarečih do sivkastih odtenkov, vpetih v nekakšno vegetacijsko razgibanost oblik, daje Comachinovim ustvaritvam čar plemenitosti, ki ne zahteva nikake formalne razlage. Barve in kroglasto cvetne oblike tvorijo s poudarkom vejiča-stih izrastkov nerazdružljivo in živo celoto teh podob, iz katerih seva nevsiljiva, v širino in globino mirno delujoča umetniška sila. ki jo enako močno občutimo bodisi v velikih, kot v skoro miniaturnih podobah. MILKO BAMBIČ Slikar Ciro Russo bo nastopil na 50. milanskem velesejmu s svojo osebno razstavo, kjer bo prikazal občinstvu približno 30 slik na platnu in prav toliko risb. ki jih je izdelal v zadnjem času. Razstava bo odprta od danes, 14. aprila, ter se bo zaključila 25. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiin ALI ŠE VEDNO DRŽI ZAPOVED SPOLNE ZDRŽNOSTI V ŠPORTU? Zdravniška enačba med ljubeznijo in tekom po stanovanjskem stopnišču V mnogih državah na zahodu še vedno prepoveduje/o športnikom stike z nežnim spolom pred športnimi nastopi - Socialistični vzhod brez predsodkov NA FILMSKIH PLATNIH Dirty Harry» - poveličevanje neprizanesljivega policista Horst Smieskohl z zahodnonemške-ga inštituta za športno medicino je na evropskem kongresu o «psiholo-giji v športu» odločno obsodil na- v moškem privesti celo do perverznih praks. Trenerji in športni voditelji so do-vado, po kateri trenerji povsem od- j slej trdno verovali in zatrjevali rav- režejo od sveta športnike teden ali dva pred pomembnimi srečanji in tekmovanji. Tej praksi so, kot je 'znano, podvrženi v prvi vrsti boksarj in nogometaši, pred olimpijskimi igrami pa tudi drugi atleti, katerim je tedaj prepovedano imeti odnose z ženskami. Prepoved spolnih odnosov atletu bolj škoduje kakor pa zmerno zadovoljevanje spolnega nagona, meni Smieskohl, kajti povzroči mu lahko resne psihične motnje. V nekaterih primerih pa u- Pogled na viadukt pri Vrhniki tegne pretirano kopičenje energije nih organov proti spolnosti, čim v,— —-•—■ ------------------------- strožji je ta. Sloviti napadalec an- gleškega moštva Manchester United, George Best se na primer dokaj pogosto ni udeležil predpisanih treningov v »samostanskem* vzdušju. Tako je svojega dne skupina kakih 100 srednješolcev, njegovih neumornih navijačev, navalila pred stanovanje filmske igralke Sinead Cusack in vzklikala: «Hočemo Georgea, vrni nam Georgea!*. Best je bil razkrinkan in nogometna zveza ga je za dva tedna suspendirala. Za pravcato protestno gesto v brk vsem športnim predpisom pa sta poskrbela ameriška črnca na mehiški olimpiadi. Kratkoprogaš John Carlos je iz prezira do pravilnika poklical k sebi v Mehiko ženo, skakalec v daljino Bob Beamon pa prijateljico. Prvi si je s 3. mestom v finalni tekmi na 200 ni zagotovil bronasto medaljo, a drugi je izvršil senzacionalen skok do 8,90 m, s katerim je dobesedno poteptal dotedanji svetovni rekord v tej disciplini. Ako nimajo žena, zaročenk ali prijateljic, si atleti pomagajo, kakor pač vedo in znajo. Dan po zaključku mehiških olimpijskih iger je policija zasačila v neposredni bližini, pa tudi v sami notranjosti olimpijskega naselja okrog 100 prostitutk... Sicer ne gledajo športni organi povsod tako strogo na seks. Znana sovjetska atletinja Olga Fikotova (ki se je omožila z ameriškim olimpijskim prvakom Haroldom Conolly-jem) je dejala: »Sovjetski atleti in atletinje imajo mnogo več prostosti od ameriških, tudi na področju spolnosti!*. Trener zahodnonemškega veslaškega moštva Karl Adam pa ve povedati, da športni organi v vzhodnih državah še celo olajšujejo a-tletom in atletinjam medsebojna srečanja tako med treningi kot tik pred važnimi tekmovanji, in to z namenom, da bi si zagotovili kakovosten atletski naraščaj! — sg — j no nasprotno. Boksarski trener Suey ’ Welch naglaša, da se boksarju po spolnem aktu šibijo noge. Drugačnega mnenja je spet zdravnik za-hodnonemške državne nogometne reprezentance Hans Schoberth, ki poudarja, da gre za zastarelo mišljenje, za predsodke iz preteklega stoletja. Po njegovem ni spolni odnos za atleta bolj utrudljiv od stanovanjskega stopnišča, če ga premaga v teku. In vendar je vodstvo švicarske nogometne reprezentance prepričano, da je bila odločilna kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo izgubljena prav zaradi seksa: na predvečer usodnega srečanja so dva člana ekipe videli v družbi nekaterih deklet... Oba sta bila seveda na vrat na nos izključena iz reprezentance, o zadevi pa sta bili obveščeni tudi njuni zakonski družici! Da je prepričanje o negativnih posledicah spolnega izživljanja na športnikovo fizično energijo še trdno zakoreninjeno, pričajo tudi sledeči primeri: nogometna trenerja Gunnar Nordahl (švedska) in Max Merkel (Bavarska) sta v času državnega nogometnega prvenstva prepovedala nogometašem poroko; Har-ry Catterick, trener angleške ekipe Everton je povedal, da je bilo 6 od skupno 7 tekem med državnim prvenstvom izgubljenih, ker so se bdi trije člani moštva pred prvenstvom oženili; Josef Herberger, trener zahodnonemške nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu 1. 1958 na Švedskem je tedaj zahteval, da se vse natakarice hotela, v katerem je bdo nastanjeno njegovo moštvo, nadomestijo, kajti bile so preveč seksi. Res pa je, da atleti tem-rajši kršijo strogi pravilnik šport- «Dirty Harnjs/ nekako zaključuje trilogijo, ki jo je Don (ali Donald) Siegel posvetil policiji; tudi prva dva filma nosita v originalnem naslovu ime policista - protagonista: «Madigan» in o skalovju so med kamenjem ležali drobci železa, kosi mesa, ožgana obleka, tu in tam pa celo deli trupel, ki so jih razmesarile granate. Slo mu je na bruhanje. Dvignil je oči od zemlje — pred njim se je razprostirala kamnitna Otlica s skalnim robom, ki je segal kakor obzidje trdnjave noter do Predmeje, in kopastim Čavnom v ozadju. Nad Otlico preproga gozda in nad njo Goljaki in Kozje stene. V ta gozd so stisnili človeško mravljišče. Tu je nekaj tisoč ljudi, morda pet ali deset tisoč, katere bodo te dni uničili, če se ne bodo prebili. Prav nič si ni želel, da bi bil na mestu, kjer bo ta človeški hudournik zvrtal luknjo... Pustili so Sinji vrh za seboj. Prodirali so naprej po krvavih sledovih na sivem kamenju, proti gori, ki se je dvigala nad gozdom, vsa brazgotinasta pod oblim golim vrhom. V gozd pod njo so letala spuščala s padali hrano In munidjo. «Kdo bo pravzaprav požel sadove te zmage?» si je zastavil vprašanje. «Ali bo ta zmaga pravična — če bomo sploh zmagali — ko bo dosežena s sredstvi, katerih se bodo naši potomci morali sramovati? Ali res lahko počnemo zlo nekaznovano, da bd svetu zagospodovalo dobro? Naj nam Bog odpusti!)) Spomnil se je otrok, ki so zgoreli v zažganih domačijah. Otroci niso nikomur sovražniki! Kakor mlade vrbe so, ki jih tisti, ki jih je sadil, zvija po mili volji. Zoglenela trupelca so mu nekaj noči povzročala bolestne privide, sanje in blodnje. Bil je prešibak, da bi nosil breme te odgovornosti. Od kod med nami prepiri? Ali ne od hude Sle po moči in oblasti? Mar ne ubijamo tudi zato, ker tistim, ki nimajo, ne damo tega, kar imamo mi preveč? Toda kdo sme zavoljo tega ubiti bližnjega? Pravice na svetu ni... če bi sodili njega po dedih očeta, ki je taktizer, in sestre, ki je šla nakljub njemu in materi v partizane, da bi oprala svojo sramoto, bi morala izginiti s sveta tudi on in mati. Ves svet je kriv pred bogom! Ali pa je bog kriv pred ljudmi, ker dopušča, da smo zašli in se spridili. Ni več strahu božjega... Ni našel opravičila za maščevanje nad nedolžnimi. Kje je prizanesljivost? In kje je odpuščanje? Nič nas ne opravičuje in nič ne odveže. Smrt je plačilo za greh, dvorezen meč, ki bo lahko usekal nazaj... Tudi če zmagamo zaradi kdove kakšne zakulisne igre sil, kdo nas bo spet zedinil? Kdo nam bo vrnil mir? Kako bomo sprali kri s svojih rok? Lepo bi bilo, če bi se lahko tolažili s svetopisemskim izrekom: 'Blagor njim, katerim so hudobije odpuščene in katerih grehi so pokriti. O blagor nam, katerim Gospod ne prišteva grehov!’)) S svojima spremljevalcema je hodil za prodirajočimi četami. Previdno so se pomikali od zaklona v zaklon. Zrak je dišal po bolnih želodcih, prenasičenih z alkoholom. Videl je, da njegovi vojaki opletajo in da sem in tja kdo ustreli kar v prazno. Ni mogel doseči, da jih ne bi opijanili. «Vsak posameznik nam je dragocen zdaj na koncu, ko bomo svoje sile položili na tehtnico,« mu je bol naročal prezident. Nebo je temnelo. Z zahoda so se pripoddli kopasti črni oblaki. Kot morje so prekrivali svod. S skalnih ograd in vzpetin so po prodirajočih usekale strojnice. Vsi so se vrgli na tla. V zatohlo ozračje so žvižgale krogle. Nemški poveljnik je zaustavil prodiranje in zaukazal utrditev osvojenih položajev. Pričakovali so partizanski protinapad. Iz ozadja so se vile tri kolone; svež nemški bataljon je prihajal na pomoč. Valjhun se je stisnil v škrapljo. Pred kroglami ga je varovala razjedena skala. Na golo pokrajino je padla grozljiva senca oblakov in v hipu se je začelo mračiti. Ozrl se je nazaj, tja, od koder so prišli. Gorje, če bi se morali vračati pod ognjem! Veliki petek je, dan Jezusove smrti na križu! Kako čudno je bil podoben Sinji vrh njegovi predstavi Golgote! Spominjal je na oblasto lobanjo. Vsak svojo gol goto imamo ljudje, sami si jo pripravljamo. Zadnji korak je menda zastavljen že v prvih korakih.)) Dvignil je čutarico in se okrepčal s črno kavo. Na misel mu je prišla Kristusova smrt. «Ti, ki podiraš templje, reši sam sebe in stopi s križa! Ta, ki je pomagal drugim, sam sebi ne more pomagati!)) Ali si domobranci morejo? človek je rojen za to, da sam sebe vara. Nekaj, česar ni nikoli razumel, se mu je začelo svetlikati v temi, id jih je zalivala. Eloi, Eloi, lama sabaktani... Moj bog, moj bog, zakaj si me zapustil... Kristus je torej dvomil. Bog je zapustil njega, sina božjega. Iz nam nerazumljivega vzroka. Da bi rešil druge ljudi na zemlji. Toda kako jih rešuje? S smrtjo milijonov... Kaj, če je zapustil tudi nje? Ob tem pomisleku ga je navdala groza... Prilomastil je poveljnik domobranskega bataljona. Mitraljezi so se redkeje oglašali. «A, tu ste, gospod poročnik? Kličejo naju v štab nemškega polka na kavo.» «Sla bova,» je dejal Valjhun z odsotnim glasom. Iz poročnikovih iskrečih se, pijanih oči je poznal, da se ne trapi z vprašanji, kaj bo Jutri. Odpel Je čutarico in rekel Valjhunu: «Srknite malo žganja!« «Hvala, gospod poveljnik. Posebno naročilo imam — in tudi vi ga imate — da preprečimo pitje alkohola pred naskoki.« «Ne, gospod poročnik! Tega ne boste preprečili ne vi ne kdo drug. Z vodo se ne da preganjati strah in ne poživiti pogum! Poglejte te skale, to drevje, to goro! V tej smeri bomo jtitri napadali. Treba se bo pošteno napiti! Vsak kamen branijo kakor stekli psi! Jutri jih bomo razsekali na sto kosov! Kar mraz me strese, če pomislim na napad z vseh strani! V kašo jih bodo razbili topovi in minometi. Dobili smo mnogo novi11 topov in tankov. Nekaj svežih bataljonov bo izpopolnilo ns& vrste. Ti bodo udarili prvi. Mi bomo držali obroč.« Vstala sta. Nad Goljaki se je pretrgalo črno nebo — k®' zastor ob smrti Kristusovi, si je dejal Valjhun. Nastala J® tanka reža. Kot reka se je cepila v tri rokave in se obarval* rožnato. Umirala je z rumeno vijoličastim odtenkom. Pot®0 se je spet zaprla in črno nebo je kot usoda obviselo nad i9 rovjem. «Naj bo, kar je namenjeno,« je dejal Valjhun. Hodili so ob pobočju in se ogibali mrličev. Na nekem javem kamenju je izgubil ravnotežje. Moral je odskočiti, d* ni padel. Njegov škorenj se je ugreznil v nekaj mehkega. Sel* ko so zahrstele kosti, ga je prešinil gnus. Pohodil je človeka-- 34 Cma nebesna polobla nad grebeni hribovja, kamor so Neri0} stisnili korpus, je spreminjala barve. V spanjem delu je ti® obroč krvav od svita mnogih tabornih ognjev, nad prasta*0 drevje med zaplatami snega pa so švigali roji raket. Tako J® bilo nebo zdaj vedro zelenkasto, zdaj strahotno rdeče, bri®' skrbno rumeno ali zahrbtno vijoličasto. Z nočjo je topovsk0 grmenje potihnilo. Le sem in tja je še počilo in v loku je plahutala granata čez vse ozemlje, ki ga je še branila pari zanska vojska: to je bila le še elipsa, čez katero so na 0° j ožjih delih lahko tolkli celo minometi. Komandant divizije major Perne je sedel na konjskem sedi1* pod vejami stare bukve in gledal v nebo, da bi se prikaz®1? zvezde. Tudi njegovega lepega rjavčka je z drugimi štabnih konji vred že pojedla lačna divizija. Od skrbi se mu je meg®’ lo. Moral se bo odločiti, kje naj se divizija prebije: tam, kP mu veleva instinkt, ali v smeri, kjer so mu ukazali. Iz teme se je utrgal sloki Svoboda. Se pred nočjo Je obl*' tal vse položaje bataljonov in poročal, da fantje preštevaj0 zadnje naboje, lačna vojska pa grize mlado lubje muževn10 grmov, v katerih čuti sok. V nekaterih četah žvečijo koš#® PRED DISCIPLINSKO KOMISIJO FIGC Danes bodo v Milanu izrekli sodbo Riveri MILAN, 13. — Jutri zvečer ob *"■ uri bo končno znana razsodba Posebnega disciplinskega nogomet-nega razsodišča o Riveri. Kot je -Mano, se je pred časom sloviti Milanov nogometaš precej kritično Erazil o nogometnih sodnikih, zato je Italijanska nogometna zveza sprožila proti njemu disciplinske u-krepe. Posebna komisija FIGC je sestavljena iz petih članov, katerim načeluje odv. Fuhrmann. Rivero in *tocca brani predsednik Milana Sor-®Uo, nekakšen cjavni tožilec» pa Je predstavnik nogometnih sodnikov. Potem ko so Rivero danes zasliševali več kot dve uri, ni ta podal časnikarjem nobene izjave. Na Vsak način pa v italijanskih nogometnih krogih z nestrpnostjo pričakujejo jutrišnjo odločitev. Pivera je v svojih izjavah kritič-•to ocenil delovanje nogometnih tounikov, ki so vsi amaterji in ni-p° vedno kos zadani jim nalogi. p° teh njegovih izjavah se je razila huda polemika, v kateri so Uekateri zahtevali, naj se ustanovi Profesionalna sodniška organizaci-la ali pa naj se spremeni sistem tojenja in se, na primer, uvedeta dva sodnika, kot pri košarki. Pred-pa bi morali imeti stranski “toniki večjo avtoriteto. hokej na ledu ^ A skupini svetovnega prven-tva v hokeju na ledu, ki se odvili v Pragi, so dosegli naslednje rezultate: Zahodna Nemčija — Švica 6:3 ČSSR — Sovjetska zveza 3:3 Švedska — Finska Lestvica: ČSSR in SZ ska 6, č‘ja 2. Finska, Švica in 2:1 Šved- Nem- K 05A RK A n y trening tekmi pred nadaljeva-Jem 1. jugoslovanske zvezne mo-^ košarkarske lige je v Ljublja-1 Olimpija odpravila zagrebško r-^korrtrrtli v-° s tesnim izidom in.'« ■ V ekipi Lokomotive ni igral Piečaš. KOLESARSTVO Z etapi amaterske kolesar-e dirke po Maroku Larache' — Rabat je zmagal Čehoslovak Fri-drich. V tretji etapi iz Rabata do Men-kesa je prvo mesto osvojil predstavnik Sovjetske zveze Juri Krav-čenko. Na skupni lestvici vodi Francoz Jacques Esclassan. NA Ml EN/ TENIS NA EVROPSKEM PRVENSTVU V ROTTERDAMU Lepe možnosti Jugoslavije za vstop v ekipni finale Italijanski igralci na tem prvenstvu ne bodo igrali vidnejše vloge Prvi del šahovskega dvoboja za svetovno prvenstvo med Sovjetom Spaskim in Amerikancem Fischerjem so dokončno odpovedali. Ta del dvoboja bi moral biti med 12. junijem in 8. julijem v Beogradu. Ameriška šahovska zveza namreč ni hotela dati pologa v višini 5.000 dolarjev kot zagotovilo, da bodo ta del dvoboja v redu opravili v jugoslovanski prestolnici. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiuiumituiiiiiiiiiiuauiiiiiiimimiiiiiiiiiiiinimuiimmimimmMi Evropsko namiznoteniško prvenstvo bo od 15. do 25. t. m. v Rotterdamu. Poročali smo že, kako so sestavljene skupine izločilnega e-kipnega tekmovanja. V drugi skupini bodo igrale Jugoslavija, Grčija in Španija. Jugoslovani, ki bodo nastopali v postavi šurbek, Stipančič, Korpa in Karakaševič, bodo s precejšnjo lahkoto odpravili tako Grke kot Špance. Znašli se bodo torej v polfinalni skupini s Francijo, Anglijo, češkoslovaško in Sovjetsko zvezo. Francija in Anglija bi jim ne smeli povzročati velikih preglavic. Nekoliko težje bo srečanje s Čehi, vendar so tudi tu «plavi» favoriti. Nedvomno pa bo najtrši o-reh Sovjetska zveza, ki bo nasto- KOŠARKA Na mladinskih igrah Peterka Arte A premagala Dom Slovenska ekipa je kljub porazu igrala dobro Arte A — Dom 24:14 (8:8) DOM: Nanut, Dornik (k) 4, Kont, Ošbat 2, Terčič, Marušič, Čubej 8, Bresciani. ARTE A: Vidoz, Urli, Cardinale, Klanjšček, Marconi, Gratton, Gam-bitta, Munarin, Colta, Tronkar. Dom je v sredo popoldne klonil v prvi tekmi prvenstva mladinskih iger močni peterki Arte A. Tekma je bila zelo zanimiva in borbena. V prvem delu (pravilnik določa 4 dele po 8 minut vsak) je Arte takoj pritisnil in spravil v težave domovce. Arte si je v prvem času nabral 6 točk in tako zaključil ta del tekme v vodstvu s 6:0. V drugem delu so se domovci razigrali. Najprej je dosegel koš Ošbat, nato pa so sledili še zadetki Dornika in dva od Čubeja. Dom je bil (samo tedaj) v vodstvu z 8:6, toda tik pred koncem se je ekipi Arte A posrečilo izenačiti. V teh dveh delih tekme so si domovci nabrali mnogo osebnih na- t' 1 er pak, kar je bilo odločilno v nadaljevanju, ko so morali paziti, da ne bi zapustili igrišča zaradi petih napak. Tretji del je bil odločilen. Do-movcem ni šlo v koš, Arte A pa se je vedno bolj oddaljeval. Zaključek četrtine je našel ekipi pri stanju 16:10 za Arte. Četrti del je bil ponovitev prejšnjega. Arte si je nabral takoj nekaj točk prednosti in je vodil minute pred koncem s 24:10. Šele tedaj so domovci našli pot do koša in so dosegli dva zaporedna zadetka, a je bilo že prepozno. Med najboljšimi na igrišču sta bila Čubej in Dornik, toda pohvaliti moramo tudi vse ostale igralce saj so dah vse od sebe. Omeniti moramo, da je bila opazna odsotnost Maksima Tabaja in Renza Turrija. Z njima bi gotovo bil končni izid drugačen in Dom bi morda lahko celo upal na zmago. Sodnika nista sodila najbolje, zlasti v prvih dVph 'delih sta zelo oškodovala domovce. V prihodnjem kolu, v ponedeljek, bodo domovci počivali. Prihodnji nastop pa jih čaka v sredo, 19. aprila ob 15. uri, proti peterki Arte C, vedno na igrišču na Roj-cah. Ženska odbojkarska C liga: Sloga — Liber las pila v postavi Gomozkov, Sarhojan, Strokatov in Fursov — dva veterana in dva novinca. Če bo šlo vse po predvidevanjih, pa se bodo Jugoslovani le uvrstih v finale, kjer jih čaka tradicionalni nasprotnik — Švedska. Kaj pa Italija? Bosi, Malesci, Giontella in Sardelli, to je namreč postava «azzurrov», nimajo nobenih možnosti, saj bodo nastopili v skupini s Sovjetsko zvezo in Luksemburgom. Sicer pa se na to prvenstvo sploh ne pripravljajo. Medtem ko je jugoslovanska reprezentanca že 14 dni na Hvaru, kjer trenira pod vodstvom zveznega kapetana O-smanagiča, se bodo Itahjani zbrali šele — na letabšču. Kot smo predvidevali, so nove evropske kakovostne lestvice vpbvale na določanje nosilcev skupin, škoda, kajti jugoslovanski igralci sedaj nimajo več ugodnega položaja. Stipančič, šurbek, Karakaševič in Korpa, (ti so namreč med dvajsetimi nosilci skupin) bodo prezgodaj naleteli na močne nasprotnike. Najboljši Jugoslovan, Stipančič, ki bi mu pripadalo drugo mesto, je šele nosilec skupine št. 4 in se bo tako v polfinalu srečal s svetovnim prvakom Švedom Bengtssonom, katerega je sicer že premagal, vendar na domačih tleh. Karakaševič bo prav tako naletel na Bengtssona v četrtfinalu in nima možnosti za zmago. Šurbek ima še težje tekmovanje. V četrtfinalu se bo moral srečati s Čehoslovakom Kunzom ah odličnim Madžarom Jonyerjem, če pa se bo uvrstil v polfinale, ga bo tam odpravil Šved Johannson. Ko-pa pa bo moral kloniti svojemu let. Pri svojih skoraj štiridesetih letih se nima več kaj naučiti, pa tudi nobene kolajne ne bo odnesla. Res čudna odločitev vodstva italijan-ske reprezentance, ki je imela na razpolago nekaj mlajših in bolj o-betajočih igralk (Milič, Marcone), ki bi se lahko na tako zahtevnem tekmovanju mnogo naučile. Tako odločitev lahko ocenimo le kot korak nazaj. s. j. PRVENSTVA V NIŽJIH LIGAH V L moški diviziji Dom na vrhu V ženski C ligi neuspeh Sloge MOŠKA 1. DIVIZIJA Po sobotni zmagi Doma iz Gorice nad neposrednim tekmecem za najvišjo stopnico lestvice, Liberta-som iz Turjaka, so sedaj Goričani sami v vodstvu. To mesto bo poskušal Dom seveda tudi obdržati in to še posebej sedaj, ko kaže da so Goričani prišli v najboljšo formo pred najbolj zahtevnimi prvenstvenimi spopadi. Pod samim vrhom pa je izredno velika izenačenost. V razmaku štirih točk je kar pet šesterk. Druga slovenska ekipa, Sloga, se še kar solidno drži in z nedeljsko zmago se je pričel njen prodor iz sredine proti vrhu lestvice. Za več kot razred slabša pa sta Reanese in (še posebno) PAV Ribium, ki je šele v osmem prvenstvenem nastopu izbo- fnuMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiHuritiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii NA KOLESARSKI DIRKI VETERANOV V LONJERJU MAVER BO LETOS VOZIL ZA ADRIO NOGOMET V prijateljski nogometni tekmi v Ljubljani je včeraj Olimpija premagala Maribor s 5:3. NOGOMET V prijateljski mednarodni nogometni tekmi na Dunaju je Francija premagala Avstrijo s 3:0 (1:0). * * * Sovjetska olimpijska nogometna enajsterica je premagala olimpijsko reprezentanco Zah. Nemčije z 2:0 (0:0). * * * V prijateljski nogometni tekmi v Solunu sta Grčija in Španija izenačili z 0:0. OLIMPIJSKE VESTI Japonsko bo na Olimpijskih igrah v Mlinchnu zastopalo 179 tekmovalcev in 38 športnih funkcionarjev. V Nemčijo bodo odpotovali 15. in 17. avgusta. OBVKSTILO Teniški klub Gaja obvešča svoje člane, da bo trener na razpolago igralcem kluba v sledečih dneh: — ob sobotah tn nedeljah ves dan — ostale dni od 9. do 13. ure Za rezervacijo Igrišč telefonirati na tel. št. 226-112 vsaj en dan prej. soigralcu, saj se bo v osmini finala srečal s Šurbekom. Kaj pa ženske? Zmagale bodo gotovo Sovjetinje, tako v ekipnem tekmovanju, kot med posameznicami, če ne bo jčehoslovakinja Vostova pripravila presenečenja. Jugoslovanke bodo nastopile v šesti skupini s Poljsko in Irsko «Pla-ve*‘ so sicer boljše od Poljakinj, res pa je tudi, da so z njimi vedno zgubile. Mirjana Resler naj bi o-svojila obe točki, tretjo pa dvojica Resler - Korpa ali pa Jelerjeva. Sicer pa ni velike razlike. Če zmagajo, ne bodo mogle dalj kot do osmega mesta, če zgubijo, pa bodo devete ali desete. Med posameznicami ima največ možnosti Reslerjeva, ki bo verjetno prišla do osmine finala, kjer ji zapira pot odhčna madžarska o-brambna igralka Kistiazy. Eva Jeler in Eržika Korpa prav tako nimata večjih možnosti: zanju velja to, kar smo napisali za moške. V Rotterdam potuje tudi Italijanka Santifallerjeva. O nji je vredno povedati le to, da gre samo na iz- ŠZ GAJA (Padriče - Gropada) vljudno vabi svoje člane na svoj redni občni zbor, ki bo danes, 14. aprila 1972 ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v osnovni šoli v Gropadi. Dnevni red: 1. izvolitev predsednika občnega zbora 2. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika 3. diskusija 4. razrešnica staremu odboru 5. volitve 6. razno Odbor prost člane, da se občnega zbora udeležijo. Čez dober mesec se bo v Lonjer-ju pričela že šesta kolesarska dirka veteranov. Nastopili bodo mnogi znani kolesarji iz Furlandje-Ju-lijske krajine, Veneta, Lombardije in Emilije. Poleg njih bodo letos prvič nastopili tudi jugoslovanski tekmovalci. Kdo so pravzaprav ti kolesarji? Med listanjem po starih kolesarskih poročilih smo naleteli na imena kot so Fontanot, Javornik, Kuret, Rinaldi, Čok, Maver, Della Santa, Colja, Seiller itd. Ti kolesarji so dosegli višek svoje kariere v letih po drugi svetovni vojni, ko so nastopali za barve takratnega Svobodnega tržaškega o-zemlja. Mnogi med njimi so se kolesarjenju odpovedali zaradi starosti, drugi so se odselili v tujino, precej pa jih, kljub letom, še vedno neutrudno pritiska na pedale. V svojhi mladih letih so blesteli kot amaterji na domačih cestah, odlične uspehe pa so dosegli tudi na tujem. Niso se ustrašili konkurence močnih Italijanov, Francozov, Belgijcev, Jugoslovanov. To dokazujejo odlične uvrstitve na dirkah po Avstriji, po Hrvatski in Sloveniji, da ne omenimo dirk v Trstu in po Istri. Fontanot in Colja sta se udeležila celo dirk po Lombardiji, kjer sta tekmovala v družbi s profesionalci Bartalijevega in Kobletovega kova. Med temi odličnimi kolesarji so bili tudi trije Lonjerri. Nino Maver se je udejstvoval večinoma v Pulju, medtem ko sta Karleto Kuret in Milan Čok uspešno branila po svetu tržaške barve. Nekai časa sta tekmovala celo pod imenom Lonjerja, ko je kolesarski odsek tega društva deloval pod okriljem takratne Prosvete. Naj omenimo, da se je Čok leta 1949 uvrstil na tretje mesto v dirki po Hrvatski in Sloveniji v hudi mednarodni konkurenci. Kuret pa je slovel predvsem po svoji vztrajnosti, saj ni nikdar odstopil zaradi v' ujenosti. Prav svoji borbenosti se mora zahvaliti, da je bil večkrat prvak STO v ciklokrosu, eni najtežavnejših kolesarskih disciplin. Od teh treh Lonjercev se edinole Maver še aktivno udeležuje dirk, medtem ko se je Kuret izselil, Čok pa je vse svoje sile posvetil organizacijskemu delu. Letos bo nastopal Maver v kategoriji veteranov za domači klub Adria in upa, da bo dosegel vsaj tolikšne uspehe, kot doslej pri drugih kolesarskih društvih. Zaveda se, da mu leta ne prizanašajo in mu križajo pot vedno mlajši nasprotniki. Maverju, večkratnemu deželnemu prvaku, smo pred dnevi postavili nekaj vprašanj o njegovih načrtih za letos. «Kakšne namene imate v letošnji sezoni?* «Trenutno je moja glavna skrb dirka v Lonjerju, kjer mi ni v petih letih nikdar uspelo zmagati. Nočem reči, da bom letos osvojil prvo mesto, saj je mnogo mlajših in boljših od mene. Napravil pa bom vse, kar je v mojih močeh, da ne bom razočaral mojih sovaščanov, ki bi dali vse, da bi le enkrat zmagal.* «Kakšni pa so načrti za naprej?* «Udeležiti bi se hotel vseh dirk za veterane od Trsta do Padove. Glavni cilj pa je prvenstvo Furlanije - Julijske krajine, ki bo 16. juiija v Trstu. Nato se bom podal na prvenstvo Veneta v Trevisu (23. julija), ki bi mi moralo služiti kot priprava za itabjansko državno prvenstvo, ki bo 30. julija v Laziu.* «Na kakšne uvrstitve računate?* «V Trstu bom vedno vozil na zmago, v Venetu in Laciju pa upam vsaj na uvrstitev med deseterico najboljših. Upoštevati je namreč treba, da je konkurenca iz leta v leto hujša.* «še nekaj: kako trenirate?* «Na kolesu sem vsak ponedeljek sredo, petek in nedeljo ter napravim najmanj 70 km ob kakršnemkoli vremenu.* ver približuje petdesetemu letu sta rosti! Zaradi službenih obveznosti trenira le od 13. do 157'ilre ,na diri' kah pa se poprečna hitrost suka okrog 40 km na uro. jeval prvi set. REZUI,TATI 8. KOLA R Pozzo — Tomana 0:3 SG Pordenonese — PAV Ribium 3:1 Dom Gorica — Lib. Turjak 3:1 Sloga — Reanese 3:0 LESTVICA Dom Gorica 14, Libertas Turjak 12, II Pozzo in SG Pordenonese 10, Sloga in Tomana 8, Reaese 2, PAV Ribium 0. PRIHODNJE KOLO Reanese - Dom Gorica, Libertas Turjak - SG Pordenonese, PAV Ribium - II Pozzo, Torriana - Sloga. ŽENSKA C LIGA Nadaljevanje prvenstva ženske C lige ni prineslo v enajstem kolu nobenih bistvenih sprememb. Še-sterka Corridoni nemoteno nadaljuje zmagovito pot in njena prednost postaja vse večja. Prav Corri-doni je tisti, ki izstopa iz dokajšnje izenačenosti v tej skupini. Pod vrhom je precejšnja gneča in po zadnjem porazu ekipe PAV Dor-misch imajo sedaj tri ekipe enako število točk, in sicer 16. Tej sledi druga jakostna četverka (Libertas Pordenone, Inter Trst, AGI Gorica in Torriana iz Gradišča). Naš edini zastopnik Sloga, pa žal nezadržno drsi vsebolj proti dnu lestvice. Po zadnjem vse prej kot obetajočem nastopu je Sloga trenutno na slabem predzadnjem mestu. To pa ni pravi odraz moči odbojkaric tega novega združenja. Njihovo mesto, glede na objektivno moč posa meznih igralk, je precej višje. Zad nja je še vedno OMA, kar potrjuje letošnjo splošno krizo pri vseh šestericah tega športnega krožka. REZULTATI 11. KOLA Sloga — Libertas Pordenon 0:3 Corridoni — PAV Dormdsch 3:0 Torriana — OMA 3:2 Azzurra — AGI Gorica 3:1 Porzio — Inter 3:1 LESTVICA Corridoni 22, PAV Donmisch, Az zurra in Porzio 16, Libertas PN 12, Inter in AGI Gorica 8, Torriana 6, Sloga 4, OMA 2. PRIHODNJE (12). KOLO Porzio - Azzurra, AGI - Torriana, OMA Corridoni, PAV Dor-misch - Sloga, Inter - Libertas Pordenon. G F. * * * Drevi ob 20. uri bo v telovadnica Pripomniti je treba’,Vldif” se' •Fermi v Gorici prijateljska tekma v odbojki med žensko ekipo iz Sovodenj in Domom. Tekma sodi okvir priprav za povratno kolo promocijskega prvenstva, ki se bo začelo v nedeljo. imuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiniiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA OTVORITVENEM ATLETSKEM MITINGU SEZONE V nedeljo v Novi Gorki vsa slovenska elita Sodeloval bo tudi tržaški Bor (z Udovičem in Grgičem) DVIGANJE UTEŽI Sovjet Igor Kalačnikov je v Moskvi dosegel nov svetovni rekord v dviganju uteži. V lahki kategoriji je dvignil težo 177,5 kg in s tem izboljšal za pol kg rekord, ki ga je Poljak Paterke dosegel 10. oktobra 1971. NOGOMET Razjarjena množica je v Kairu kamenjem zasula na nogometnem igrišču vratarja neke egiptovske amaterske enajsterice, ker je predobro branil svoja vrata in s tem pripomogel svojemu moštvu do zmage. Nesrečnež je na igrišču pod težo kamenja izdihnil. ODBOJKA Od 19. aprila do 1. maja bo mednarodni odbojkarski turnir za «Tro-fejo štirih narodov*. Ekipe bodo razdeljene v štiri skupine: Prva skupina (Tillburg, Nizozemska); Panini, Saint Maure, Hermann, VC Gene in Robot Tornado Tillburg. Druga skupina (Bruselj); Montpellier, Ruini, SF Assen in Ander-lecht. Tretja skupina (Reggio Emilia); Rebels Lier, Deltalloyd Amsterdam, Racing Pariz in Virtus Lu-biam. četrta skupina (Pariz); Blokkeer Voorburg, Rembert Torhout, CUS Parma in PUC Pariz. Sinoči v Zgoniku občni zbor Krasa Ob številni udeležbi članstva, med katerimi je prevladovala mladina, je bil v Zgoniku snoči redni občni zbor ŠK Kras. Med gosti so bili prisotni tudi župan zgoniške občine Guštin ter podžupan dr. Godnič, predsednik Bora Pertot, predsednik Sokola Terčon, pozdrave pa so poslali še Gaja, ZSŠD in PD Vesna. Po poročilih in diskusiji ter po razrešnici staremu odboru so člani izvolili novi odbor, v katerega so bili izbrani: Tamara Blažina, Srečko in dr. Stanko Budin, Jožko in Marcel Doljak, Vojko Kocman, Dorica Kreševič, Albert, Angel, Bruno, Egidij, Josip in Marij Milič, Jože Pegan in Ivan Rebula. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Janko Budin, Stanko Gruden in Josip Guštin. O poteku občnega zbora Krasa bomo še poročali. s. j. Za otvoritveni atletski miting Slovenije v Novi Gorici vlada veliko zanimanje. saj bo na startu skoraj vsa slovenska atletska elita in tudi nekateri dobri atleti iz Zagreba. Pulja in z Reke. Žal še ni znana udeležba atletov iz Furlanije - Julijske krajine, ker bodo istega dne na sporedu tudi tekmovanja v Trstu in Vidmu, športno združenje Bor bo zastopano na tekmovanju z metalcem kapja Udovičem in verjetno z mladim srednjeprogašem Oskarjem Grgičem, ki bo tekel na 1000 metrov. Nastopu se bo moral odpovedati drugi metalec kopja Ruz-zier, ki je lažje poškodovan. V ostri konkurenci nima Grgič velikih možnosti za visoko uvrstitev, doseže pa lahko dober čas. Nasprotno je Udovič med favoriti za boljša mesta in računa z rezultatom nad 60 metrov. Umik tekmovanja bo naslednji: 9.00 — hoja 10 km 10.00 — 100 m (ženske) skok v višino (ženske) met kopja (ženske) met krogle (moški) skok v daljino (moški) 10.05 — 100 m (moški) 1C.30 — 200 m (ženske) 10.45 - 400 m (moški) 11.00 — 400 m (ženske) skok v višino (moški), met kopja (moški), met krogle (ženske) in skok v daljino (ženske) 11.20 — 1000 m (mladinci) 11.30 - 3000 m (moški) 11.45 - 1500 m (moški) 12.00 — štafeta 4x100 m (moški) 12.10 — štafeta 4x100 m (ženske) K. B. OBVKSTII.A SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST pripravlja za prvomajske praznike izlet na Marmolado. Odhod iz Trsta v soboto dne 29. t.m. ob 14. uri in povratek v ponedeljek zvečer 1. maja Vpisovanje v Ul Geppa 9 (pri tov. Norči) do 18. t.m. Kraj odhoda bo javljen naknadno. * * * V nedeljo, 16. aprila, bodo v Glinščici za najmlajše začetniške planince izurjeni alpinisti SPDT prikazali plezalno tehniko. Ob tej priložnosti bodo lahko najmlajši pod vodstvom alpinistov tudi sami poskusili z lažjimi plezalnimi vzponi v navezi. SPDT vabi tudi starše mladih planincev, naj prisostvujejo prvim plezalnim poskusom svojih otrok. Poskrbnjeno bo tudi za prigrizek na žaru. Zbor bo v koči Premuda v Boljuncu ob 8.30. Za mlade planince priporočamo izletniško opremo in telovadne copate x gumijastim podplatom. Tečajniki bodo ob tej priložnosti deležni pouka o uporabi kompasa in specialk. kož, s katerih so posmodili dlako. Nedaleč od njega j6 ^nel komisar Iztok, mračen in zamišljen kot on. Gledal skjf!reldete ognje, ki so naznanjali, da so obkoljeni z globin-Ječ vZasedaml- Kdove kakšni so obroči, kako so močni? Štab akal. da pridejo na posvet komandanti brigad in z njimi S stari izkušeni borci in domačini. miSar Iztok Je slonel ob drevesu in razmišljal, kako njegov vzpon in kako nagel je lahko tudi padec. jj^“ je major, pred nekaj leti pa je bil še za hlapca. Preveč Se ^ .h110 doma, krpa zemlje ni mogla prerediti osmero otrok. 6 h110’ ko s0 mu Nemci ustrelili odeta kot talca. V ^ dl*1 mu j® star mož prerokoval iz kart, da se bo povzpel y Ka čaka sijajna prihodnost... fdaj j0 imajo, to prihodnost... Puška za vsakim drevesom... ^■frvikrat se Je peljal z avtomobilom ob italijanski kapitu-- bogve če se bo še kdaj... ranjencev je prišel dežurni, visok, slok fant. Želijo, da ® k njim, je dejal, ker je nastal preplah, dnj ga je spominjal na Danila. Le-ta je pred dobrim letom s oeto pobegnil pred Nemci. Potem je bil obsojen na smrt. H| *Izt°k, reši me!» je klical, ko so ga peljali, da ga ustrele. sa mogei rešiti... zdaj & nie!» "^jene tovariše je treba brezpogojno rešiti! njjj skalnim robom je ležalo in slonelo okoli dvesto ranje- °getr tam 80 Prihajali vzdihi umirajočih. Na dnu je gorel °Snb drugje so po globačah, kot vsak večer, zagoreli thav t^daj 80 bili tako stisnjeni, da so Nemci vedeli, kje so, p ako kot oni zanje... naj mc Je bil že podnevi dobil povelje korpusnega štaba, Ponoči prebije. Dali so mu težavno nalogo, spraviti Tnjt 0 ranjencev iz obroča in potem čez progo Ljubljana — V0hda - Srečo 80 Pustili, da si izberejo smer preboja sami, reši ^ mu Je zdelo, da sliši iz teme med debli krik; «Iztok, na sektorju Postojna — Bukovje. tsPrva so se "odločili,"da se bodo prebijali po grebenih gore in po Oblem vrhu na Javornik. Pravzaprav jim Je to smer določal štab korpusa. Na srečo pa so obveščevalci ugotovili, da je sovražnik prav tedaj začel koncentrirati sile na tej smeri, če ne bi bilo teh nenadnih nemških koncentracij, bi se bili prebijali že prejšnjo noč. Toda to jim je dalo slutiti, da so Nemci izvedeli za njihov načrt — bodisi da so prestregli in dešifrirali radijske signale ali izvedeli za načrt kako drugače. Pemc je gledal v nebo, v njegovi glavi se je porajal načrt: šli bodo v smer, za katero ne bo vedel nihče prej, preden ne bodo krenita. Kljub vsemu bo treba ljudi pripraviti m morebitne žrtve, kajti ta noč bo odločilna. Zdaj, ko je padel Sinji vrh, bodo jutri zagotovo presekali ježa na dvoje. Prižgal je žepno svetilko in razgrnil na tla specialko. Preboj ga sploh ne bi skrbel, če bi imeli dovolj mundcije, če ne bi bilo tu dvesto ranjencev ter nekaj sto slabo oboroženih pripadnikov civilne oblasti in pregnanega ljudstva. Tako je imel za preboj na razpolago eno samo brigado. To bo boj iz bližine, z noži, z zobmi in kakorkoli... V tako kritičnem položaju še ni bil. Odgovarjati za življenja dva tisoč ljudi in jih prepeljati ven iz obroča... če ga prebije, ga potem lahko spet stisnejo. Manjša skupina bi se izmuznila. V tem položaju bi bilo genialno izmuzniti se Iz obroča brez strela. Po odsvitu ognjev in po oznakah nemških položajev na karti sodeč, pa je bilo to nemogoče. Toda za partizana ne sme biti nič nemogoče! Vstal je. Bolela ga je glava. Za to, kar si je zamislil, ne bo nosil odgovornosti sam in ne samo divizijski štab. Skupno naj odločijo vsi, ki se kaj spoznajo in ki vodijo. Kadar gre za smrt in življenje, se v ljudeh zdrami nagon, ki je močnejši od vojaške logike in računov. Na robu divizijskih položajev je zijal ogromen lijak, obdan z dvema strmima grebenoma, na gosto obrasel z goščavjem, ki se še ni srečalo s sekiro. Na koncu se je ta lijak zoževal v skalovnato sotesko, kjer je tekla rečica. Na njegovem dnu, kjer so se skale stiskale v ozko rez, se je tema zgostila v nepredirno črto. Pemc se je zagledal vanjo. To naj bi bila pot v rešitev ali v smrt. O tej luknji je govoril Svoboda že dva dni. Toda kdo bd tvegal?! Na dnu te do tolčejo minometi, vbod v lijak pa je čez dan pod ognjem topov in težkih strojnic... Vanj in iz njega se je dalo priti samo ponoči. Toda, če je kje na dnu te s pragozdom zarasle divjine močna zaseda, ki bi zdržala do dne njihov napad, je po njih... Kje je meja, do katere sme tvegata komandant, ki odloča? Ni je videi, meje ni bilo... Kot ni videl, kje se začenja in kje se končuje kozmos. Nebo, Id se je nagrmadilo nad njimi, je bilo težko kot mora. Zbrali so se poveljujoči in stari borci. Kot sence so se stiskata ob debelih deblih. Vrnil se je Svoboda z izvidniki. Poročata so, da je vhod v lijak prost, le na obeh robovih so močne zasede. «Torej kam?» ga je vprašal Pemc. kV grapo.« «Se pravi, okoli riti v žep.« «Tako nekako.« Poveljujoči so bili nemimi. Na levem krilu obrambe so tik pred nočjo Nemci prodrli tako visoko, da so rakete padale že med ranjence. To je napravilo nepopisen preplah, tako da so komaj preprečili splošno zmedo. Pemc je zbranim obrazložil dejansko stanje in načrt za preboj. Nekatere je zanimalo, zakaj so se pustili stisniti na tako ozek prostor, zakaj se niso prebijata prej, ko so bile vrzeli v obroču še dokaj široke. Pojasnil jim je, da so se z njimi stisnita tudi Nemci do takšne mere, da lahko njihove globinske zasede prebijejo čez noč in se naslednje jutro znajdejo zunaj njih. Nekaj dni pred tem pa so bili Nemci razporejeni na širši in globlji fronti. Se preden so se odločita, kje in kako bi se prebijali, je prišel namestnik korpusnega komandanta Vasja z nalogo, da bo spremljal kolono in pomagal voditi preboj. Tudi njega so seznanili z možnostmi, ki so jim preostale. Večina je menila, da je prodor skozi sotesko najugodnejši. Tudi če je zasedena, bodo Nemce laglje razbili na ozki fronti. Pemc se je skušal vživeti v vlogo nemškega poveljnika tega odseka. Po logiki svojih nemških možganov sl sovražnik gotovo ne bi Izbral grape, ker se še ni otresel akademskih šablon. Odločita so se za tveganje v grapi. Komandant je izdal kratko povelje: «Mirko s Prešernovo in divizijskimi obveščevalci na čelo kolone! Za njimi divizijski štab, zaščitni bataljon, nato Vojkova brigada z ranjenci in civilisti in na koncu zaščitnica!« Preden so se razšli, jim je Pemc zabičal: »Zagrozite borcem, da bo vsak, ki bo pretrgal zvezo, ustreljen. Od tega, če bo v koloni zveza, je odvisna rešitev celote. Ne dopustite, da bi nas s sunkom v bok razbili na dele!« V brigadi Franceta Prešerna je komandant Mirko naglo sestavil predhodnico in takoj za njo udarne skupine bombašev. Sestavita so jih iz skojevcev, oboroženih z noži in bombami. Ročne granate so pobrali pri vseh drugih enotah, prav tako munioijo, tako da so se tisti, ki naj bi izvršili preboj, dobro oborožili. Mirko je vedel, da bo odločilen že prvi udar. Zato so bita s to skupino tudi Orlov, Keča, komandant bataljona Tušar in komisar Ciglič, vsi tisti, ki so bili prvi tudi pri gašenju snega. Kmalu zatem, ko je posebna skupina izvedla na boku slepilni napad, je predhodnica krenila v visoki gozd in v strmino pobočja, ki je držala v lijak. Vodil jih je domačin, ki je poznal vse steze. Z bombaši so šli tudi Mirko in funkoionarjl z brzostrelkami. Orlov je pogledal na uro. Bila je devet. Odšli so nemške zasede in s pobočij Kisovca sestopita v strmine nad Idrijsko Belo. Celo uro so se tihotapili korak za korakom kar na slepo po gozdu, potem pa jih je vodnik pripeljal na steza Ta se je vijugala sem in tja skozi labirint noči in drevja. Nemški ognji so zdaj odsevali v nebo na obeh strminah, zdaj tu zdaj tam, samo streljaj nad njimi. Orlov in Mirko sta hodila skupaj, z orožjem na strel. Včasih so postali in prisluhnili v noč. Po vsem pobočju sta slišala šuštenje, kot bd se plazila velikanska stonoga. Čutila sta Nemce skozi gozd nad seboj in oni so čutili nje... Svetlobni prebliski raket so nenehno strašili kolono. Čudila sta se, zakaj Nemci ne usekajo. Gotovo imajo za to svoj razlog, ki ga bo treba ugotoviti. Najbrž Jih hočejo spustiti še globlje... (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1,— dinar, mesečna 14,— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. «Ma!i oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.L Stran 6 14. aprila 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovjbrni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trsi NEKAJ TEDNOV PRED FELTRINELUJEVO SMRTJO Ventura ukazal pajdašem naj pripravijo protiakcijo Fašistični založnik je v zaporu imel stike z neko skrivnostno osebo Preiskovalni sodnik DAmbrosio v Rimu ■ Sibilla Melega pri dr. Violi MILAN, 13. — Do pred nekaj dnevi je italijanski tisk strogo ločil afero Feltrinelli od preiskave o prevratniškem delovanju «čme trojke* Rauti, Freda in Ventura. Ko se je izvedelo za smrt milanskega založnika pod nosilnim stebrom daljnivoda v Segrateju in za prve izsledke preiskave je bil tudi marsikdo prepričan, da so tokrat izvenparlamentarne skupine zagrešile veliko napako. Sodeč po zadnjih ugotovitvah nekaterih časnikarjev pa kaže, da je Feltrinellijeva smrt le povezano s «črno nitjo», ki se prepreda po Italiji od leta 1969 dalje in povezuje vsa prevratniška dejanja na Apeninskem polotoku. Rimski večerni list «Paese sera* piše namreč v svoji današnji številki, da je Ventura nekaj dni pred založnikovo smrtjo sporočii svojim pajdašem naj izvršijo kakšno akcijo, ki bi lahko vzbudita precejšen hrup, ki bi delovala kot protiutež preiskavi o njihovem delovanju in ki bi polarizirala pozornost tiska in prebivalstva ter bi jo odvrnila od preiskave o delovanju padovske prevratniške skupine. Ta drzna akcija naj bi bil prav umor Giangiaco-ma Feltrinellija ■, pod nosilnim stebrom v Segrateju. Vse kaže, da je Giovanni Ventura lahko po mili volji pošiljal sporočila svojim pajdašem iz zapora v Trevisu. Ko so 4. decembra zaprli padovanskega založnika je prišel v to mesto nekdo, ki je vzdrževal stike z Venturo in sporočal, podrepnikom odločitve poveljnika. Preiskovalni sodnik Stiz je pravočasno odkril to svojevrstno telefonsko linijo in je premestil Venturo v zapor v Bassano, kot je nekaj dni prej premestil njegovega pajdaša Fredo v padovsk0 kazni’nico. Nekaj dni po Venturovi premestitvi pa je vtaknil za rešetke v Treviso časnikarja Pina Rautija. Vsak izmed treh voditeljev prevratniške skupine je bil v drugem zaporu. Sodnik Stiz je brez dvoma zelo dobro vedel kaj dela, ker je pado-vski založnik le nekaj dni prej sporočil svojim pajdašem, naj pripravijo akcijo, ki bo lahko delovala kot protiutež preiskavi proti njemu. Kot vse kaže še je to dogajalo približno 2. marca. Takrat je bdi položaj Frede in Venture zelo kočljiv, ker je bila njuna odgovornost za atentate na vlake 8. in 9. avgusta 1969 že znana in pajdaša sta verjetno slutila, da bo Stiz kmalu odkril, da sta postavila bombe na Trgu Fontana v Milanu. Slutila sta tudi, da bo tudi tretji član Pino Rauti kmalu sedel za rešetkami in zato je Ventura poslal ukaz svojim podrepnikom. Kot je znano so sodne oblasti sedaj premestile preiskavo v Milan in dobro obveščeni krogi govorijo, da se je neznani Venturov kurir preselil v Milan. Zanimivo je tudi, da se «črna trojka* ni posluževala svojih odvetnikov za ta sporočila. To je dokaz, da se je v določenih krogih pletlo nekaj tako nevarnega, da niti branilci niso smeli biti ob- veščeni o tej zadevi. Preiskovalni primere okuženja za črnimi koza-sodnik Stiz je verjetno «zavohal>\ mi. Tako je število obolelih da fašisti pripravljajo kakšno veli ko akcijo, zato je naročil kara binjerskemu častniku naj dan in noč straži dokumente, ki jih je zbral med preiskavo. Bal se .je namreč, da se bodo fašistični krogi skušali polastiti teh dokumentov. Danes pa, ko smo že nekolikn odmaknjeni od teh dogodkov, kar pade v oči «naključje», da je dva tedna po Venturovem ukazu pod nosilnim stebrom v Segrateju umrl Giangia-como Feltrinelli, ki so ga od leta 1969 dalje skušali vplesti v napade na vlake, v atentat na Trgu Fontana in v druge teroristične akcije, ki so sprožile lov na anarhista in na levičarskega skrajneža. Dokazi o tem niso še vsi zbrani, dejstvo pa je, da je padovska prevratniška skupina vedno pripravila vse akcije na tak način, da je lahko vpletla anarhistične in izven-parlamentame skupine. <čraa trojka* pa se ni omejevala na pripravljanje naključij, ki naj bi privedla do aretacije anarhistov, pač pa je skrbno pripravila tudi politični cilj svojih akciji, ki naj bi imele kot posledic® gonjo proti «prevratniške-mu komunistu*. Rimski večerni list «Paese sera* in še nekateri drugi časniki pravijo celo, da je neka visoka politična osebnost zagotovila padovski trojici politično kritje. Kaže tudi, da je nekdo iz Ventu-rovega «entourageja» pomiril svoje glavarje s trditvijo: «Bodite mirni. Po predsedniških volitvah se bo zgodilo nekaj zelo pomembnega*. Omenjene vesti in pričevanje dunajskega odvetnika Amhofa o Fel-trinellijevem strahu, da ga bodo ubili, postavlja vso zadevo v čisto drugačno luč. kozami naraslo na 170, od teh je bilo 33 primerov smrtnih. V ostalih žariščih v zadnjih dneh niso zabeležili nobenega novega primera okuženja. Iz karantene so v Beogradu do sedaj odslovili 725 o-seb, iz karantene v čačku 325 ljudi in iz karantene v Vojvodini 52 oseb. Milanski preiskovalni sodnik D’Am-brosio, ki vodi preiskavo proti delovanju Rautija, Frede in Venture se še vedno mudi v Rimu, kjer pregleduje dokumente procesa proti Pietru Valpredi. Kaže. da bn sodnik D’Ambrosio poslal vsem prizadetim strankam atentata na Trgu Fontana obvestilo, da je preiskovalni sodnik Stiz izdal obvestilo o sodnem postopku proti Rautiju, Fredi in Venturi kot domnevnim organizatorjem atentata v milanski banki. Kaže tudi, da bo sodnik zaslišal tudi nekatere priče. Feltrinellijeva udova gospa Sibilla Melega je danes govorila dalj časa z namestnikom državnega pravdnika dr. Violo, kateremu je izročila šop pomembnih dokumetov, ki so jih našli v založnikovi vili v Avstriji. Gospa Melega je tudi opisala okoliščine, v katerih sta z možom izvedla za pokol na Trgu Fontana. MILAN, 13. — Dve papigi sta danes ponoči spravili v beg milanske tatove, ki so vdrli v neki bar. Tatovi so se že pripravljali, da odnesejo nekaj vreč kave, ko sta ZAOSTRITEV V SEVERNI IRSKI Razdejanje na postaji avtobusov v Belfastu Protestantski skrajneži napovedujejo proglasitev neodvisnosti, če bi Ulster priključili Irski republiki — Še ena smrtna žrtev BELFAST, 13. — Predstavnik ene najbolj reakcionarnih protestantskih struj, ki $i je s strani svojih političnih nasprotnikov večkrat nakopal očitke, da je neofašist, William Craig je izjavil v intervjuju, ki ga je imel s časnikarjem tiskovne a-gencije UPI, da bi protestanti takoj proglasili neodvisnost Severne Irske, če bi jo priključili Irski republiki. Ta njegova izjava zelo spominja na početje rodezijskega rasista lana Smitha, ki je leta 1965 enostransko proglasil neodvisnost Rodezije od Velike Britanije. Odvetnik Craig je dejal, da bi protestanti v najkrajšem času lahko mobilizirali 75 tisoč oboroženih mož začeli papigi kričati na ves glas. Hrup je prebudil sosede, ki so takoj I Na vprašanje, ali je orožje, s ka-dali alarm. I terim bi bili ti možje oboroženi, iiumiiiimitiimiiiiiiiiuimiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiniiiiiitiimii KAZE, DA JE SEDAJ V SANREMU Direktor reške Save je pobegnil v Italijo Številne nepravilnosti njegovega delovanja . S seboj naj bi odnesel 40 milijonov starih dinarjev Štirje novi primeri okuženja na Kosovem BEOGRAD, 13. — V zadnjih 24 urah so v Djakovici in Orahovici na Kosovem zabeležili štiri nove REKA, 13. — Uprava javne varnosti na Reki je sporočila, da je pred dnevi zbežal v Italijo direktor reške podružnice ljubljanske zavarovalnice Sava Nazario Polo-jac. Kaže, da je s seboj odnesel nekaj desetin milijonov starih dinarjev, sedaj pa naj bi bil nekje v Sanremu, kjer sta ga dohitela še žena in sin. Vsa zadeva se je začela 21. marca, ko so organi javne varnosti na Reki pozvali Polojaca, da bi jim pojasnil nekaj v zvezi z obratovanjem podružnice, ki v zadnjih časih ni bilo prav neoporečno. Moral bi pojasniti, zakaj je prodajal karambollrane avte podjetja Sava brez licitacije, zakaj je nezakonito izplačeval razne zavarovalnine in kje je dobil denar za hišo, ki jo je zidal v Matuljih. Mož se je pošteno prestrašil in ko je zapustil upravo javne varnosti, ne da bi zadovoljivo odgovoril na razna vprašanja, je odločil, da zbeži v Italijo. Zato si je dva dni potem, 23. marca, sposodil od prijatelja fiat 600 in z njim odšel proti italijanski meji. Na Kozini je obmejnem stražarju dal v roke potni list, obenem pa pritisnil na plin in v trenutku bil v Italiji, kjer so policaji in financarji kar gledali, kako vozi proti njim podivjani fičko. Polojac se niti pri njih ni ustavil in nadaljeval svoj beg proti Trstu, kjer je zabrisal sleherno sled. Nekaj dni potem je poslal na Reko brzojavko, v kateri pravi. da je direktorsko mesto v podružnici ljubljanske Save prosto. Jugoslovanske oblasti so zainteresirale za zadevo tudi Interpol. 11 oseb aretiranih zaradi neredov na Birindellijevem zborovanju PIŠTOLA, 13. — Policija v Pistoii je danes aretirala 11 od 25 oseb, ki jih je priprla včeraj, zaradi neredov na zborovanju rrrisovskega kandidata Birindellija. Med aretiranimi je tudi 38-letoi duhovnik Lui-gi Benesperi. Aretirane so obtožili. da so motili volilno zborovanje in da so se uprli javnim funkcionarjem. Izginilo brazilsko letalo Srditi boji med vietnamskimi partizani in sajKonskim! vojaki okoli pomembnega vojaškega oporišča Quang Tri RIO DE JANEIRO, 13. — Brazilsko ministrstvo za civilno letalstvo je danes sporočilo da so posebni oddelki začeli iskati letalo, ki je včeraj zvečer izginilo brez sledu. Na krovu letala je bilo 20 potnikov in 4 člani posadke. V zadnji radijski zvezi z letališčem v Riu je pilot sporočil, da motorji delujejo nepravilno. Oblasti so do sedaj iskale letalo na nekaterih manjših letališčih, vendar brez uspeha. Glasnik letalske družbe, kateri je pripadalo letalo, je sporočil, da je možno, da je pilotu uspel prisilen pristanek na kakšnem večjem travniku. že v Ulstru, je Craig dejal, da ne more odgovoriti, rekel pa je, da ga lahko dobijo v zelo kratkem času. Vrsta atentatov, ki so se zvrstili v prejšnji noči je bila najdaljša po tritedenskem zastoju, ki je sledil odločitvi britanske vlade, da u-kine samostojno upravo v Severni Irski. Prevladuje mnenje, da so pripadniki struje «provisionals» v organizaciji IRA hoteli dokazati, da lahko v vsakem trenutku povzročijo kaos v deželi in obenem preprečiti pobude tistih, ki so naklonjeni spravi z Britanci. Na policijske postaje in na postojanke britanske vojske so deževali telefonski cpo mini, ki so napovedovali eksplozije, v veliki večini pa so imela ta sporočila le en namen, in sicer, da bi povzročila zmedo, kar jim je tudi uspelo. Policija je izpraznila cele mestne četrti zaradi bomb, ki jih potem ni bilo. V Ballymoneyju, mestu približno 60 km severozahodno od Belfasta je zjutraj v požaru, ki je zajel trgovino z blagom umrla ženska. Po žar je povzročila eksplozija bombe, ki so jo podtaknili v kamion, ki je bil parkiran pred trgovino. Ženska je bila v stanovanju nad trgovino. Atentatorji so sicer obvestili policijo, da so podtaknili bombo, policiji pa ni uspelo izprazniti poslopje pred eksplozijo. Ko so gasilci končno pogasili ogenj so našli v stanovanju truplo ženske. V Newryju je eksplodirala bomba v javnem uradu: gmotna ško^a je precejšnja, ni pa bilo človeških žrtev. Veliko škodo je povzročil tudi peklenski stroj, ki so ga postavili v avto v Castledergu: razdejanih je bilo na desetine trgovin, bilo je tudi nekaj ranjencev. Samomor v videmskem zaporu VIDEM, 13. — Včeraj ponoči se je v videmskem zaporu obesil 63-letni jetnik Giovanni De Stcfano, ki je bil obtožen, da je skušal ubiti ženo. De Stefano si je pripravil vrv iz razrezanih brisač. De Stefana so aretirali 28. marca, ker je z nožem zabodel žen0 med prepirom, ki so ga sprožili precej bedasti razlogi. Medtem ko je bil De Stefano v zaporu, ga je tol meški državni pravdnik poslal na psihiatrični pregled. V slovenskem narodnem gledališču v Mariboru je bila snoči premiera drame Federica Garcia Lor-ce: »Krvava svatba*. Delo, ki sodi v sam vrh dramatikove ustvarjalnosti, je pripravil režiser Voje Soldatovič. Premierska publika je predstavo lepo sprejela. ........................................................................mn.......................................... DRINA AKCUA URUGVAJSKEGA ODPORNIŠKEGA GIBANJA 25 TUPAMAROV POBEGNILO IZ PUNTE CARRETAS Policijske in vladne oblasti v zagati - Opravičevanje notranjega ministra MONTEVIDEO, 13. — Argentinski urugvajski gverilci Tupamaros so ponovno spravili v škripce policijo, paznike in samega ministra za notranje zadeve. Ta je danes uradno potrdil, da je včeraj pobegnila iz zapora Punta Carretas v Montevideu 25 jetnikov. Za beg so se gverilci poslužili 45 m dolgega rova, ki so ga izkopali od zunaj do ambulante v zaporu. Včeraj zjutraj je v ambulanto vdria skupina jetnikov, ki je nosila okrvavljenega tovariša. Tega so pomazali s paradižnikovim sokom in z rdečim črnilom. Zdravniki so nasedli in jetniki so jih v trenutku zvezali ter so pobegnili. Drzna in hitra akcija gverilcev je presenetila osebje ambulante, ki je sprožilo alarm z nekajurno zamudo, ko o pobeglih ni bilo več ne duha ne sluha. Po begu sta policija in vojaštvo takoj obkolila področje zapora in agenti so tekali od hiše do hiše, vendar begunci niso pustili za seboj nobene sledi, kar dokazuje skrbno organizacijo bega. Urugvajska vlada je mobilizirala vse razpoložljive vojaške in policijske sile in je priredila velikanski lov na moža, vendar brez uspeha. Drzna akcija Tupamarov je vzbudila začudenje in občudovanje med prebivalstvom, oblasti pa so v veliki zagati in v vseh vladnih in policijskih krogih prevladuje moreče raz- jih gverilci še enkrat potegnili za Potrtost v vladnih krogih je treba pripisati dejstvu, da je to že drugi drzen in slikovit beg, ki so ga pripravili urugvajski gverilci. Septembra lani je namreč iz istega zapora pobegnilo 105 jetnikov. Iz zapora so ušli po rovu, nato pa so jih tovariši odpeljali z dvema avtobusoma. Policijske oblasti so po tem ponovnem begu začele širiti govorice, da so ponovno zaprli skoraj vse gverilce, ki so pobegnili v septembru. Te vesti niso sedaj uradno potrdili in kaže, da gre bolj za opravičeva- nje policijskih krogov. Isti vtis daje tudi ton, s katerim je notranji mi položneje. Dobro se zavedajo, da sotnlstcr sporočil vest o begu. Razvi- den je predvsem poskus ministra, da se opraviči in hkrati da pa sku ša tudi zvrniti na parlament odgo vomost za novo drzno akcijo Tupa marov. Minister trdi namreč v svo jem poročilu, da so oblasti po lanskem množičnem begu predložile parlamentu načrt za utrditev zapora v Punti Carretas, vendar ta načrt se je izgubil «med sipinami* urugvajske birokracije. Med včerajšnjimi begunci je bil tudi voditelj Tupamarov Amodio Perez, ki je zbežal tudi septembra iz zapora. Policija mu je januarja letos prišla ponovno na sled in ga je aretirala, vendar Perez ni ostal dolgo časa cv gosteh* montevidejskega zapora. V Belfastu so pripadniki IRA napadli štiri postojanke britanske voj ske. V Derryju so zabeležili oborožen spopad med Irci in vojaki okupatorskih čet. Kaže, da je bil ranjen eden izmed vojakov IRA, vest pa ni potrjena, saj so ga tovariši spravili na varno. V vrstah britanskih vojakov ni bilo niti mrtvih niti ranjenih. Prav tako v Belfastu je bila na končni postaji avtobusnih linij, ki povezujejo glavno mesto s podeželjem močna eksplozija, pri kateri je kovinska streha garaže odletela na skupino hiš. Ta atentat ni povzročil žrtev, ker sta mladeniča, ki sta minirala postajo, opozorila prisotne, da imajo četrt ure časa pred eksplozijo. Stekla vseh poslopij, ki so okrog, so se razbila na drobne kosce. Postaja je zelo blizu Royal avenue, glavne belfaške ulice, v kateri so sedeži vseh večjih trgovskih podjetij. Nekaj minut kasneje je na belfaški univerzi eksplodirala zažigalna bomba, v Crossmaglenu pa so ob isti uri zrušili dva nosilna stebra daljnovoda, ki sta prekinila promet na pomembni mestni ulici. Tak je prizor po eksploziji bombe na avtobusni postaji v Belfastu. Na srečo ni bilo človeških žrtev, ker so atentatorji obvestili prisotne, da so postavili bombo ................................................................................................................ NA VZLETIŠČU NA KENNEDYJEVEM RTU Vzvratno štetje za «apollo 16» poteka brez večjih zastojev Predviden test lunarnega terenskega vozila «moon rover* — Izmenjava primerkov luninega prahu med sovjetskimi in ameriškimi znanstveniki — čez nekaj let vesoljske postaje z mednarodno posadko CAPE KENNEDY, 13. — V nedeljo, 16. aprila bo vzletel s kozmodroma na Floridi «apollo 16». ki bo spet ponesel tri ameriške vesoljce na Luno. Večjih zastojev v vzvratnem štetju do sedaj ni bilo. Štetje so prekinili sicer že dvakrat obe prekinitvi pa sta bili predvideni v natančnem programu, ki ga izvedenci pripravijo za vsak tak polet, kjer je najmanjša nepazljivost lahko usodna za posadko. Vzvratno štetje bodo prekinili danes zvečer še enkrat; prekinitev, ki bi morala biti zadnja, pa bo trajala 13 ur. Vesoljci bi morali prileteti na Luno v četrtek. 20. aprila, na površje našega satelita pa se bosta spustila John Young in Charles Duke, medtem ko bo Mattingiy ostal v vesoljski ladji, ki bo krožila okrog Lune. dokler ne bosta Duke in Young spet vzletela. V program, ki ga bosta morala opraviti oba vesoljca na Luni. poleg raziskav geološke in geofizikalne narave, sodi tudi preiskušnja lunarnega terenskega vozila «moon rover*, ki je točna kopija vozila na baterije, ki sta se ga poslu-žila Lunina raziskovalca odprave «apollo 15». Edina sprememba zadeva varnostne pasove, ki so nekoliko izboljšani. Vozilo bo upravljal Young, medtem ko bo Duke ves test snemal, tako da bodo izvedenci na Zemlji imeli na razpo- lago dokajšnjo količino materiala za nadaljnje raziskave na tem področju. Po testu se bosta Young in Duke poslužila terenskega vozila za svoje premike na Lunini površini. Upajo, da bosta lahko potovala s poprečno hitrostjo od 9 do 11 km na uro, kar je upoštevajoč dejstvo, da na Luni ni cest in je površina zelo neenakomerna, razmeroma zelo hitro. Wilson Timmons, šef ekipe, ki proučuje vse teste v zvezi z vesoljnimi poleti pravi, da si gledalci, ki opazujejo vzlet »satuma 5» po televiziji ali pa s tribun, ki so namenjene občinstvu, ne morejo niti od daleč predstavljati, kakšen trušč povzročajo rakete pri vesoljskih poletih. Samo jedrske eksplozije ga prekašajo, te pa ne trajajo toliko časa kot hrup »Saturnovih* raket. Trušč dosega jakost 174 decibelov devet metrov od rakete in dve sekundi pred poletom. Človek lahko prenese tak trušč le za nekaj stotink sekunde (strel iz puške kalibra 12 doseže raven 165 decibelov). Zvočni valovi imajo tako jakost, da bi lahko ubili človeka, ki bi stal pod vzletiščem, tudi ne upoštevajoč toplote in zračnega pritiska, ki nastane pri vzletu. Na oddaljenosti 5 kilometrov, kier so prvi opazovalci brez akustične zaščite, je jakost zvočnih valov še vedno 124 decibelov. V Moskvi sta si delegaciji ame- iiiiiiimmitiimiiiiMiiiimiimimmimiiiinmiiiitiiiinuiiiiimMmiiiiimiiimimmiiiimmmiiiimiiimiiiiiimmiiiiimiiimimmmnmiiiiiiiiimiimmmmiimi PETEK, 14. APRILA 1972 TRST A 7.15, 8.15. 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Sodobni it. skladatelji; 19.10 Pripovedniki naše dežele; 19.25 Zbori; 20.00 Šport; 20.50 Operni odlomki; 21.45 Plesi z vsega sveta; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasba za mlade; i.6 30 Ansambel Deutsche Kamervirtuozen. KOPER 6.30. 7.00. 10.00 12.30 14.00, 17.00, 19.15. 22.00 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8 00 Popevke; 9.15 Juke box; 10.05 Medigra; 10.25 prisluhnimo jim; 11.00 Operni odlomki; 11.30 Glasbeni cocktail; 12.00. 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran.; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Orkestri; 17.30 Jazz; 18.00 Simf. koncert; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbena oddaja; 22.35 Slovenski ansambli; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 20.20, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 13.15 Poje Bob D.vland; 13.30 Radijska igra; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna; 19.10 Operni odlomki; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Volilna tribuna; 2145 Koncert v Milanu; 2310 Popevke. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30. 10.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30. 19.30, 22.30. 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta Mina in D. Modugno; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Glasbena oddaja; 13.00 «Hit parade*; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 Dovoljenje za oddajanje; 20.10 Ansambli; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Polifon ske skladbe; 12.20 Avantgarda; 13.00 Medigra; 14.00 Otroški kotiček; 14.30 Franekova komorna glasba; 15.15 Radijska igra; 16.00 It. sodobna glasba; 17.45 Otroški vrtec: 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Abstraktna algebra; 21.30 Oddaja o gledališču. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 10 20 It. glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Skladbe za' klavir; 12.40 Simf. koncert; 14.10 It. sodobna glasba SLOVENIJA 7.00 8.00. 9.00, 1000. 11.00, 12.00, ' 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Od melodije do melodije; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Pianistka D. Tomšič-Srebotnjakova 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi ansambli in godci; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Ob lahki glasbi; 16.00 »Vrtiljak*: 16.40 Z orkestrom Mon-tematti; 17.10 človek in zdravje; 17.20 Operni koncert; 18 50 Ogledalo našega časa; 20.00 Naj narodi pojo...; 20.30 »Top—pops 13»; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 Otvoritev milanskega velesejma; 11.30 TV v šoli; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Življenje doma; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli: Tečaj angleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Pustolovščine Marca Pola; 17.15 TV film: Janez v zoološkem vrtu; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Srečanja in predlogi; 18.15 Nabožna oddaja; 18.45 Glasbeni prostor; 19.15 Kulturna oddaja: Osnove psihologije; 19.45 Šport in kronike; 20.30Dnevnik; 21.00 Volilna tribuna. KD-KPI; 21.30 Proces v Gitrus Coun-try, II. del; 22.30 Poje Fausto Leali; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Klasični juke box; 21.30 TV priredba: Vojna dveh rož JUG. TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli: TV vrtec. V muzeju, Kozmično sevanje. indu strija SRH, Fizika v športu; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v šoli; 16.10 Osnove splošne izobrazbe: Rastlinstvo; 17.30 Dojenček, zadnja oddaja iz cikla Veliki in majhni; 18.10 Obzornik; 18.25 Glasbena oddaja; 18.40 Gospodinjski pripo- NnUActi nm __________. močki: Novosti pri sesalnikih. 18.50 Ekonomsko izrazoslovje: Minulo delo; 18.55 Mestece Peyton; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Kviz 72; 21.45 Hokej: Švedska • SZ, barvni posnetek s svetovnega prvenstva v Pragi; 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Poročila; 20.30 Prenos hokejske tekme: Švedska - ZSSR. riških in sovjetskih vesoljskih znan-stvenikov izmenjali primerke Lunj; nega prahu. Američani so izroči# Sovjetom gram prahu, ki so & prinesli na Zemljo vesoljci «apo*' la 15», medtem ko so Sovjeti i2' ročili svojim kolegom iz ZDA dv* grama prahu, ki ga je prinesla na Zemljo sovjetska vesoljska so* da «luna 20». Te izmenjave sodit# v okvir sporazuma, ki so ga popisali znanstveniki obeh vesoljsk*# velesil januarja 1971. Prva tovTst' , na slovesnost je bila junija lani. i Predsednik sovjetske akademij# znanosti Matislav Keldiš je izjavil, da ameriški in sovjetski znanstvi nikd sodelujejo, da bi dosegli pove zavio v vesolju med vesoljskimi la®! jami obeh držav. Svojo izjavo je d® na proslavi 11. obletnice Gagarine vega poleta, na kateri sta bila Pf1' šotna tudi Brežnjev in Kosigi#; Poudaril je. da raziskave težijo? temu, da bi uskladili in poenobj priklopne mehanizme na vesoljsk® ladjah. Akademik Lonid Sedov *■ v članku, ki ga je objavil organ brambnega ministrstva »Rdeča zve*' da* poudaril, da bi vesoljske P#! staje z mednarodnimi posadka!#1 lahko postale realnost že v prihod' njih letih. Recital Marjana Dolinarja v gledališču v Ljubljani LJUBLJANA, 13. d V Mali drami v Ljubljani je E včeraj zanimiv umetniški večer- * samostojnim recitalom se je lj% ljanskemu občinstvu znova pre“' stavil član slovenskega ljudsker gledališča iz Celja Marjan # nar. Naslov njegovega recitala r bil «Ob svetem grobu* in je segal sedem črtic pisatelja Iva#* Cankarja. Tematsko je Dolinar " črtice zasnoval v zaokroženo c®| to in jih posvetil materi. Gre pre“’ vsem za desetniško - odisejski ^ tiv človeka, ki ga med njegov## potovanjem skozi življenje in Pr(J štor ves čas spremlja materij? podoba, h kateri se končno ^ vrne v varen pristan. Občinstvo je recital celjske^ igralca sprejelo zelo toplo. Slovenske ceste (Nadaljevanje s 4. stranOj, prvi fazi pušča odprto avtocest#* povezavo z italijanskim omrežj^ Očitno je usmerjen proti Kopru. . predstavlja za Slovenijo edino v svet. Izmed dveh možnih štiri"” med avtocestnima omrežjema lije in Slovenije je doslej skup#; določen samo avtoport Vrtojba,, medtem ko pri Ferflej Štandrež čih še niso določili kraja, kjer bi avtocesta prečkala mejo. Predstavniki severnoprimorski', območja, ki šteje 100.000 prebij cev, zelo kritično sprejemajo log o odstopanju od prvotnega kona zavoljo odvzema tistega, jim .je že priznala republiška ščina. Ta regija, ki ustvarja 400 milijard bruto produkta, bo radi dveh dolgih železniških P°» zav z Ljubljano preko Sežane in senic in slabih cestnih zvez I’#,« gospodarsko prizadeta Predstav#?, občinskih skupščin in družbeno?#? tičnih organizacij zato usklajuj svoje poglede, da bi posredOJ^ najvišjim predstavnikom skupš#*? in izvršnega sveta Slovenije in jj ko spodbili tiste predloge, ki^j primorska regija ima za »rezu#? ozkih pogledov izrazito sektorske ravnave* in zavoljo tega škodil* za nadaljnji razvoj območja n#Y gariške, ajdovske in tolminske ^ čine. ni V| «t Dl m i« si