logaške POT DO KULTURNE RESNICE Janez Gostiša Letošnje praznovanje slovenskega kulturnega praznika jc nekako sovpadlo s pustnimi norčijami. Tako pač koledar. Ampak, če bi globje pogledali v ta dogajanja, v občini, in zunaj nje, bi marsikje našli prenekatero podobnost med prireditvami Prešernu v čast in maškeradami in plesi v maskah. Žal je bila večina resnih prireditev že na meji še znosnega ja-dikovanja o zapostavljanju kulture; polprazne in obupno prazne dvorane ob koncertnih nastopih pa so ta dojem še potrjevale. Kolikokrat smo slišali, da materialna plat kulturi ni bila že zlepa lako grozeče pičla, kot se kaže zdaj. In to v času, ko naša gledališča dosegajo svetovno priznanje, ko so posamezni ustvarjalci deležni najbolj laskavih mednarodnih priznanj, ko v Cankarjevem domu lahko vidimo bogat operni projekt Aidc, ko ima tudi Logatec v svojih občinskih, pa tudi širših razsežnostih kaj pokazati. Zakaj po drugi strani ostre kritike govora republiškega ministra za kulturo, zakaj gladovna stavka kulturnika, zakaj bojazen, da bo Ilustracija: Božidar Jakac PODARIMO NEKAJ SREČNIH DNI ČERNOBILSKIM OTROKOM! Kljub temu da smo vsi upali, da se Hiroshima in Nagasaki ne bosta ponovila, sta se - in to v mirnem času. Brez svoje rušilne moči, ampak s svojim zahrbtnim spremljevalcem -sevanjem, je atomska energija še enkrat kaznovala človeško lahkomiselnost sicer ob popolnosti tehnike, ki jo je ustvaril. Žal, pri tem ni bilo priza-neseno najnedolžnejšim - černobilskim otrokom. Zeleni Slovenije bi radi nekatere od teh otrok vsaj za nekaj časa ubranili smrtonosnega sevanja, s tem da jih povabimo k nam v goste. Ker je za dobra dela denarja vedno premalo, vas prosimo, da nam pomagate s svojimi prostovoljnimi prispevki. Številka našega žiro računa: 50101-678-65807 s pripisom - za černobilske otroke! Hvala! "Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike: bi se mali slovenski narod brez strahu smel pokazati med drugimi z drobno knjigo, ki se ji pravi: Prešernove poezije." Josip Stritar, iz uvoda k drugi izdaji Prešernovih Poezij 1866 denarja za preživetje kulture premalo? Časi so se dodobra spremenili. Skorajda smo že pozabili, da jc bil pred dvema mesecema vseslovenski plebiscit, da bo kmalu leto dni od večstrankarskih volitev. Prava vojna na Bližnjem Vzhodu, resna opozorila doma, tržno pogubljanje podjetij, strah za danes in jutri so se zalezli v nas tako, da kulturno delo ne najde več pravega odmeva med ljudmi. Zato jc tudi razumevanja zanj manj, čeprav bi pričakovali prej obratno. Požreti bomo morali marsikateri grenak sadež z dreves, ki smo jih še pred letom blagrovali. In ko bodo hude ure mimo, bomo lahko spet sproščeno, pa bolj zrelo kot doslej, uživali plodove s listih izbranih in žlahtnih vej, ki jim bomo znali ohraniti korenine in jim vcepili žlahtnost. Do tedaj pa mora kultura preživeli svoje stiske, ki jih deli z narodom in predvsem ločiti zrna od plev, pa naj bodo te pleve še tako zaželene, ker večajo težo na kulturni tehtnici. Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočaka/ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! CERKNIČANOM NA VPOGLED Priznana logaška umetnica Slavka Sark-Čufer je v cerkniškem Brestovem salonu razstavila izbor svojih snovanj in dejanj zadnjega časa. S prodajno razstavo je hote ali nehote prispevala kamenček v mozaik ponovnega oživljanja salona k razstavni dejavnosti. In tako kot pred leti jc na otvoritvi zapel tudi Logaški oktet. Otvoritev razstave je bila obenem tudi osrednja cerkniška kulturna prireditev ob našem narodnem prazniku. (Naj snovalci "Telepatske skupščine" tega ne vzamejo za zlo, če jih štejemo rajši v razvedrilno zvrst). Na njej so podelili tudi letošnje nagrade sklada Jožeta Udovica. Eno jc prejela Metoda Šajn za svojo diplomsko nalogo "Poskus vodnika po hiši Frana Gerbiča", drugo pa tudi mladi avtor Stane Okoliš za delo s tematiko zgodovinskega orisa Loža. Ob slednjem naj le zapišem, da jc sosednja občina lahko za zgled prizadevnosti, kako se je treba zavedati svojih korenin. Uspeli so se uvrstiti v republiški projekt "Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja-20.stolctja", kar nam ni, pa nam, žal, tudi ne bo, ker se projekt zaključuje. Če še malo potarnamo: v domači občini nimamo niti inventariziranc naravne in kulturne dediščine. Kdaj nam bo uspelo urediti vsaj to področje? Bomo pa do tedaj le še uspešno predstavljali občino posamezni ustvarjalci in kakovostni poustvarjala. Jago KMETIJSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NI LE NOVO IME ne da bi pluli prek jezera Tanganjika Vse za razvoj podeželja ali Mogoče nekoliko nenavaden naslov, in še bolj nenavaden podnaslov. Kot bi se vrnili pred II. svetovno vojno ali v kolonizacijo, pa je iz nekdanje hranilne kreditne službe pri Kmetijski zadrugi Logatec nastal nov "bančni" servis. V prenovljenih prostorih Kmetijske zadruge se odslej odvijajo vsi bančni posli, razen deviznega poslovanja. Pravzaprav so to žc kar znane zadeve, le da je današnji čas takšen, da je denar drag; ni ga lahko zaslužiti in težko si ga je tudi sposoditi. Iz vseh teh razlogov marsikdo ne vidi prave možnosti varčevanja, In prav pomanjkanje denarja je tisto, ki nas sili, da tudi tisti s skromnimi dohodki vlagamo svoj denar ali pa si ga pod najugodnejšimi pogoji tudi sposodimo. Čeprav v Logatcu poslujejo poleg banke tudi druge hranilne službe, ima Hranilnica in posojilnica kar blizu 2000 varčevalcev, ki ji za-upajo.saj za njihove vloge jamči republika Slovenija. Vse več je med varčevalci tudi upokojencev, ki se s hranilnico lahko dogovore za nakazovanje pokojnine na hranilno knjižico (seveda jih privlačijo tudi 40% obresti za vloge na vpogled, ki tečejo od dneva nakazila in se mesečno pripisujejo h glav- nici). Hranilni službi moramo priznati kar veliko elastičnost, saj je dogovorjena s poštami, kjer lahko varčevalec na hranilno knjižico dvigne do 10.000,00 din. Čeprav je hranilnica odprta zaenkrat le od 7. do 14. ure, pa je možno vlagati ali dvigati denar tudi neposredno v trgovini Kmetijske zadruge v času poslovanja trgovine. Hranilnica in posojilnica si je za svoje poslovanje izbrala geslo: "Vse za razvoj podeželja". Dejansko jc ta razvoj povezan s pripravljenostjo kmeta ali drugega vlagatelja, da se podjetniško obniiša in investira. Kaže sicer, da bo današnji čas izredno naklonjen neposredni in posredni blagovni menjavi (skromen začetek jc Zadruga žc preizkusila s prodajo pohištva). Neposredna blagovna menjava jc sicer neprikladna, pa kaj se hoče, če je vedno manj denarja. Kar poglejmo, kako jc potekala nekdaj, pa bomo ugotovili, da danes kmetijski zadrugi sledijo tudi podjetja. Če jc recimo hotel kdo zamenjati konja za žito, jc moral dobili koga, ki jc imel žita odveč inje potreboval konja. V današnjih razmerah bi verjetno tudi težko našli čevljarja ali krojača (poklici, ki so izumirali, pa bodo verjetno ponovno zanimivi), ki bi bil pripravljen vzeti kravo v zameno - pri mesarju pa obleke in čevljev ne bi dobil. Da bi lahko preprosto dojeli, kaj čaka naše podjetnike in kako težavno je tudi današnje poslovanje, ki bo zahtevalo veliko prožnosti v posredništvu, lc zgodba V.L. Camcrona, ki v svojem potopisu Across Africa popisuje težave, ko sc jc hotel prepeljati čez jezero Tanganjika: "Najprej sem mislil na to, da bi dobil kakšen čoln. Ker sta bila lastnika obeh obljubljenih čolnov odsotna, sem skušal čoln, ki je bil last Syda Ibn Habiba dobili v najem od njegovega posredovalca. Sydov posredovalec je hotel imeti plačilo vslonovini, te pa nisem imel. Zvedel sem, da ima slonovino Mohamed Ibn Salib, da pa ta potrebuje kote-nino. Ker tudi kotenine nisem imel, si tudi s tem nisem mogel pomagati, dokler nisem zvedel, da ima kotenino Mohamed Ibn Gharib, ki potrebuje žico. Žico sem namreč na srečo imel. Tako sem dal Mohamedu Ibn Gluiri-bu ustrezno količino žice in ta je dal Mohamedu Ben Salibu kotenino, zato, da je ta izročil posredovalcu Syda Ibn Habibu želeno slonovino in ta je potem dovolil, da sem vzel čoln (Pokom - Denar in kredit)". Takšni zgledi so nam že danes žc več ali manj kar potrebni. Kmet bo tako tudi sicer prodajal Kmetijski zadrugi svojo živino in pridelke in prek hranilnice vsaj nekaj privarčeval (v resnici so med najuspešnejšimi varčevalaci kmetje, ki oddajajo mleko). Iznajdljivosti posameznikov, njihovega tveganja, ni treba posebej omenjati - denar pa sc obrača. Pot denarja pa jc pot trdote. Posojila kmetijske hranilnice in posojilnice niso ravno poceni, vendar pa jih jc mogoče dobiti. Posojilo lahko dobi vsak varčevalce, prednost imajo sicer člani zadruge, s čimer sc daje prednost predvsem razvoju kmetijstva (gradnja gospodarskih poslopij in nakup opreme). Kreditni pogoji so ugodnejši kot v poslovnih bankah (40% obrestna mera). Za vse ostale kredite pa je obrestna mera nekoliko višja (41%). Bolj zanimivi so /a večino premostitveni krediti, saj jc ta način med kmeti najbolj razširjen. Podrobnosti o vlaganju in posojilih vam bodo rade volje podrobneje pojasnili v Hranilnici in posojilnici na Tovarniški 3 v Logatcu. Dokler vam morda ni sprejemljiva nobena oblika varčevanja in ne najemanje posojil, sc lahko poslužite iger na srečo (3 x 3 in loto). Pa srečno! Albin Čuk KO SE ORJEJO NOVE BRAZDE Služba za pospeševanje kmetijske proizvodnje in kmetstva sploh na novih preizkušnjah. Si lahko obetamo več in zlasti boljšega kruha? Za nami je "preizkušeno" obdobje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Eden takih dogovorov jc bil v osemdesetih letih podlaga za ustanavljanje posebnih strokovnih služb za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Tako jc bila organizirana pospeševalna služba tudi v logaški kmetijski zadrugi. Pospeševalno službo jc tako organizirala in sofinancirala občina skupaj s kmetijsko zadrugo, tretjinski delež pa jc prispevala še Republika Slovenija. Pospeševalne službe so bile kmetom v pomoč prek strokovnega in ekonomskega svetovanja in izobraževanja -vse za boljšo prirejo. Posebna skrb pospeševalne službe, seveda, jc veljala tudi delu s kmečkimi ženami. Pomembno vlogo pri pospeševanju prireje mleka in me- sa pa igra kontrola mleka skupaj s selekcijsko službo; prva nadzira proizvodnjo količine in kakovosti mleka, druga pa odbira živino zaradi boljših genetskih lastnosti, pri čemer izloča iz reje živali z neustreznimi plemenskimi lastnostmi. Z novo zakonodajo so od 1. januarja 1991 šle pospeševalne naloge v okvir javnih služb, ki jih jc organiziral in ustanovil Republiški sekretariat za kmetijstvo; ta jih bo tudi enotno finansiral. In temeljni razlog? - Zadruge naj bisc očistile vseh neposlovnih dejavnosti in tako nckolikanj tudi racionalizirale službe. Novi "republiški" pospeše- valec bo predvidoma "urado-val" šc vedno v prostorih logaške kmetijske zadruge, kontrolor mleka pa bo posloval zunaj nje. Ne glede na nove organizacijske zastavke, ohranja logaška zadruga strokovnega sodelavca za raznotere evidenčne naloge iz kmetijske proizvodnje, za neposredno sodelovanje s člani zadruge in drugimi kmeti, zlasti pa za organizacijo kooperacije s prizadevanji za doseganje čim ugodnejših ekonomskih učinkov. Ali pa bo iz novih brazd tudi bolje kalilo in ali bo iz njih boljša žetev, bo čas povedal in pokazal. Da bi lc šlo na bolje. maš KLIV SLUŽBI KUPCA To jc usmeritev, ki že lep čas predstavlja eno najbolj opaznih stalnic v Klijcvi poslovni filozofiji. Usmerjenost h kupcu jc tudi razlog, da v teh, vse prej kot lahkih časih, ob stalnem iskanju rezerv v poslovanju in novih priložnostih na trgu, KLI še ni potonil in mu dela, ki ustvarja novo vrednost, še ne zmanjkuje. Z agresivnejšo izvozno politiko tudi na področju oken, jc Kliju uspelo v dveh letih tisto, kar le malo komu; tako jc KLI ustvaril in preusmeril v izvoz 50.000 oken, - t.j. blizu 40% proizvodnje oken, - in to na zahtevni zahodnonemški trg. Kljub temu da zaradi nerealne- ga tečaja deviz v izvozu ni pravega zaslužka, jc to za KLI naložba v prihodnost, saj se bo moral realni tečaj deviz slej ko prej spremeniti, če nočemo uničiti slovenskega gospodarstva. Ena takih obetavnih naložb v proizvodnjo oken jc tudi nakup novega numerično krmiljenega stroja za izdelavo maloserijskih lipovoken. Stroj prihaja od znane firme Wcinig, ki proizvede 52% vseh strojev na svetu za idelavo okenskih profilov! Stroj, ki stane skoraj tretjino milijona mark, krmili računalniška enota, zato "mu jc vseeno", koliko profilov, kakšne oblike in dolžine izdela. Znano je, da danes niso več časi za velike serije. Klijcva že- lja jc, da bi izdelovali (tako kot stole) tudi okna za znanega kupca, se pravi po naročilu, in čim manj "na slepo" za v skladišče. To tovarni oken sicer z velikim trudom na nemškem trgu že uspeva. Teže pa jc zadovo- ljiti domače kupce zaradi raznih težav na trgu in v proizvodnji, pa tudi zaradi ozkih grl. Prav novi VVcinig pa naj bi vsaj delno pomagal k hitrejši proizvodnji in ustreznejši oskrbi kupcev. O. Jež CARITAS ALI PRISLUHNIMO ČLOVEKU Prišlo je kot strela z jasnega: v nekaj mesecih se nam je sesulo vse prepričanje o gospodarsko močni in ekonomsko bogati družbi, v katere iluzijah smo živeli kar dosti dolgo. V evforiji ekonomskega in tehničnega napredka smo bili prepričani, da revščine ne bo več. Da bo za vse dovolj kruha. In kaj doživljamo danes? Gospodarstvo jc v razsulu. Vsak dan lahko zasledimo novice o stečajih, katerih posledica jc: na tisoče in tisoče brezposelnih. To jc stvarnost, ki nas najbolj boleče prizadeva. Kot posameznike in kot družbo. Sanje o blagostanju in sreči so se z ekonomsko, še bolj pa z moralno krizo, ki jo doživlja ves svet, zrušile. V ljudeh sc jc šc bolj intenzivno začela oglašali prazinina smisla živiji.nja. Spremlja jo: strah pred negotovostjo, nesmisel, malodušnost, apatičnost. Vse to jc za človeka in človeštvo nekaj pogubnega. Ne zaznavamo več kaj in kdo smo. V hudi krizi je človekova vest. Človek se je znašel nc le v hudih materialnih, ampak tudi duhovnih stiskah. Izhoda iz lega marsikdo nc najde več. Poizkuša beg v omamo. Mamila, alkohol, razvratnišlvo. In strahotni krog sc veča... Nasploh pa je stil življenja današnjega človeka vse preveč povnanjen. K ponotranjenju se nc usmerja. Nc ustavlja sc in ne zazira sc vase. Niti toliko sc nc zaustavi, da bi lahko prisluhnil svoji notranjosti in spoznal, kaj je njegovo bistvo. Preveliko hlastanje za vsem novim, boljšim, modernejšim nas vodi k raz.človcčcnju. Naš svet je zalo pogosto pust, brezsmiscln, brezciljen in notranje prazen. To pa jc najhujše, kar lahko doživlja človek v sebi. Praznino lastnega jaza. Svoj lastni nesmisel. In prav zalo jc tako zelo pomembno, da znamo brati ludi knjigo samega sebe. Da sc znamo poglabljali vase, v svoje bistvo in živeli ali ponovno zaživeti iz jedra svoje osebnosti in svojih lastnih izkušenj. Tako bomo laže razumeli tudi sočloveka v njegovi stiski. Edini pogoj, ki se nam pri tem poslavlja je LJUBEZEN. Kdor ljubi, sprejema drugačnost drugega. In kdor sprejema drugačnost drugega, drugega tolerira. Nc obsoja ga in nc žali. To pa je osnova humanih medčloveških odnosov, miru in dialoga. In tega si vsi, če ne naglas, pa vsaj po tihem želimo. Pri razmišljanju o sebi: Kdo sem, kaj sem, kaj sc od mene človeka pričakuje, kako želim ia/. sebe uresničiti? Hodimo odprti in tenkočutni. Zaustavimo se v miru, tišini in globoko poou-jmo vasi: ... in drugače bomo doživeli ljudi in svet okoli sebe! Kot odgovor na izziv današnjega časa smo v župnijah Dolenji in Gorenji Logatec ustanovili logaško caritas, ki jc pripravljena sprejemati in prisluhniti ljudem v vseh njihovih stiskah v moči evangelija. Saj današnji čas zahteva vero v dejanjih. Silva Kranjc - Debevc CARITAS VABI Na tajnih volitvah, ki so bile 22. 01. 1991, so bili v odbor CARITASA izvoljeni naslednji člani: I.Silva Kranjc-Dcbcvc, Pchačkova 16, Logalcc- predsednik tel. 741-691 2. Marta Čuk, Vodovodna 14, Logatec - tajnik tel. 741-797 3. Milena Menart, Pavšičcva 39, Logatec - blagajnik tel. 741-558 4. Tone Rupnik, Ograde 13, Logatec 5. Karol Iste nič, Loka 10, Logatec 6. Elka Kokalj, Vilharjcva 5, Logalcc, tel. 741-174 7. Mihaela Kavčič, Gregorčičeva 8, Logatec Svoje želje, predloge in prošnje lahko sporočate na naš kontaktni telefon šlev. 741-691 sli 741-797, ki je odprt vsak torek med 17. in 19. uro. Vsem bralcem Logaških novic dajemo v osebni premislek tudi del naših razmišljanj in prizadevanj o načinih financiranja karitativne dejavnosti, in sicer: PRISPEVEK V SKLAD CARITAS namesto - venca na grob - sedmine za pokojnikom - obdaritev ob raznih praznovanjih - prostovoljnih prispevkov ob raznih prireditvah (materinski dan, koledovanje, vahči, lepežkanje) Svojo denarno pomoč lahko nakaželc na ŽIRO RAČUN ŠTEV. 5()l(X)-620-107 sklic na štev. 05-1025112-237680, ANTON KOMPARE-CARITAS, LB GB LOGATEC. ODBOR LOGAŠKE CARITAS SPROŠČUJOČE NA VRHU Ali je idealna družina sploh možna, čc ima očeta, ki hoče imeti vse niti v rokah? Vrhovski igralci so 19. in 20. januarja iskali odgovor ne le na to, temveč še na več drugih vprašanj. In prepričali so gledalec, da je tudi v teh časih možno iz sebe spraviti sproščujoči smeh. Oče, Jure Trevcn, je prepričeval igralce in gledalce, da je voda zdravilo. Pa so le ti pokazali, da imajo raje močnejša zdravila. In kdo je koga ugnal? Oče družino ali družina očeta. Če imate priložnost, si mlade gledališčnike s Treh kraljev oglejte. Režiser Marko Žust - mlad, pa točno ve, kaj hoče. Pravi, da ga množične scene "bašejo". Res, na tistih nekaj kvadratnih metrih je težko uprizoriti vso dinamiko, ki jo predvideva režiser. Ni bilo opaziti kakih težav. Vse, ki smo s tega govornega področja, pa res večkrat utrudi jezik. Pa naj nam ne zamerijo - vse dobi še bolj pojoč izraz. Mladi gledališčniki bodo gostovali še v nekaterih krajih v občini in tudi drugje. Polna dvorana na Vrhu pa je vesela priča, da gledališče na Vrhu živi - igralcem in kraju v ponos. Jaka Koka I j PEVCI PEVCU V ČAST, NEPOSLUŠALCI V SRAMOTO Na Prešernov dan jc bil v mali dvorani logaškega Narodnega doma koncertino. Nastopili so pevci mešanega zbora DMG pod vodstvom Lovra Groma, dramska igralka Greta Kralj in povezovalec Milan Trobič. Prireditev naj bi se začela ob pol osmih zvečer, vendar se jc začelo kasneje, ker smo čakali občinstvo, kajpak, zaman. Zbor jc zapel najprej Prcmrlovo uglasbitev Prešernove Zdravljicc, končal pa s Kcrnjakovo: Ko bi jaz vedela. Poslušalci smo sc z dolgimi aplavzi odzivali pevcem in recitatorjema, ki sta nam med pesmimi obnovila spomin na Prešerna in njegova dela. To, kar jc rekel g.Trobič, namreč da Prešerna njegova okolica za življenja ni razumela, tako ga še danes ne razume. To lahko potrdi vseh 10 poslušalcev (no, ob koncu nas jc bilo dvakrat toliko, a še vedno manj od števila nastopajočih). Izmed tisočev Logačanov si nas jc le 20 vzelo čas in sc udeležilo kulturne prireditve. Naj povem, da med poslušalci ni bilo niti enega učitelja, ki so nas pred časom "vzgajali", da postanemo kulturni ljudje. Kako naj postane mladina kulturna ob takem "zgledu"? Ob tem času pa jc bilo pri Krpanu dokaj mladcev in mladink, ki so si skozi oblake cigaretnega dima in številnih napol praznih steklenic dopovedovali bogvc kaj o kulturnem prazniku-ali pa...! Miša KULTURA POMLADNI ODMEV Vnedeljo, 3. februarja, jc v dvorani KS Tabor v Gor.Logatcu pevski kvintet POMLADNI ODMEV priredil letni koncert, ki je bil posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku. Kvintet jc začel koncert z Vrabčcvo Zdravljico ter nadaljeval s pesmimi ubranimi na narodno in domovinsko tematiko bratov Ipavcc. V drugem delu koncerta smo med drugimi pesmimi prisluhnili tudi zahtevnima Mirkovi Na trgu in Focrstcrjevi Večerni avc. Za popestritev koncerta so poskrbeli igralci dramske skupine Simon Gregorčič iz Logatca, ki so iz zakladnice slovenske pisane besede prebirali dela Prešerna, Ketteja in Murna. Zavedati pa sc moramo, da jc vsak tak koncert svojevrsten "plebiscit" naše kulture. Po obisku sodeč, pa jc bilo plebiscitarne podpore bore malo. V napol prazni dvorani prav gotovo! LAP LOGATEC - ČRTICE Ob koncu lanskega leta izdana knjiga Logatec, črtice iz življenja kraja in obeh župnij, jc doživela slavnostno predstavitev 22. januarja. Udeležili so sc jc ustvarjalci in sodelavci, vabljeni gostje, zvedavi domačini. Med gosti jc bil tudi republiški minister za kulturo, dr. Andrej Capuder. Knjigo in dosedanje pisanje o Logatcu jc predstavil Marcel Štcfančič, ki jc bil sicer v časopisnih najavah predstavljen za avtorja knjige, čeprav ni jasno, od kod oblikovalcem teh najav taka misel. Na vprašanje o pripravah, izvedbi, tisku in odnosu do svojega dela jc Marjanu Gcohclliju, spraševalcu, in vsem navzočim, odgovarjal avtor Tone Komparc, dolnjclogaški župnik. Predstavljeni so bili tudi drugi sodelavci knjige: g, Janez Komparc (gornjclogaška župnija), Igor Rcsnik (oblikovanje), Marko Frc-lih (arheologija), Mari Bcbar (tipkopisje). Dr. Capuder je v govoru utemeljil pomen tovrstnega dela in dela v bazi nasploh. Menil jc, da sc moramo kulturno razvili najprej doma, zatem pa šele stopimo v širni svet. Del programa, ki je potekal v knjižnični avli v Logatcu, so oblikovali še Logaški oktet s priložnostnim programom in dramska igralca Vladimir Lenarčič in Branko Kurnik z odlomki iz knjige. J.G. dr. A. Capuder in oktet na sceni folo: m. Trfar DVOJE DOŽIVETIJ Logaški pihalni orkester, ki šteje že blizu 40 članov, sc jc januarja dvakrat koncertno predstavil: 6. januarja v Rovtah, 19. v Logatcu. V Rovtah jc imel v gosteh plesni par, mladinska svetovna prvaka, v Logatcu pa pevko iz glasbenega ateljeja Nade Žgur, Alenko Godec, ki jc nastopila ob spremljavi tria iz orkestra. O prireditvah smo poročali že v Noču, zato zdaj povejmo nekaj temu dogajanju ob rob. Orkester zdaj goji tisto zvrst glasbe, ki jo lahko goji glede na izkušnje dirigenta in predvsem glede na možno zasedbo. Da bi bil orkester res pihalni orkester v nekdanjem smislu godbe na pihala, mu manjkajo nekateri ključni inštrumenti (tenorji, baritoni, rogovi). Tovrstnih trobilccvzdaj žal ni. Pokazalo sc jc, da jc bila plodna tista misel, ki jc nekoč pripeljala do ustanovitve glasbene šole, sc kasneje zmaličila, in zadnja leta spet oplodila: naj namreč glasbena šola vzgaja strokovni podmladek orkestra, jc znova zastavljeno delo v to smer. Dovolj uspešno sc jc ta zamisel potrdila pri vzgoji flavtistov, zdaj tudi trobentačev, zato jc orkester skupaj z vodstvom glasbene in osnovne šole sklenil zagotoviti pogoje za vpis učencev v tiste oddelke in za liste inštrumente, ki jih orkester nujno potrebuje. V občini sc bodo zagotovila potrebna sredstva z določenimi racionalizacijami in še skrbnejšim bdenjem nad vsakim dinarjem. Tako lahko čez nekaj let, ko sc bo orkester uvrstil v tekmovalno skupino, pričakujemo tudi strokovne potrditve pravilne usmerjenosti dela tako orkestra kot šole in financerjev tega in onega dela. Vsak zase namreč nc more nc sejati ne pošteno žeti. Jago KULTURNI DOGODKI V ROVTAH Sredi decembra je gostoval Ncw Svving Quartct s premiera božičnega koncerta V januarju. 6. januarja - koncert pihalnega orkestra iz Logatca pod vodstvom dirigenta Matjaža Albrehta. Plesni par iz Ljubljane in moški pevski zbor iz Rovt pa so bili njihovi gostje. 12. januarja - nastop komorne vokalne skupine Avc iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptmana. Zbor ima posneto tudi videokaseto. Predstavil je slovenske in božične ter duhovne pesmi Amerike in Evrope. 25. januarja - nastop logaških mažoretk pod vodstvom Vere Tratnik. Za Rovtc kar precej in kar prav je prišla odpoved godbe na pihala iz Žirov. Jaka Kokaij KULTURA KATALOGI ZNANJA Katalogi znanja se bodo postopoma uvajali tudi v slovenske šole. Katalog znanja je seznam minimalnega znanja in spretnosti, ki jih morajo učenci obvladati na določeni stopnji šolanja, da bi lahko napredovali na naslednjo stopnjo. Znanje je tu pojmovano kot poznavanje dejstev, podatkov, pojmov in zakonitosti - vsaj na stopnji razumevanja, ter obvladovanja določenih metod in tehnik. Katalogi znanja, ki počasi le prihajajo iz Zavoda za šolstvo republike Slovenije, so namenjeni učiteljem, pa tudi učencem in njihovim staršem. Prvim bodo pomagali pri izboru bistvenih vsebin in pojmov, ki jih morajo z učenci utrditi, drugim pa povedo, kaj morajo znati. Vsebine in pojme iz kataloga učenci obvladajo trajno. Učitelj jih sproti utrjuje in preverja. Učenci morajo ob koncu šolskega leta obvladovati vsebine in pojme, da bi bili lahko pozitivno ocenjeni. Jaka Kokaij ■ ■ I..........••••...............................................4 OBREŽJE JEZERA Račevsko jezero na Vrhu svetih Treh kraljev je zamrznilo in privablja množico drsalcev. Mogoče pa bi kdo od teh spil čaj ali kaj bolj močnega. Škoda, da se nc znajdemo. Podobno je poleti - če jc v jezeru voda, je to za mnoge edina možnost osvežitve. Nihče pa kopalcem ničesar nc nudi. Zato kurijo vse naokrog, da si pripravijo kaj za pod zob. Jezero pa jc znamenitost - škoda le, da bi postalo pogorišče ali smetišče. Jaka Kokaij ZELENA KRONIKA USTAVITEV DEL OB REGULACIJI LOGAŠČICA Oktobra lani smo imeli priložnost videti primer grobega urejanja vodotoka tudi (ponovno) v Logatcu in sicer na LogaŠ-čici, predvsem od mostu na Mart inj hribu do mlina pri Furlanu. Po ogledu 'dclovišča' smo Zeleni zahtevali od Izvršnega sveta začasno ustavitev del, dokler se posegov strokovno nc oceni. Izvršni svet nam jc odgovoril, da gre lc za redna vzdrževalna dela (čiščenje struge), ki jih lahko pooblaščena organizacija izvaja brez vnaprejšnjega soglasja občinskih in strokovnih institucij. Na seji I/vršnega odbora Zelenih Logatca smo nato še enkrat obravnavali zadevo in vztrajali pri prvotni oceni (da gre za regulacijo in ne le čiščenje struge), saj so tako govorila tudi dejstva, ki jih je bilo moč ugotoviti po opravljenem delu. Za regulacijske posege je namreč značilno, da se opravljajo praviloma zato, da bi se zagotovil hitrejši in večji pretok vode. To pa jc najenostavneje doseči z odstranitvijo meandrov, izravnavo brežin, posekom obrežne vegetacije in izravnavo (poglobitvijo) rečnega dna. Tudi bralci sc boste verjetno strinjali, da so bila na Logaščici opravljena ravno taka dela. O njihovih posledicah smo podrobneje pisali v prejšnji številki Logaških novic (melioracija Reške doline), omenimo naj lc, da jc treba zaradi zaščite vodnega dna in zlasti življenja v njem vsa strojna dela izvajati z brega, vožnja gradbenih strojev po strugi pa ni dovoljena. Kako so sc dela izvajala v Logaščici, najbolje pričajo sledi gosenic gradbenega stroja, ki jih jc bilo mogoče opaziti po (zravnanem) dnu struge Šc nekaj dni po izvedenih delih. Izvršnemu svetu smo predlagali, da poskrbi vsaj za 'obnovitev' obrežne vegetacije z avtohtonimi lesnimi vrstami, za v bodoče pa smo zahtevali, da se pred takimi in hujšimi posegi pridobi mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Zavoda za ribištvo. ORGANIZIRANJE TEČAJA BIODINAMIČNEGA KMETIJSTVA (BIOVRTIČKARS1VO) Zeleni nismo samo stranka, ampak tudi (predvsem) gibanje, ki ima v svojem programu tudi skrb za boljšo kvaliteto hrane in življenja, hkrati pa tudi skrb za zmanjšanje obremenjenosti in degradacije okolja. Pri svojem delu opažamo premajhno seznanjenost ljudi s temi težavami, zato smo sc odločili organizirati tečaj biodinamičnega pridelovanja kmetijskih pridelkov, predvsem na lastnih vrtovih. Tečaj sc jc začel v začetku decembra in je trajal šest tednov. Udeležilo se ga je 22 občank in občanov, na njem pa so dobili veliko praktičnih napotkov, kako pridelati hrano na domačem vrtu po biodinamičnih metodah, seveda brez uporabe umetnih gnojil in kemičnih zaščitnih sredstev. Po zmernih cenah so lahko kupili tudi ustrezno literaturo in nekaj orodja za nenasilno nego tal. V kolikor sc bo pokazal interes za ponovitev tečaja, ga bomo organizirali predvidoma v marcu in aprilu; interesenti pa se lahko prijavite pisno na naslov: ZELENI Logatca, p.p. 24, ali pa po telefonu 741-467. Prijavljenih mora biti vsaj 25 občanov, cena tečaja pa bo približno 150,(X) din. MAKROBIOTIKA V zadnjih nekaj letih prihajajo vedno bolj do veljave sicer že stara spoznanja o velikem vplivu hrane na človekovo zdravje. Že prvi zdravnik Hipokrat jc namreč pred več kot 2000 leti dejal :"Vaša hrana naj vam bo zdravilo in vaše zdravilo naj vam bo hrana!". To smo si za cilj postavili tudi Zeleni, zato bomo konec februarja organizirali predavanja o makrobiotiki s praktično pripravo jedi. Tisti, ki želite tudi sami nekaj storili za svoje zdravje, ste seveda vabljeni in dobrodošli. Vse informacije dobite na žc omenjenem naslovu in telefonu. Marko Kek GLASBENA ŠOLA LOGATEC IN PIHALNI ORKESTER RAZPISUJETA vpis učencev - začetnikov za tele inštrumente: tenor, bariton, rog, trombon (pozavna na poteg), klarinet in tolkala. Prijave sprejema glasbena šola Logatec, Notranjska 3 do 28. februarja. Glede na odziv sc'bo pričel pouk v marcu. Interesenti, ki se bodo želeli vključiti v delo pihalnega orkestra, bodo imeli ugodnejše pogoje. POPIS PREBIVALSTVA Popisi prebivalstva, nekdaj imenovani ljudsko Štetje, so osnovni in glavni vir informacij o Številu prebivalstva, in njegovih strukturah. Od 1. do 15. aprila bo v državi izveden popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev. V Sloveniji bomo poleg teh podatkov zbrali še podatke o jeziku, v katerem se oseba sporazumeva v okolju in družini, ter o matični številki organizacije, kjer je o-seba zaposlena, podaleko načinu ogrevanja stanovanja v zadnji kurilni sezoni, pri kmečkih gospodarstvih šc o številu samonakladalnih prikolic in čc ima kmetija predvidenega prevzemnika. Naj poudarimo, da gre za statistične podatke, ki sc uporabljajo v statistične namene. V Sloveniji lahko ocenjujemo število prebivalcev nekako od 17. stoletja dalje, viri so urbarialnega in davčnega značaja ter cerkvenega izvora. Od tedaj namreč morajo župniki sestavljati poročilo o stanju posameznih far. Prvo ljudsko štetje je bilo na naših tleh leta 1754, imenovano tc-rezijanski popis; izveden je bil po načelu dvojnega štetja duš: prek posvetnih in cerkvenih oblasti. Med 1770 in 1850 je bila vsaka tri leta t.im. vojaška konskripcija, štetje prebivalstva, ki je služilo hkrati tudi za neke vrste nabor. Leta 1857 je bilo prvo štetje z določenim kritičnim trenutkom, 31. oktobrom. Zbrani podatki v tem popisu so bili prvič tudi uradno objavljeni. Prvi popis po razpadu Av-stro-Ogrskc jc bil leta 1921, drugi deset let kasneje. Tret- jega jc prehitel začetek vojne v Jugoslaviji, zato je bil izveden šelc leta 1948. Naslednji popis jc bil leta 1953, ta jc žc sodil v vrsto "svetovnih popisov", ki sc izvajajo po določilih in sklepih mednarodnih statističnih organizacij vsakih deset let. Zev prejšnjem popisu so prvič (če izvzamemo leto 1857) popisali prebivalec po načelu stalnega prebivališča, tedanji pa je bil v Sloveniji namenjen tudi nastavitvi registra stalnega prebivalstva na matičnih uradih in v občinah. Od tod dalje sledi popis vsakih deset let, in sicer v letih, ki sc končujejo z 1: 1961, 1971, 1981. Leta 1961 so prvič popisali tudi stanovanja v nekaterih mestih. Leta 1971 smo v Sloveniji popisnim obrazcem dodali posebnega, ki jc vseboval matično številko občana. Za leto 1981 jc bil predviden tudi popis zasebnih kmetijskih gospodarstev, ki pa ni bil opravljen. Zaobscgcl pa jc vrsto podatkov o migracijskih gibanjih. Popise vodijo v občini popisne komisije. Logaška ima eno, predvidenih pa jc 50 popisovalcev in 6 inštruktorjev, za 55 popisnih okolišev. V naslednji številki Novic bomo nekoliko obširneje razčlenili popisne zahteve in navedli, katere podatke imejte pripravljene, da sc popisovalci pri vas ne bodo zadrževali po nepotrebnem. Objavljamo pa tudi razpis za zbiranje kandidatov za popisovalce. Opozarjamo na rok: 1. marec 1991. Razpis bo sicer tudi ra-zobešen na krajevno običajnih mestih. Janez C.ostiša Občinska popisna komisija za popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj vabi k sodelovanju popisovalec za izvedbo popisa v letu 1991 na območju občine LOGATEC. Popisovalci bodo izvajali popis od 1. do 15. aprila prek celega dne po predhodni trodnevni inšluktaži v drugi polovici marca. POGOJI: Za popisovalce sc Lahko prijavijo interesenti, ki so dopolnili 18 let in imajo najmanj srednješolsko izobrazbo. Kandidati naj do 1.marca vloJijo pisno vlogo na občinsko popisno komisijo, SO LOGATEC, Tržaška c. 15. V vlogi navedite: ime in priimek, rojstne podatke, naslov stalnega prebivališča, izobrazbo, naslov organizacije, v kateri ste zaposleni ter podatke o morebitnih predhodnih izkušnjah pri opravljanju takih ali podobnih del. Občinska popisna komisija bo izbrala 44 popisovalcev in 4 rezervne. OBČINSKA POPISNA KOMISIJA SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Izvršni svet objavlja RAZPIS SOLIDARNOSTNIH DRUŽBENIH STANOVANJ OBČINE LOGATEC ZA LETO 1991 Izvršni svet Skupščine občine Logatec razpisuje za leto 1991 prosta solidarnostna stanovanja. Upravičeni prosilci naj do 29. marca 1991 dostavijo vlogo in izpolnjen Vprašalnik za dodelitev stanovanja zgrajenega s sredstvi SE za družbeno pomoč občine Logatec z vso potrebno dokumentacijo. Vprašalnik dobite na sedežu referata za stano-vanjske zadeve. I. Upravičenci za dodelitev družbenih stanovanj morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje: - prosilec in osebe, ki z njim stalno stanujejo, niso imetniki stanovanjske pravice ali stanovanja, - prosilec ima stalno prebivališče v občini Logatec, - prosilcu oz. njegovi družini ali članu gospodinjstva doslej še ni bilo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje, - prosilec ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov, - prosilec oz. kateri imed članov njegove družine ni imetnik počitniške hiše, - prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen, - socialne razmere prosilca oz. njegove družine ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči. II. Poleg splošnih pogojev morajo prosilci izpolnjevati še posebne pogoje. Socialne razmere prosilca in njegove družine štejejo kot poseben pogoj: - če stvarni mesečni dohodek samskega prosilca ne presega 50% poprečnega mesečnega čistega OD na delavca v RS v letu pred natečajem, - če stvarni mesečni dohodek družine ne presega 40% poprečnega mesečnega čistega OD delavca v RS v letu pred natečajem, - če stvarni mesečni dohodek mlade družine ne presega 60% povprečnega mesečnega čistega OD delavaca v RS v letu pred natečajem (za mlado družino štejemo tisto v kateri noben od zakoncev ni starejši od 30 let). III. Poleg vloge in izpolnjenega vprašalnika morajo prosilci priložiti se: - potrdilo o vseh izplačanih OD in drugih dohodkih za leto 1990 za vse zaposlene člane gospodinjstva, - potrdilo o premoženjskem stanju. - potrdilo matičnega urada o stalnem bivališču in številu družinskih članov. IV. Prosilec, ki želi pridobiti stanovanjsko pravico za solidarnostno stanovanje vloži utemeljeno prošnjo na posebnem obrazcu, opremljeno z ustreznimi dokazili, in sicer: - zaposleni delavci prek podjetij ali drugih organizacij, kjer so zaposleni, - delavci pri obrtnikih prek obrtnega združenja Logatec, - drugi prosilci prek krajevne skupnosti, v kateri živijo. V. Prosilci, ki jim bodo na osnovi veljavnih kriterijev iz pravilnika dodeljena družinska stanovanja, plačajo ob prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja obvezno soudeležbo kot posojilo, ki znaša od t do 20% gradbene vrednosti stanovanja, odvisno od skupnega dohodka na člana gospodinjstva, v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v preteklem letu v RS. Na razpis naj se javijo tudi vsi tisti, ki so bili na prioritetni listi za loto 1989-1990, pa stanovanja še niso dobili, in vsi, ki so vložili vlogo med obema razpisoma, in niso na prejšnji prioritetni listi prosilcev. Če ponovnih vlog ne bo, bomo smatrali, da so so družinske razmere spremenile in tako ne obstaja potreba po solidarnostnem stanovanju. Obravnavale se bodo samo pravočasno oddane prošnje, ki bodo imele čitljivo in vestno izpolnjene vprašalnike in vse potrebne priloge, ter bodo prispele do razpisnega roka. Dodatne informacije v zvozi z razpisom lahko dobite v strokovni službi referata za stanovanjske zadeve občine Logatec, Tržaška 27, ali po telefonu štev. 741-313. Logatec, februar 1991 LETNA KONFERENCA SKD Slovenski krščanski demokrati so imeli konec januarja svojo 1. letno konferenco. Poročevalci, g. Lojze Peterle, Peter Rcbcrc in Nace Polajnar, so lahko potrdili prepričanost v rast številčnosti članstva, v svojo strankarsko identiteto in bodoči razvoj. Izrazili pa so nelagodje, ker stranko javna občila obravnavajo nekako nenaklonjeno. Učvršćeni so stiki z drugimi tovrstnimi strankami v svetu, poglabljajo pa sc tudi vezi s Slovenci po svetu in v zamejstvu, kar so potrdili njihovi predstavniki na kongresu. Na kongresu so govorili o lastnem časopisu, o programu socialne komisije, ki jo vodi g. Štefan Kociper, o prizadevnosti poslancev v republiškem parlamentu. Sprejeli so šc spremenjen statut in sc opredelili do vprašanja o splavu: to naj nc bo ustavna tematika. Stranka SKD, podobno kot večina drugih, deluje leto dni. V tem času jc naredila precejšnje korake v razvoju. Kako pa sc razvija logaška SKD bodo člani stranke in drugi, kijih to zanima, lahko ocenili na logaški konferenci stranke v marcu mesecu. Iz zapisa Sonje Mihelčič Na podlagi 82. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobivanje in porabo sredstev solidarnosti objavlja Izvršni svet Skupščine občine Logatec RAZPIS ZA DELNO NADOMESTILO STANARINE ZA LETO 1991 • i. • Delno nadomestilo stanarine je namenjno imetnikom stanovanjske pravice, ki imajo stalno prebivališče v občini Logatec in katerih mesečni dohodki na člana gospodinjstva ne presegajo mejnega zneska iz tabele za zavarovanje njihovega življenjskega standarda. • II. • Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal nadomestilo le v primeru, da ne presega stanovanjske površine, določene z 38. členom pravilnika o pogojih in merilih za pridobivanje in porabo sredstev solidarnosti, in sicer: Št. druž. članov površina 1 do 32m2 2 do 45m2 3 do 58m2 4 do 70m2 5 do 80m2 za vsakega nadaljnega člana družine se stanovanjska površina lahko poveča za največ 5 m2. • III. • Ne glede na določbe I. in II. točke delno nadomestilo stanarine ne pripada občanom, če: - oddajajo stanovanje ali del stanovanja v podnajem, - uporabljajo stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost, razen kadar gre za delo invalida na domu, - so sami ali kdo od družinskih članov lastniki stanovanja, stanovanjske ali počitniške hiše, - zasedajo nadstandardno stanovanje in odklonijo zamenjavo za standardno stanovanje. • IV. • Pravica do delne nadomestitve stanarine je odvisna tudi od: - dohodka gospodinjstva, upoštevajo se vsi dohodki in prejemki občana oziroma njegove družine, ne upošteva pa se dodatek za pomoč in postrežbo, pomoč pri elementarnih nesrečah in druge enkratne pomoči, - stanovanjskih razmer, od katerih je odvisna višina stanarine; prosilec je upravičen do nadomestila v primeru, daje letna stanarina višja od znosne stanarine za ustrezen tip gospodinjstva. Znosna stanarina se izračuna v odstotkih od dohodka gospodinjstva in se obračunava po veljavni lestvici Sektorja za usklajevanje programov socialnega varstva pri Republiškem sekretariatu za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana. Osnova za izračun je čisti osebni dohodek v R Sloveniji v preteklem letu. • V. • Pravico do delnega nadomestila stanarine uveljavlja prosilec z vlogo, ki jo vsako leto vloži na obrazcu SPN-1 pri centru za socialno delo oziroma podjetju, kjer je občan zaposlen. Vložiti je treba naslednje do-kumonte: - potrdilo o letnem odhodku gospodinjstva za leto 1990, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov, - potrdilo o številu družinskih članov. • VI. • O delnem nadomestilu stanarine praviloma odloča pristojni organ pri centru za socialno delo v občini v 30 dneh od vložitve zahtevka. Prosilce, katerih vlogo so negativno rešene, je treba obvestiti v 7 dneh po obravnavi. Prosilci, katerih vloge se pozitivno rešijo, se posebej ne obveščajo. Pravico do delnega nadomestila stanarine ima upravičenec od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Upravičenci do delnega nadomestila, udeleženci razpisa, imajo pravico do delnega nadomestila stanarine od 1. 1. 1991 dalje in velja do uveljavitve novega stanovanjskega zakona. • VII. • Zoper prejeto odločbo o odobritvi oziroma zavrnitvi ima prosilec možnost pritožbe na odbor za socialno varstvene pomoči pri Centru za socialno delo Logatec, v 15 dneh po prejemu sklepa. MLADIKA - HRANILNICA- NOTRANJKA Hranilno kreditna služba "Notranjke", ki se je v minulih letih dodobra učvrstila v l^ogatcu, seje združila s IIKS "Mladika" p.o., ki deluje v okviru Slovenijale-sa, DRF v Ljubljani. Tako želi postati močnejša, razširiti svoj program uslug in tako tudi sebi zagotoviti primerno trdnost. Razširitev uslug zajema vezavo depozitov (doslej so vodili le vloge na vpogled), možnost nakazovanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice, poslovanje s komercialnimi zapisi, vodenje žiro računov občanov in civilnopravnih oseb ter o-pravljanjc plačilnega prometa za občane in civilno -pravne osebe. V januarju so bile obresti 39% za vloge na vpogled, 43% za enomesečne depozite in 50% za trimesečne. Komercialni zapisi na prinosnika so v apoenih 500, 1(KX) in 5(KK) DEM dinarske protivrednosti. Rok zapadlosti je 4 oz. 6 mesecev, obrestna mera za 3-mc-sečne je 10, za 6-mcsečnc pa 14% na leto. HKS Mladika-Notranj-ka bo na voljo občanom vsakodnevno, kot doslej, s premorom med K), in 10.30. .J ago SABINA lak jc naziv nove zasebne prodajalne, ki jc bila odprla sredi februarja na Pctkovcu 13, ob cesti Logatcc-Rovtc. Trgovina bo oboga lila dosedanjo ponudbo, kije bila v Kovtah izključno družbenega značaja. Zanimiva jc pojavnost te dejavnosti v bližini uveljavljajoče se gostilne "Zavčan" in na dvorišču hiše, kjer jc obrl Že učvršćena. Trgovina bo nudila špecerijsko blago, čez čas pa še večjo izbiro prehrambenih artiklov. Sabini Ru-pert želimo uspešnega dela, bližnjim (in bolj oddaljenim) kupcem pa dobre postrežbe in zadovoljstva ob nakupili. OPRAVIČILO V prejšnji številki Novic jc tiskarski nagajivec odnesel ime avtorja članka "Reška dolina". G. Marku Ki ku. in bralcem, se opravičujemo. Uredništvo. Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MATIJA ISTENIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožaljc, darovano cvetje in g. Milanu za poslovilne besede. Vsi njegovi Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta FRANČIŠKA CIGALETA se iskreno zahvaljujemo dr. Jožetu Skvarči za dolgoletno zdravljenje, g. Janezu Komparctu za njegovo skrb v času bolezni in za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za poslovilne pesmi, dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za izraženo sožaljc, pomoč, podarjeno cvetje, darove v dobrodelne namene in za pospremitev pokojnega na zadnji poti. Vsem in vsakomur iskrena hvala Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, pradedka in brata FRANCA KOBALA Nacelovega ata se zahvaljujemo vsem pnjalcljem in znancem za darovano cvetje in sveče, ter sosedom za izraženo sožaljc. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Jožetu Skvarči za vso pomoč in obiske na domu, ter sosedi Rezki za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, ter pevcem za lepo zapete žaloslinkc. VSI NJKGOVI LOGAŠKE NOVICE, glasilo občine Logatec. Uredil Janez Gostiša, oblikovanje arh. Igor Resnik, tisk tiskarna in knjigoveznica Mali.Naklada 3000 izvodov. V Gornjem Logatcu Tržaška 83A smo odprli RTV SERVIS in POSREDNIŠTVO EKRAN Servis bo obsegal popravila, montažo in posredništvo TV, radio hi-fi in video aparatov. » Delovni čas vsak dan od 8. do 20. ure. « » Hitro in kvalitetno - to je naš moto. « In prav to je tudi razlog več, da nas obiščete. TROFEJA TOPOLINO V ITALIJI Med najboljšimi zopet tekači iz Logatca Po letu dni smo se zopet podali na pot v Italijo v dolino Fiemmc. Tekmovanje je za pionirje od najmlajših, starih 8 let, pa do starejših pionirjev, starih 15 let. To je za te starostne stopnje najpomembnejša in najzanimivejša tekma v Srednji Evropi. Udeležba držav je iz leta v leto večja, prav tako se veča tudi konkurenca. Letos je bilo okrog 500 tekmovalcev. Domačini v Castcllo di Fiemmc sprejmejo tekmovalce in vodstvo z zelo velikim navdušenjem. Osrednji trg v tem mestecu je slavnostno okrašen z velikim odrom ob njem pa umetniške skulpture iz snega znanega kiparja. Skulpture, visoke tudi 4 metre ponazarjajo zanimivost tega mesta: grad in pa maskoto tekmovanja za Topolino: Miki Miško, Plutona in račke na smučeh. Zvečer ko se stemni organizirajo sprevod z baklami. Zadnji dan jc že kmalu po tekmi zelo živahno. Na velikem odru se vrstijo razne otroške igrice z zabavnimi programi. Vrhunec prireditve velja razglasitvi rezultatov, kjer smo Jugoslovani še kako v ospredju. Na letošnjem tekmovanju jc nastopilo 15 naših tekmovalcev. Osvojili smo 3 zlate 2 srebrni in 2 bronasti kolajni, ter dosegli še več vidnejših uvrstitev. Logatčani kot skoraj vselej, smo tudi letos osvojili kolajne: to pot 3 kolajne. Jožko Petkovšck jc zmagal za pokal Topolino že tretjič, kar jc zaenkrat rekord med vsemi udeleženci te trofeje, Mateja Ambrožič je bila tokrat za las druga - za vsega 0,5 sekunde. Prav tako za las jc bila tretja -naše majhno presenečenje Darja Rupnik, za 0,7 sekunde. Iz Logatca jc nastopil še Uroš Godina pri ml. pionirjih in pri-smučal 11. na cilj. Uroš jc bil sposoben doseči še več, toda malo neizkušenosti in pa nekoliko slabše smuči so naredile svoje. Od Jugoslovanov so zmagali še Anita Mcžnar iz Črne na Koroškem in Jani Pogačar z Bleda. Rezultati Trofeo Topolino 1991. Med osmimi kategorijami nastopamo zadnja leta lc v najstarejših štirih kategorijah. Mlajše pionirke: 1. Patakova Elcna (Bolgarija, vsi ostali navedeni: Jugoslavija) 12'26"4 2. Špela Uršcj 14'07"8 3. Urška Dolinar 14'12"6 Mlajši pionirji: I. Jani Pogačar 13'30"8 4. Boštjan Pctraš 14'07"5 II. Uroš Godina 16'46"5 Starejše pionirke: 1. Anita Mcžnar 13'27"5 2. Mateja Ambrožič 13*28"0 3. Darja Rupnik 13'28"7 4. Vesna Zcvnik 14'07"5 Starejši pionirji: 1. Jožko Petkovšck 15'33"2 2. Grega Fujs 16'07"5 3. Boštjan Ulc 16'08"2 7. JaniOvnik 16'30"2 10. Tomaž. Jcrončič 17'05"5 S temi rezultati smo bili tudi skupni zmagovalci in pripadla nam jc skoraj 1 m visoka maskota izrezljana iz. lesa, -lovorika Topolino - smučar tekač Miki Miška. To jc žc naša četrta zaporedna zmaga. Tako imajo na Smučarski zvezi Slovenije žc kar prostorske probleme zaradi razmeščanja tako velikih lovorik. Prav tako jc bil četrtič zapored vodja naših zmagovitih ekip trener logaških tekačev Pavel Dornik. SPOROČILO ZA JAVNOST V zvezi z. govoricami, da ZELENI Logatca nasprotujemo postavitvi snežnih topov na Sekirici, dajem naslednje pojasnilo: zeleni Logatca nismo nikoli razpravljali o nameravani postavitvi snežnih topov na Sekirici ali kjerkoli drugje, kaj šele, da bi temu nasprotovali. Zato vljudno odsvetujemo tistim, ki prikazujejo zelene kot zavoro v turističnem (in siceršnjem) razvoju Logatca, da za svojo nepripravljenost ali nesposobnost, da bi uresničili lastne načrte, poiščejo drugič drugačne "razloge". Marko Kck ZA CISTE Lansko jesen so nas po domovih in podjetjih nekoliko presenetila obvestila o datumu obiska dimnikarja, saj tega dotlej nismo bili vajeni. V sporočilu jc bilo tudi zapisano, na katere člene zakona o dimnikarski službi se obvestilo opira. Zakon jc bil sprejet žc v letu 1974, poldrugo leto kasneje pa jc bil sprejel že pravilnik o rokih in načinu čiščenja in pregledovanja kurilnih, dimnih, dimovodih in prezračevalnih naprav in o meritvi dimne in druge emisije kurišč. Vinko Krancr, dimnikarski mojster, ki jc jeseni prevzel večino območja občine Logatec, delno pa ga pokriva Darko Za-dravec, jc povedal, da mnogi občani in odgovorne osebe v podjetjih menijo, da jc dimnikarska služba servisna dejavnost, ki sc naroča tedaj, ko se potrebuje. Vendar temu ni tako. Zakonodaja natančno ureja obveznosti in odgovornosti uporabnika dimnih naprav in po drugi plati dimnikarja. Oboje pa zadevajo visoke kazni, čc svojih obveznosti ne iz-polhjujcjo v rokih, ki so predpisani (občanom jc lahko naložena kazen do 4.0(X),00 din, čc nc poskrbijo za to, da so kurilne naprave, dimni in pre- TOPOVI POČIVAJO Prejšnji krat smo pisali o topovih, ki naj bi dopolnjevali snežno pokritost logaškega smučišča na Sekirici. Čakali smo primernih temperatur in poskusnega obratovanja. Zal, nič. Pokazalo sc jc, da bo treba pripraviti še to in ono, da bi bila investicija uporabna. Temu ob rob zapišimo še, da so sc pojavila neka miselna nasprotja z načrtovano uporabo lopov. Vendar gre verjetno le za premajhno usklajenost ali površno govorjenje. Topovi so bili namenjeni za dosneževanje, nc za osneževanje v primeru brezsnežne zime. Zaradi tega jc na straneh Novic tudi zanikanje stranke zelenih, povezano s tozadevnimi očitki na njen račun. Upajmo, da sc bodo stvari prav razvile. Tudi za logaški skromni turistični utrip. J.G. DIMNIKE zračcvalni vodi očiščeni, čc zaupajo samostojno čiščenje kurilnih in drugih naprav nepooblaščenim, čc dimnikarju nc omogočijo prostega dostopa do naprav, ki jih mora pregledati oz. čistiti, in čc nc odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki jih ugotovi dimnikar). Čiste kurilne naprave omogočajo kar največji kurilni učinek. Dvomilimetrska plast saj ta učinek zniža za dobrih 10%; čc pa so saje na kurilni napravi šc smolnate, katranske ali iz trdnih mineralnih oblog, so izgube šc večje. Dimnikar pa poleg strokovnega čiščenja svetuje šc pravilni način kurjenja, koristne spremembe na napravah in varno kurjenje. Doslej smo se občani dokaj različno znašli glede čiščenja kurilnih naprav in dimnikov. En sam obrtnik vsega ni zmogel, zato marsikatero gospodinjstvo premore svoje dimnikarsko orodje, nabralo pa sije tudi nekaj izkušenj pri ometanju. Poudariti pa jc treba, da so vsi uporabniki kurilnih naprav dolžni zagotoviti strokovno čiščenje, ki ga lahko izvajata pooblaščena organizacija ali zasebni obrtnik. Letno jc treba zagotoviti meritev dimne emisije in pregled naprav. Redno čiščenje kurilnih in dimovod-nih naprav pa jc predpisano za gospodinjstva enkrat mesečno, čc uporablja trda goriva, čc ni z odlokom obč. skupščine določen daljši rok, oz. najmanj enkrat letno, čc sc uporablja tekoče gorivo. Za podjetja in obratovalnice: gostinski obrat, obrat družbene prehrane, pekarna ipd., kjer sc naprave stalno uporabljajoče rok šc krajši. Dimnikarska služba jc resnično dejavnost posebnega pomena, ki jo mora organizirali vsaka občina za svoje območje. Nc zaradi zagroženih kazni, zaradi lastne varnosti in mirnejšega spanca jc prav, da ravnamo po navodilih dimnikarske službe in ji omogočimo izpolnjevanje njenih nalog, za katere jc pooblaščena, in zaradi katerih so ji zagrožene hude kazni, čc nc opravi predpisanih dolžnosti. .1.0.