ŽIVLJENSKI PODATKI IRENEJA FRIDERIKA BARAGA
21.	tisptembra 1823:
Ljubljanski škof Gruber podeli Frideriku zakrament mašniškepa posvečenja.
22.	septembra 1823:
Novomašnik Friderik opravi prvič najsvetejšo daritev ob petih zjutraj pri oltarju presv. Reš-njega Telesa v ljubljanski stolnici.
Od jeseni 1824 do konca maja 1828: Kaplan v Šmartnem pr j Kranju.
28. maja 1828:
Odhod v Metliko za tretjega kaplana, kjer ostane do odhoda v misijone na zadnji ponedeljek v oktobru leta 1830.
Ob .stoletnici Baragove smrti (1868—1968)
1830:
„Dušna paša“; izšla pri ljubljanskem knjigotržcu Janezu Klcmensu v 2000 izvodih, kasneje je izšlo še več izdaj.
1830:
„Od počeščenja in posnemanja Matere božje“, natisnil Sassenberg in založil Janez Klemens.
29. oktobra 1830:
Friderik se poslovi v Ljubljani od obeh svojih sester in odide preko Dunaja, Linza, Miinchena, Strassburga in Pariza v misijona v severnoameriško škofijo Cincinnati, v katero ga je sprejel svetniški škof Edvard Fen-wick.
đž
Povej nem, Marije, kaj si videle? XXXV
Božič, velika noč, vseh svetih in mrtvih dan — te praznike cerkvenega leta najbolj poznamo. Jih najgloblje doživimo, ker so najbolj človeški in najbolj božji obenem. Zato tudi vsako leto iščem0 novih Podrobnosti za njih lepše praznovanje.
Rojstvo, smrt, vstajenje — to troje je skupno Kristusu in meni. Zame se je On rodil, zato, da bi se jaz spet rodil za Boga. Zame je On umrl, zato, da bi jaz umrl sebi. In zame je On vstal iz groba smrti, 2ato, da bi jaz vstal v Življenje. Res. V vsem mi je postal enak, razen n grehu; zato, da bi jaz zmagal gx’eh, ki me edini loči od luči vstajenja. Greh je smrt, vstajenje je življenje!
V listu o Cerkvi v sedanjem svetu so koncilski očetje krasno nakazali vstajenjsko misel. Vstajenje, aleluja!, to je moderna smer, katero Cerkev želi uveljaviti v bogoslužju in v kristjanovem življenju sPloh. V uvodu v omenjeni dokument beremo:
•	Stojimo na križišču. Pred seboj imamo prosto pot v svobodo 'n pot v prostovoljno sužnost. Na katero pot bomo stopili? Ali bomo °stali svobodnjaki, ali se bomo predali v sužnost modernega napredka? Ali bo stroj služil človeku, ali pa človek stroju?
•	Človek stoji pred izbiro med svetovnim prijateljstvom in med vseuničujočim sovraštvom. More si ustvariti najboljši ali pn najslabši način življenja. Svet stoji pred osnovnimi vprašanji človeškega živ-tanja.
•	In Cerkev hoče prav sodobnemu svetu, ki je na razpotju, pri-llesti čim več sonca: luč resnice m pravice ter toploto ljubezni.
To bodi naša vstajenjska naloga.
„Povej nam, Marija, kaj si videla?“
„Jezusa sem videla. Od mrtvih je vstal! Aleluja!“
Vstal je Kristus. Vstanimo tudi mi. Z Jezusom Zmagovalcem sip-'linio v svet luč resnice in pravice — pa toploto ljubezni — do Očeta !n do bratov! Aleluja!
J. Re.
CERKEV
MEDNARODNI
NI VSE ZLATO
Malokatero področje je tako zelo navezano na spoštovanje in upoštevanje zunanjih oblik, kakor Se to kaže ravno v obravnavanju mednarodnih problemov. Kadar narodi uveljavljajo svoje pravice in izvršujejo svoje dolžnosti v mednarodni politiki, se ta dejanja razumejo kot izvajanje najvišje-ga, kar ima vsak narod: suverenost si je poiskala obliko, kako naj se ohranijo osnovne pravice vseh narodov — in končno posameznikov —, kadar se srečujejo med seboj mal; in veliki narodi. Osnovne pravice so med vsemi enake in z zunanjim ceremonije-lom se daje tem pravicam in lastnostim poseben ugled. Vsem suverenim narodom gre enaka last, malim in velikim.
ZUNANJOST POSVEČUJE!
Pri vseh narodih so razna javna mesta in funkcije obdane s
slovesnimi dodatki. Na sodiščih so sodniki v posebnih oblačilih, kadar opravljajo najvišjo službo. Se bolj je bilo to pri izvrševanju bo-goslužja. Prav iz liturgije so se v razne javne, civilne funkcije pre' nesle razne oblike, ki še danes veljajo in se izvajajo pri vseh režimih. Poleg vojaških odličnikov iv osebnosti pa je ravno diplomatski predstavnik tisti, ki mora biti obdan z znaki spoštljivosti in nedotakljivosti — zato so npr. diplomatski predstavniki po vseh državah zavarovani z določbami nedotakljivosti, kakor jih nikjer ne uživa noben drug stan, edino verski predstavniki uživajo ponekod podobno nedotakljivost, važno fud> pri narodih, ki še niso dosegli zadostne civilizacijske stopnje.
Kako zunanjost posvečuje, ie bilo končno ugotovljeno za cerkveno področje npr. na dunajskem kongresu leta 1815, ko je bil*1 sprejeta mednarodna pogodba c
*ertl. da je moral biti papeški nuncij dekan diplomatskega zbora. Kak0 se je ta sijaj ohranjal do najnovejših časov — komunistične države te določbe dunajskega kongresa več ne priznavajo —, se je moglo opažati pri razvoju razmer v Nemčiji za časa Hitlerjeve diktature. Hitler sam se je nad zunanjim pojavom takratnega nuncija v Nemčiji, Pacellija, kas-nejšega papeža Pija XII., tako navdušil, da je naročil, naj uniforme za bodoče nacistične voditelje krojijo in posnemajo po slav-
nostnih oblačilih papeškega nuncija. Ni mu bilo dovolj, da so bile dotedanje uniforme vojaško krojene, za svoje diplomate in strankine voditelje je hotel še vse kaj več — hotel je posebno posvečenost tudi po zunanjosti.
Če bi se bilo to zgodilo, ali bi bilo prav reči, da je pri tem cerkvena diplomacija sodelovala pri utrjevanju ali poglabljanju moči nekega političnega sistema ali reda? Nikakor ne!
Nekdo je na svojih prsih nosil bleščeče, zlate znake, s tem pa še
^ nekdanjem skupnem središču Kristusove Cerkve — v Rimu — sta se sreČala voditelja dveh glavnih skupin 'krščanstva — na poti združenja — Pavel VI. in Atenagora I.
ni vsrkal vase vsebine in duha časa ali ustanove, kakor jo je po zunanjosti privzel.
BREME FEVDALNIH OSTALIN
Večkrat slišimo ali beremo, da se je v preteklosti Cerkev vse preveč vezala z raznimi sistemi in socialnimi skupinami in jim s tem dajala posebno podporo ali jih celo proglašala za nosivce posebnih poslanstev. Tako bj šli na breme Cerkvi krivica ali zaostalost, ki so ju rodili razni režimi. Kakor se je Cerkev oplajala na znotraj z raznimi oblikami, ki so npr. spremljale bogoslužje ali urejale njeno notranjo organizacijo z raznimi oblikami vsake dobe, tako so se potem po njej oplajali razni civilni sistemi ali oblike. Kronanja fevdalnih vladarjev so dobila obliko pri kronanjih papežev ali raznih slovesnih nastopih cerkvenih dostojanstvenikov.
Nikakor pa ni bilo to po Cerkvi povzeto dejanje posebna pomoč ali opora sistemom. Res je bilo medsebojno prepajanje, odprto vsem oblikam napredka v tisti dobi — pri tem pa tudi podvrženo sodbi zgodovine, ki pa je sodila že po drugih merilih, ko je bolj iskala napake kot pa umevala danosti dobe, ki je že zdavnaj shirala in odmrla. Zgodovina rada izbira najprej napake!
Ko se je vse to dogajalo, se ni-kdo ni mogel čutit; odgovornega za to prepajanje, kakor da bi bilo to izkazovanje posebne podpore
Cerkve fevdalnim sistemom, saj je zgodovina polna dokazov ravno o obratnem, kako je bila Cerkev v svojem bistvu vedno tarča za kršenja ali izrabljanje njenih služnost; v tem ali onem smislu. Kakor danes, je Cerkev tudi tedaj spremljala vse delo narodov in jim nudila svoja sredstva po oblikah in načinih, kakor so si jih za mednarodno sožitje sami izdelali-Težko bj bilo v zgodovini najti dobo ali epizodo, ko bi bila Cerkev podprla kak političen sistem proti drugemu iz kakih namenov lastne, politične sebičnosti.
Breme preteklosti in krivice takega tolmačenja raznih odnosov Cerkve do političnih sistemov sc kaže v zelo čudni podobi. Ce bi bil fevdalizem kriv za zablode cerkvenih predstavnikov na zahodu, po tem bi morala biti sodba še vse hujša za položaj Cerkve na vzhodu, kjer je npr. vladal bizantinizem kot še vse hujši sistem kot pa je bil fevdalizem na zahodu. Stari bizantinizem v novi obleki komunizma bremeni danes Cerkev na vzhodu, kjer je npr. moskovska patriarhija pod silno pezo ateističnega absolutizma vsaj že celih petdeset let. Vendar niti ta najhujši protiverski' absolutizem ni mogel vkljub silni škodi, ki jo povzroča, zatreti globljih osnov verskega življenja. Obratno: ko mora hierarhija prenašati ostrine režima, se med verniki od spodaj širi vedska obnova in iz trpljenja v Rusiji žari kot posebno pričevanje za ves svet. Režimi Cerkvi škodujejo, ne morejo je pa uničiti.
bremena sedanjosti
V LUCI VEČNOSTI
Zato je zelo potrebno ločiti tre-nutne, sedanje ukrepe od ciljev, Za katerimi stremi Cerkev skozi Vse slabosti raznih sistemov ali °blik vladanja danes ali v preteklosti. Dejansko more Cerkev doga-ianja, nat polju mtednatvdne politi-•samo spremljati — in kako nUdi svojo pomoč, je polno doka-z°v prav v naši dobi. Kje bi bil zahodu alj na vzhodu danes yladar — demokratski ali „socia-,'stični“, ki bi si znal izbrati pot jo način navadnega romarja, ka-k0!- je to začel Pavel VI. s svojimi obiski v Jeruzalemu, New Yorku, .odijj ali v Carigradu. Na zunaj j® bilo mnogo lepega sijaja, toda 'le so tudi mnoge trdote in bridkosti, o katerih pa se ni pisalo, a Bh bo odkrila zgodovina.
K0 so nuncijem priznali čast dekanata v diplomatskem zboru, Cerkev ni imela od tega posebne jjoristi, mogoče celo samo še več fernen. Toda sprejela je časti in remena zaradi najglobljega razu-^ovanja mednarodne politike, k; jjai služi blagru vsega človeštva. e so ambasadorji velesil in raz-mednarodnih ustanov branili j*atno koristi — in so to tudi jav-0 priznali — svojih držav, tedaj jjaPeški nuncij nikdar ni bil zago-°raik „interesov“ Cerkve... Pač jja je bilo obratno — vse svoje iz-^nje jn sposobnosti je dajal in .j'dil za oporo pri naporih človeka prj delu za ohranitev miru in
vseh tistih dobrin, ki so bile napredku najbližje: to je kulturnemu napredku in ublaževanju socialnih nasprotij.
Očitki fevdalnosti, podrejenosti absolutizmu pa se bodo nadaljevali, kakor bodo pač to terjali razni mednarodni interesi, ki bodo skušalj Cerkev po svoje umevati in njeno potrpljenje izrabljati. Toda nazadnje se vse vrne do istih izhodiščnih točk, ter jih priznava in ureja cela tradicija splošne diplomatske delavnosti, kjer je ta res taka. Uspešna pa je samo tedaj, kadar skuša ujeti korak s tistim, kar je v notranjosti posameznikov in v dušah vseh narodov. Ne gre za sodbe po zunanjostih, polnih človeških slabosti, pač pa za mnogo več! Gre za posebno obliko razumevanja in tolmačenja, podobno tisti, ki jo je v razme'rju do človeškega rodu že zapisalo globlje videnje nad odnosi med narodi in ljudmi, ko pravi: „Jezus se jim ni zaupal, ker je vse poznal in ker ni potreboval, da bi mu kdo kaj o kom povedal, zakaj vedel je sam, kaj je v človeku“ (Jan 2, 24 - 3, 11).
Cerkev ne more drugače kot sproti odkrivati, kaj je v človeku, in celitj rane, graditi mostove — seveda ne po potih naše modrosti, ker pač ve, kaj je v človeku.
Ruda Jurčec
Msgr. Kunstelj nam je pisal za lete 1968:
DRAGI BRATJE IN SESTRE V KRISTUSU!
Pokojni škof Rožman blagega spomina je rad poudaril, zlasti proti koncu svojega življenja, kako velika in globoka vez med izseljenci v isvetu je molitev. Tudi dolgoletna izkušnja nam pove, da je najbolj duhovna in po vsebini najmočnejša zveza med nami. Zato sem prosil sedanje slovenske škofe, naj bi v domovini uvedli stalne prošnje priprošnjih molitvah med mašo za nas. 'A tudi mi bomo molili zanje. Morda bi bilo primerno dodati:	„Prosimo Gospoda, naj
podeli vsem našim bratom in se-srtam v domovini milosti in moči, da ohranijo svojo vero in ostanejo zvesti sveti Cerkvi!“
Močna vez pa je tudi poznanje našega življenja. Zato podajam kratek pregled verskega življenja med izseljenci 1. 1967.
V srednji Afriki, v državi Zambiji in v mestu Lusaka so naši
jezuiti prevzeli svoj misijon, po številu je najmočnejša misijonska postaja.
V Melbournu v Avstraliji grade Slovenci svojo cerkev, ki bo posvečena sv. Cirilu in Metodu in je že pod streho. Rojaki sami opravljajo prostovoljno delo. Pod cerkvijo je prostorna dvorana, ki bo služila v kulturne in verske namene. Cerkev stoji ob Baragovem domu, hotelu za novodošle fante in fante v potrebi, ki ga upravlja tamošnji slovenski izseljenski duhovnik. V Melbournu je tudi Slomškov dom, prva ustanova slovenskih frančiškanskih sester Brezmadežne v Avstraliji, ki so dospele v pomoč izseljencem lanskega leta. V Sydne-yu izseljenski duhovnik zbira za sestrsko hUo, da bodo tako naše sestre dobile drugo postojanko v Avstraliji.
V	Argentini v Buenos Airesu so končali Slovensko hišo, ki nudi svoje prostore n,e samo dušno pa-stiskemu uradu, pač pa tudi raznim kulturnim ustanovam. Del° ie trajalo več let in je zahtevalo veliko žrtev, vendar imajo sedaj tamkajšnji Slovenci primerno središče.
V	Združenih ameriških državah v kraju Milwaukee, Wisconsin, s« je morala cerkev posvečena sv. Janezu Evangelistu preseliti, ker so tam zgradili novo cesto. Zato so potem sezidali v novem naselju Greenfield lepo in vsem zahtevam
nove liturgije ustrezajočo cerkev. Skoraj istočasno pa je bila blagoslovljena kapelica v parku Triglav. Kapelica je posvečena sv. Cirilu in Metodu.
Da bi ohranili zdravega duha v zdravem telesu imajo namen poiskati prostore v naravi, kot sem Pravkar omenil za Milwaukee, naj-«i bo že to ali ono ime za prostor.
tudi pričale še poznim rodovom o narodih, ki so tam ustvarili nov svet.
Danes moremo že šteti 350.000 slovenskih izseljencev v svetu, čeprav že marsikje tretjega ali četrtega rodu, a vendar še čutijo, da so njihovi predniki izšli iz slovenskega naroda.
Tako so Slovenci v Torontu dodali svojemu letovišču kapelo Ma-'ije Pomagaj, ki je 'bila tudi tega leta blagoslovljena. V poletju je na prostoru vrsta prireditev, zato Je tam tudi redna nedeljska maša, kar daje vsem obiskovalcem priliko, da ostanejo preko konca tedna v prosti naravi.
Kot 'znano, se v Rimu pripravlja gradnja slovenskega kolegija, ki je namenjen za višjo izobrazbo duhovnikov. Zemljišče je kupljeno in Pripravljajo se načrti. Da bi se delo pospešilo, so nastali v Združenih državah in drugod pomožni °dbori, ki ski be, da bi i?e čimpreje nabrala potrebna vsota ter se tako omogoči veliko delo. Trenutno so trije duhovniki iz izseljenstva na 'tudiju v Rimu.
Nekateri prištevajo med prve izseljence škofa Barago, čigar spomin ob 100-letnici smrti smo praznovali 19. januarja 1968. Spominjali smo se te obletnice z mislijo v srcu, da bi bili tako še bolj povezani med sabo.
V letu 1968 bo minilo tudi 60 let organiziranega dela za slovenske izseljence. Takrat je bila namreč ustanovljena v Ljubljani Družba sv. Rafaela, ki je polagoma razvila svojo delavnost v blagor tisočev sinov in hčera slovenskega naroda v tujini. Spominjali se bomo vseh, ki so delali za izseljence, naj pa bo obletnica tudi nam vsem v opomin, da pokažemo, kaj znamo, da izvršimo svojo nalogo pred Bogom in pred ljudmi za dobrobit nas samih in vsega naroda.
Prav tako so bili izvoljeni tudi °dbori v Washingtons New Yor-hp in Clevelandu, ki naj bi poskr-b°li za spominsko kapelo v narodni p^eriški baziliki v Washingtonu, ■Der so že mnogi drugi narodi iePo opremili take kapele, kamor Se zbirajo k božji službi, bodo pa
K temu naj nam Bog pomaga s svojim blagoslovom. Amen!
M s gr. Ignacij Kunstelj,
generalni direktor za dušnopastirstvo med izseljenci
Kaj je bil Kristus?
v
Bog ali človek? Ali oboje skupaj?
Postni čas in Velika noč nas uvajata vsako leto znova s /posebno, skrivnostno, nadnaravno silo v ponižno in pobožno umevanje verskih resnic in skrivnosti, ki se nanašajo na Odrešenika Kristusa.
Apostolska vera govori o njem od čl. 2. do 8. čl. Je torej največji del te starodavne veroizpovedi prav njemu posvečen. Zavedati se moramo, da predstavlja Jezus Kristus najgloblje bistvo kršanstva. Vse, kar je Bog za nas naredil, je zvezano z osebo Jezusovo. Po njem stopa Bog sam v človeško zgodovino, da dovrši veliko delo odrešenja.
Krščanska vera je Kristusov nauk; krščanska morala je posnemanje Kristusa; krščansko bogoslužje je soudeležba vernikov pri poveličevanju, ki ga Kristus izkazuje Očetu.
On je vse. Je življenjsko središče, iz katerega vse izvira in v katero se vse izteka. Vse, kar se
je v Cerkvi učilo, verovalo, zahtevalo, naredilo, molilo in trpelo, nosi Kristusovo znamenje.
Biti kristjan pomeni biti včlenjen v Kristusa, priznavati ga za Gospoda in Odrešenika, živeti z njim njegovo življenje. Vse božje milosti nam prihajajo od njega-Le po njem moremo iti k Očetu-V njem je dosegla človeška zgodovina polnost časov, ob njem se ločijo vekovi. Tisočletja pred nji*11 so veliko pričakovanje njegove#3 prihoda, časi, ki potekajo po nje-
Kovem rojstvu so priprava na njegov drugi prihod na sodni dan.
Velikonočno skrivnost, ki jo v tem času s posebno hvaležnostjo in ljubeznijo obhajamo, skrivnost Kristusovega trpljenja, vstajenja in vnebohoda, nam odkriva čudo-vito skrivnost Kristusove osebnosti, o kateri nas sveto pismo z vso jasnostjo uči treh velikih resnic, ki se z naravnega stališča zdijo nezdružljive, pa so bile uresničene Po neskončni božji moči in ljubezni iß so naslednje: Jezus Kristus je Pravi Bog in pravi človek, pa v eni sami božji osebi.
JEZUS — BOG
Vera v Kristusovo božanstvo je 'temeljna resnica krščanstva. Na-sProtniki to dobro vedo in se zato v vseh časih prav proti tej resnici koi'ijo. Verni kristjani pa to vero v Kristusovo božanstvo s sveto Cerkvijo izpovedujemo, jo oznanjamo z besedo in zgledom, jo hranimo proti napadom in smo Zanjo pripravljeni tudi trpeti in Umreti.
V potrjen j e dn poživljen j e te Ua?e vere v Jezusa Kristusa-Boga '-bnovimo v spominu nekatere od-'Ucilnc dogodke in izjave, katerih Je polno v svetem pismu.
že v starj zavezi je napovedano, a ho obljubljeni Odrešenik Bog: ""eg sam bo prišel in vas bo od-e'^l“ (Iz 35, 4). Prerok ga ime-lluje Emanuel, to je Bog z nami. Ko angel Gabrijel Mariji ozna-
ni, da bo postala Odrešenikov^ mati, ji o njem napove, da bo „velik in sin Najvišjega imenovan... Sveto, ki bo rojeno iz tebe, bo Sin božji“ (Lk 1).
Ob Marijinem obiskanju sorodnice Elizabete ta, po Svetem Duhu razsvetljena, vzklika: „Odkod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda?“ (Lk 1, 44).
V sveti noči, ko se Kristus rodi na svet, oznani angel njegovo rojstvo pastirjem z besedami: „Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod“ (Lk 2, 11).
Ko vstopi Jezus v javno življenje in prejme v Jordanu krst, sam nebeški Oče o njem priča: „Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje“ (Mr 1, 11). Janez Krstnik sam pa govori o njem takole: „Ta je tisti, ki sem rekel o njem: Za menoj pride mož, ki je pred menoj, zakaj bil je prej ko jaz. Videl sem Duha, ki je prihajal kakor golob z neba in ostal na njem. In jaz ga nisem poznal, ali kateri me je poslal krščevat z vodo, mi je rekel: Na kogar boš videl Duha prihajati in ostati na njem, ta je, ki krščuje s Svetim Duhom. In jaz sem videl in sem priča, da je ta Sin božji“ (Jan 1, 29-34).
Apostoli so le počasi prišli do te vere. Gledali so Jezusa v skromni človeški podobi, so z njim hodili in živeli in jim je bilo vse domače in preprosto. Videli pa so njegove čudeže, poslušali njegov božji nauk gledali ga v svetosti njegovega življenja in vera v njegovo božan-
stvo je pronicala v njih srca. Vedno je tako, da v Kristusa verujejo le tisti, ki ga iskreno in z ljubeznijo iščejo. Sv. Petru je bilo dano, da je prvi med učenci Kristusovo božanstvo po božjem razodetju spoznal in tudi izpovedal: „Ti si Kristus, Sin živega Boga“ (Mt 16-16). Kristus je to izpoved sprejel, je Petra zaradi nje blagroval in mu obljubil prvenstvo v svoji Cerkvi.
Pred množico v templju, ki ga sili k izjavi o samem sebi, Jezus izjavlja: „Jaz in Oče sva eno“ (Jan 10, 39). Zaradi te izjave ga hočejo kamenjati, češ: „Boga preklinjaš, ker se ti, ki si človek, delaš Boga“ (10, 34).
Pred velikim zborom vprašuje veliki duhovnik: „Rotim te pri živem Bogu, da sam izjaviš, če si ti Kristus, Sin božji!“ Jezus mu je odgovoril: „Sem!“ Tedaj so ga zaradi bogokletja obsodili na smrt. On sam pa jim je napovedal: „Poslej boste videli Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti na oblakih neba“ (Mt 26, 63-65).
Ko umrje na križu, se godijo čudeži, ki vzbujajo strmenje in strah. Dioniziju iz Aeropaga pripisujejo vzklik: „Ali trpi Stvarnik narave, ali se ustroj sveta podira.“
Največji, neovrgljivi dokaz Kristusovega božanstva pa je njegovo vstajenje. Na tem največjem Kristusovem čudežu, ki ga je mogel storiti le kot Bog, je utemeljena naša vera kot na neporušljivi skali. Po pričevanju Kristusovega vstajenja so apostoli in prvi kristjani dosegli čudežno razširjenje Cerkve.
Sveti Pavel jasno uči, da je Kristusovo vstajenje temelj krščanske vere: „Ce pa Kristus ni vstal, potem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera“ (1 Kor 15, 14). „Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali“ (15, 20).
Izprecbrnjeni Tomaž izpove svojo vero v vstalega Kristusa z naslednjimi besedami: „Moj Gospod in moj Bog“ (Jan 20, 28). Pač ena najlepših veroizpovedi, ki v kratkem povzame vse.
Pred svojim vnebohodom Jezus izjavlja: „Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji“ (Mt 28, 18). S to božjo oblastjo razpošilja apostole po svetu. „Vzet v nebo je sedel na desnico božjo (Mr 16, 19)-
Vse to povzame sv. Janez v naslednje besede svojega evangeljskega uvoda: „V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Boga in Bog je bila Beseda...“ In zaključuje: „In Beseda je meso po-
MOLITVENI NAMEN:
SPLOŠNI:	da bi vzgoja
bogoslovcev bila v skladu z navodili II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora.
MISIJONSKI: za pravilni začetek in razvoj diakona-ta v misijonih.
ZA DOMOVINO: za stanovitnost bogoslovcev v času vojaške službe.
stala in med nami prebivala, in videli smo njeno slavo, slavo, kakor edinorojenega od Očeta, polna milosti in resnice“ (Jan 1).
JEZUS — ČLOVEK . .
Edinorojeni božji Sin, večna hožja Beseda, druga oseba v presveti Trojici, po naravi enak Očetu in Svetemu Duhu, postane po večnem božjem sklepu človek, da bi nas odrešil in večno zveličal.
Kot otrok se rodi na svet iz človeške matere. Raste in se rar-vija v krogu človeške družine. Živi človeško življenje v vseh njegovih preprostih oblikah, življenje ^lela in molitve. S starši posvečuje Gospodove dni, roma z njimi v tempelj v Jeruzalemu. Trpi lakoto ■n žejo, mraz in vročino, okuša utrujenost, deli z ljudmi veselje 'n žalost. Sveta jeza ga žene, da 'Ivakrat očisti temelj. Privoli, da •■e Po satanu skušan v puščavi. Jo-kn ob grobu prijatelja Lazarja. Obsojen na smrt gre v svoje bridko trpljenje in umrje na križu. ^’am se najrajši Imenuje Sin člo-Vekov, kakor ga je videl prerok Gani jel v svoji prikazni.
Vse to nam priča, da se je edino. ,0ieni božji Sin resnično učlovečil, 'ia je postal zaradi nas in našega 2veličanja pravi, resnični človek, ^veti Avguštin pravi: „Besede, da je Bog učlovečil, pomenijo, da Je vstopil v čas in v zgodovino.“
Evangeliji nam ne podajajo celotnega Jezusovega življenja. Bolj *°t Jezusov življenjepis so zgodo-v*na našega odrešenja. Zato nam
ne poročajo o Jezusu mnogo stvari, ki bi jih radi vedeli. Bog sam je tako odločil in mnoge stvari in dogodke iz Jezusovega življenja zaprl v trajni molk. Nimamo točnih datumov glede njegovega rojstva in prav tako ne glede njegove smrti. Le malo vemo o njegovem tridesetletnem življenju v Nazaretu. Nič nam njegovi učenci ne poročajo o njegovi zunanji podobi. Toliko je stvari, ki jih evangelisti ne omenjajo, da sv. Janez svoj evangelij zaključuje z naslednjo tnđ'itvijo: „Je pa še mnogo drugega, kar je storil Jezus; in ko bi se vse ne popisalo vsako posebej, mislim, da hi ves svet ne obsegel knjig, ki bi j ib bilo treba napisati“ (Jan 21, 25).
Po sveti veri poučeni z veseljem in hvaležnostjo izpovedujemo s sv. Cerkvijo, ki v svoji koncilski pastoralni konstituciji lepo uči: „On, ki je podoba nevidnega Boga, je tudi popoln človek, ki je Adamovemu potomstvu vrnil božjo podobnost, pokvarjeno po prvem grehu. Božji Sin se je s svojim učlovečenjem na nek način združil z vsakim človekom. Delal je <s človeškimi rokami, mislil s človeškim umom, se odločal s človeško voljo, ljubil s človeškim srcem. Rojen iz Device Marije je postal eden od nas, v vsem. podoben nam, razen v grehu (Hebr 4, 15).“
Pravi Bog in pravi človek druži Jezus v sebi dve naravi: božjo in človeško. Božjo, ki mu je od vekomaj skupna z Očetom in Svetim Duhom, in človeško, ki si jo je v času privzel, to je človeško telo in
človeško dušo z vsemi odgovarjajočimi zmožnostmi in lastnostmi. Obe naravi, božja in človeška, pa sta združeni v njem.
V ENI SAMI BOŽJI OSEBI
Tu stojimo pred božjo skrivnostjo, ki je našemu umu nedostopna, Ponižno jo moramo verovati, ker je od Boga razodeta in jo skozi vse čase nezmotljivo oznanja sv. Cerkev.
Od vseh početkov krščanstva so se našli ljudje, ki bi radi tej skrivnosti prišli do dna, pa so v svojem drznem iskanju zašli v težke zmote : Ali so Kristusu tajili božanstvo, ali zanikali v njem človeško naravo, ali zmotno učili glede združenja obeh narav v ©ni sami, drugi božji osebi.
Arij, Aleksandrijski diakon, je hotel Jezusa približati spreobrnjenim poganom in je učil, da Kristus ni Bog, kakor Oče, ampak le najodličnejša božja stvar, ki kot nadčloveško bitje zavzema posebno mesto med Bogom in ljudmi. Da torej ni enak Očetu, ampak mu je le podoben. Njegov krivi nauk se je silno razširil; mnogi so mislili, da je s tem Kristusova skrivnost razložena, pa je 'bila le smrtno zadeta. Prvi cerkveni zbor v Niceji pri Carigradu, ki se ga je udeležilo čez 300 škofov, je leta 325 Arijevo zmoto slovesno obsodil in v svoji veroizpovedi rešil Kristusovo božjo čast, učeč, da je Kristus edinorojeni Sin božji, ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki in je Bog
od Boga, luč od luči, pravi Bog od pravega Boga. Rojen, ne ustvarjen enega bistva z Očetom in je P° njem vse ustvarjeno. Ki je zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja prišel iz nebes. In ise je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device in postal človek...
Ni se še polegel vihar Arijeve krive vere, je dobrih sto let za tem vstal nov krivoverski učitelj, carigrajski patriarh Nestorij. Ce je Arij mislil približati Kristusovo skrivnost ljudem s tem, da je v njem tajil božjo naravo, je Nestorij zašel v zmoto glede edinosti Kristusove osebe. Po njegovem nauku sta v Kristusu dve naravi in dve osebi. Obe osebi, Bog in človek, naj bi bili v Kristusu tesno združeni in Kristus človek naj bi bil po drugi božji osebi posinovljen in tako z njo deležen božje časti. Iz Nestorijeve krive vere je sledilo, da je Marija le mati Kristusova, ne pa Mati božja Nestori-jevo zmoto, ki ima še danes na vzhodu veliko pristašev, je obsodil 2. cerkveni zbor v Efezu, leta 431, ki je potrdil razodeto resnico, da je Jezus Kristus samo eden, edinorojeni božji Sin, in da je Mariji' resnična Mati božja, ker je rođil^ Jezusa, ki je Bog in človek v en' sami, drugi božji osebi.
Tretjo izmed velikih zmot prvih krščanskih stoletij je učil opat Ev-tihij iz bližine Carigrada. Da hi razložil prečudno združenje dveh narav v eni sami božji osebi, Je učil, da je v Kristusu božja narava popolnoma použila človeško, tak0 da Kristus ni več človek, ampak
28olj Bog. S to novo razlago Kristusove skrivnosti je bilo sicer zelo Poudarjeno Kristusovo božanstvo, ali zanikanje človeške narave v ujem je težka zmota, ki oropa Je-2Usovo osebo prav tega, kar nam ga Približuje kot novorojenega med mnogirni 'brati in ga postavlja v tako višino, da se mu človek ne bo upal približati. Evtihijevo zmoto ■le obsodil 3. cerkveni zbor v Kalce-(lonu leta 451, ki je pravi nauk takolg utemeljil: „Izpovedujemo, 'tu je en sam božji Sin, naš Gospod Jezus Kristus, popoln v bogastvu in popoln v človeški nara-vi: pravi Bog in obenem pravi člo-Vek, z razumno dušo in 8 telesom, ^Uega bistva z Očetom po božji na-’uvi in enega bistva z nami po (-lJveški naravi, v vsem nam enak 'azen v grehu; rojen iz Očeta pred vsemj veki kot Bog in rojen v po. slednjih časih iz Device Marije, ^utere božje kot človek. Priznavati tu treba enega samega Kristusa v Veh naravah, ki se ne mešata med ®eb°j, brez spremembe, brez delile, brez ločitve; ne v dveh osebah, uuipak en sam edinorojeni Sin, useda, Gospod Jezus Kristus, ka-^°r so od nekdaj o njem učili prečki in nam je razodel Jezus Kri-stus sam ter so nam v simbolu zapustili očetje...“
+
Tako je bila resnica o dveh na-t’uvah v en sami, drugi božji osebi Jezusu Kristusu po Cerkvi ohra. 'Jena. Tako o našem Odrešeniku P°Uižno pa stanovitno verujemo ristjani. Zmote glede Gospoda Je-
zusa so se ponavljale v vseh stoletjih in se širijo tudi danes ter bo tako do konca sveta. Sveti Janez je proti vsem krivim 'učiteljem zapisal: „Lažnik je tisti, ki trdi, da Jezus ni Kristus. Tisti je ■antikrist, ki taji Očeta in Sina. Kdorkoli taji Sina, tudi Očeta nima; kdor priznava Sina, ima tudi Očeta“ (I, 2, 22-23).
Kako pa naj mi iz te vere v Jezusa Kristusa, Boga in človeka, živimo? Spet nam sveti Janez odgovarja: „Po tem vemo, da ga poznamo, če spolnjujemo njegove zapovedi. Kdor spolnjuje njegovo besedo, v tem je resnično božja ljubezen dovršena. Po tem spoznamo, da smo v njem. Kdor pravi, da v njem ostane, mora tudi sam tako živeti, kakor je on živel“ (I, 2, 3-6).
Jezus, ki sedi poveličan na desnici božji deluje v Cerkvi po zakramentih. Po njih se udeležujemo skrivnosti njegovega trpljenja, njegove smrti in njegovega vstajenja. Kdor svete zakramente vredno prejema, živi v Kristusu in Kristus živi v njem. Življenje krščanskih vernikov je v resnici skrivnostno soživljenje s Kristusom, ki gre preko križa in smrti v vstajenje in vnebohod.
Alojzij Košmerlj
Postno pastirsko
pismo
slovenskih
v
škofov za leto 1968
Cesar je polno srce, to usta govore, pravi narodni pregovor. Ce boste prebirali in poslušali verske stvari, vam ne bo težko o tem tudi drugim govoriti, najprej v družin, skem krogu, potem pa tudi med prijatelji in znanci. In če bo treba, vam bo Sveti Duh dal moči, da boste pričali za Kristusa tudi pred poglavarji in kralji
Priznavati Kristusa pred svetom je naša težka dolžnost. „Vsakega torej, kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa bo mene zatajil pred ljudmi, njega 'bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih“ (Mt 10, 33).
Ce se bomo držali svoje vere jn pričali zanjo pred svetom, bomo lahko govorili ob slovesu s tega sveta z apostolom: „Dobri boj sem dobo j e val, vero ohranil, pripravljena mi je krona pravice“ (Tim 4, 7).
II. SKUPNOST V BOGOČASTJU
Prva naloga vsakega ustvarjenega bitja je slaviti Boga. Ljudje smo dolžni izkazovati Bogu čast skupno, pa tudi vsak zase. Ker sm° pa po Adamovem grehu postali nesposobni Bogu dajati primerno če-ščenje ter se z lastnimi sredstvi posvetiti, nam je Bog ob polnosti časov poslal svojega Sina, učlovečeno Besedo. V njem nam je dana polnost božjega češčenja ter nam je vzšla popolna odkupnina naše sprave (prim. Litur. 5). Mnogo ja pobožnih vaj, s katerimi se po na-vših župnijah izkazuje Bogu in božjim prijateljem, posebno Materi božji, čast in spoštovanje ter tako skrbi tudi za posvečenje naših duš (Litur. 13).
Prav gotovo pa se po notranji vrednosti in dostojanstvu ljudske pobožnosti ne morejo meriti z javnim službenim bogočastjem, s svetimi zakramenti in daritvijo svete maše. Zadnja je: edina daritev no-ve zaveze, vrhunec bogoslužja, h kateremu teži delovanje Cerkve in je hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč. Cerkev si prizadeva, da bi se vsi, ki po veri in krstu postanejo božji otroci, zbirali sku-
Paj, da bi v cerkvi hvalili Boga, se udeleževali daritve in uživali Gospodovo večerjo (Litur. 10).
Že od' apostolskih časov so se kristjani zbirali po hišah, tako da Je mogel zapisati sveti pisatelj: »Bilj so pa stanovitni v nauku apostolov in bratski skupnosti, v lomljenju kruha (kar pomeni sveto mašo) in molitvah“ (Aipd 2, 42). Kristjani iz judovstva so v začetku nekaj časa še držali sobotni Počitek, ali že apostoli so sobotni Počitek z bogoslužjem prenesli na Pedeljo, ki so jo imenovali naravnost Gospodov dan. Razlog za to sPremembo je iskati v tem, da je
Kristus v nedeljo od mrtvih vstal in Svetega Duha poslal. Teh dveh velikih zgodovinskih dogodkov, tako važnih za zgodovino odrešenja, so se v Cerkvi kmalu začeli spominjati na določene dneve. Tako sta še danes velika noč in binkošti največja krščanska praznika.
Nedelja je za vsako župnijo prazničen dan, razlikuje se od drugih delavnih dni v tednu. Na ta dan počivamo od napornega stanovskega dela, udeležimo se službe božje — Bogu v čast in nam v zveličanje, telesu privoščimo potreben počitek, ostali nedeljski čas uporabimo za krščansko dobrodel-
avel VI. je sprejel v posebni avdienci zastopnika slovenskega zavoda v {ltnu „Slovenika“, predstojnike je zastopal msgr. Janez Vodopivec, prorektor in gojence g. Edo Škulj.
nost in gojitev duha 'skupnosti, posebno v družini. S tem počitkom pokažemo, da sc pri skrbi za vsakdanji kruh ne zanašamo preveč na svoje sposobnosti, ampak na božjo darežljivost in dobrotljivost. Središče nedeljskega praznovanja je udeležba pri maši alj svetem bogoslužju. Bistveni del tega bogoslužja je postavil sam Gospod, ostalo je dopolnila Cerkev.
To sveto opravilo se obhaja v vsaki župnijski cerkvi, ki ni samo božja hiša, ampak tudi vaš družinski dom, kjer je treba, da se počutite kakor doma. Cerkve so namenoma tako prezidane, da se morete polnoštevilno v njih zbirati okrog svojih dušnih pastirjev, ki vam postrežejo z dvojnim kruhom, s kruhom božje besede in evharističnim kruhom Gospodovega telesa.
Prvi del svete maše se sedaj imenuje bogoslužje božje besede. Ta obsega očitno spoved, razne molitve, speve in berila. Kot ena družina dvigamo svoje misli in želje ter trdne sklepe k skupnemu nebeškemu Očetu v molitvah in spevih, vmes pa poslušamo božjo besedo v berilu, evangeliju in pridigi. Vse to ima, dragi verniki, globljo vsebino, kakor navadno mislimo. Nismo prišli k maši, da bomo nemi gledalci in poslušalci, ampak nastopamo kot soigralci pri tem svetem opravilu. Smo namreč deležni kraljevega duhovstva, da v tem delu maše prinašamo Bogu hvalno daritev, sad ustnic, ki slave njegovo ime (Hebr 13, 16).
Kakor ie že bilo zadnjič rečeno,
župnija je Cerkev v malem, nevesta Kristusova. Kjer je pa skrivnostno Jezusovo telo, tam je tudi Glava — Jezus sam. „Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem tudi jaz med njimi,“ je dejal Gospod. Smemo torej reči, da tudi v tem delu svete maše Kristus z nami moli in poje, nam oznanja svoj nauk, z nami slavi nebeškega Očeta in pri njem posreduje za nas. In ko poslušamo božjo besedo — Kristusa, ali ne b' bilo prav, da bi tudi mi kakor Marija, vse te besede hranili in premišljevali v svojem srcu (Lk 2, 19)?
Drugi del maše — evharistično bogoslužje — obsega pripravljanje darov, spremenjenje s povzdigovanjem in obhajilo. Tukaj je duša 'in srce vsega bogoslužja. Kar je storil Gospod pri zadnji večerjii ko je spremenil kruh in vino v svoje telo in svojo kri ter ju dal .zaužiti apostolom, to se obnavlja sedaj pred nami. Kristusa zastopa mašnik, namesto apostolov ste pa vi, dragi verniki.
Kristus je pri zadnji večerji vnaprej opravil daritev, ki jo je dejansko izvršil naslednji dan na križu v slavo Očetovo in rešenje vsega sveta. Pod ločenima podobama je naznačil svojo smrt, ko je iz razpetega telesa iztekla vsa kri na zemljo. Evharistično bogoslužje nas ne samo spominja, ampak celo skrivnostno obnavlja zadnjo večerjo, krvavo daritev na križu, pa tudi njegovo vstajenje in zmagoslavje-
Cerkev zvesto izpolnjuje Gosp0^ dovo naročilo: To delajte v moi
&Pomin. „Zakaj kolikorkrat jeste kruh in pijete kelih, oznanjate stnrt Gospodovo, dokler ne pride“ (Kor 11, 26). To je edina daritev aove zaveze, ki jo je kot čisto da-ritev napovedal prerok Malahija. Nikoli ne bi mogli slabotni grešni ljudje dati Bogu toliko časti, kot j° prejema od svete maše.
Po pravici se imenuje sveta ma. obhajanje velikonočne skrivnosti, ne samo zato, ker naše odre-Seuje ni bilo dopolnjeno samo z Gospodovim trpljenjem in njegovo Sturtjo, ampak tudi z njegovim Vstajenjem od mrtvih in slavnim ynebohodom. Vse to skupaj sestavka velikonočno skrivnost. Kristus ničesar storil izključno zase, uiarveč je vse namenjeno nam. Za-0 je tudi s svojo smrtjo uničil našo amrt in nam s svojim vstajanjem obnovil življenje. V tem uolu svete maše, dragi verniki, je Gospod med namj navzoč še na dva načina, in sicer najprej v mašni-°v> osebi, kajti isti sedaj daruje P° služabniku duhovniku, kot je ^ekoč sam se'be daroval na križu, 'ugič pa imamo Kristusa resnič-ll0, stvarno in dejansko pričujočega po spremenjenju pod podobama Kruha in vina.
Ali more biti kakšna daritev VeČja od te, ko učlovečeni Sin božji sam sebe daruje nebeškemu Očetu? f^s je, da Kristli:-! ne more več j Peti, ker je enkrat umrl za vse-pj> toda vrednost krvave daritve r'a križu je tako neizmerna, da je ''eskončno število maš ne bo ni-^°li izčrpalo.
Mašna daritev se razlikuje od
golgotske po tem, da je bil tam duhovnik in žrtev sam Jezus, medtem ko je tukaj ob Jezusu še njegova nevesta — vsa župnija z maš-nikom na čelu. In spet daritveni dar ni samo Kristus, ampak prav tako njegova nevesta — župnijska skupnost. Mašnik in vsi prisotni sebe in svoje darujejo z Jezusom vred. Kaj pomeni, da pri maši z Jezusom darujemo sebe? Glejte, se še spomnite, da smo zadnjič slišali, da Kristus živi v nas, da smo njegovi udje. Glava in udje spadajo skupaj. Ce se glava daruje, se morajo darovati tudi udje. Kakor je Kristus s trpljenjem in smrtjo izkazal pokorščino nebeškemu Očetu, tako tudi mi obljubimo pri maši, da bomo ves danr ves teden ubogali Boga, sprejemali vdano iz njegovih rok vse, kar nas zadene. Z bolj moderno besedo bi mogli reči: namen obhajanja velikonočne skrivnosti je v tem, da se mi vedno bolj spreminjamo v Kristusovo velikonočno skrivnost, vedno bolj umiramo grehu in vsemu, kar nas vodi v greh, ter vedno bolj rastemo v Kristusa, nosimo na sebi vedno bolj izrazite njegove poteze, vse bolj težimo za tem, kar je zgoraj, kjer Kristus sedi na desnici Očetovi (Kol 8, 1).
Konec v majski številki
4
Pogledi
v
na našo usodo
Gre za smisel življenja
Komunistična tiranija skuša našemu narodu presekati vse korenine, ki srkajo iz rodovitne tradicije, in ga presaditi v umetno okolje laboratorija. Mnogi, posebno mladi ljudje doma so bolj izkoreninjeni kot mi.
K takemu ravnanju sili „tovarnarje novega človeka“ njihova teorija, kj je proti naravi in proti zgodovini. Proti naravi: Človek res čuti, da mu je vcepljeno teženje, celo dolžnost po prenovitvi; a to je mogoče le, če svoje življenje prekvasi z božjim življenjem; božje življenje pa človeške narave ne uničuje, ne zanika, temveč vporablja, upošteva, spopolnjuje, plemeniti, torej prav obratno, kot to dela marksizem. Proti zgodovini : Ako bi bil Marx res prvi za-
sledil bistveno gibalo razvoja človeške družbe, bi se razvoj ne prelomil prav takrat, ko si komunistični sistem družbo podvrže; ne bi družba tedaj padla v nekak iz-venzgodovinski položaj, v katerem je večina področij pod vršino že zdavnaj prehojenih stopenj; ne bi vsa preteklost, zlasti ideje, ki so iz nje pognale, pomenila popolno zanikanje marksističnih shem.
Kako j,e nesmiselni komunistični nauk mogel pridobiti pristaše in preslepiti tudi nekatere dobro in bistro misleče ljudi? Malokdo ga je resnično poznal v celoti in v bistvu, kaj šele da bi predvideval posledice njegove aplikacije v življenju. Pridobival je nauk s svojo revolucionarnostjo. Družbene razmere v zgodnjem in kasnejšem kapitalizmu so bile hude. Mmogi kristjani so vse prej kot pričevali za veljavnost vere ljubezni in njeni nasprotniki vseh smeri so veliko storili, da umažejo ali zakrijejo prave podobe Boga in človeka. V bridki resničnosti je komunizem pridobival z utopijami. človeštvo je kot v omotici bilo pripravljeno na trditve, kot so: Boga ni; Cerkev je navadha človeška ustanova, ki bo razpadla; vera je bolna sanjarija, ki služi izkoriščevalcem in uspava zati-rance; posmrtnega življenja ni — na tem svetu si je treba ustvariti raj; podlaga za ta raj je gospodarstvo; gospodarstvo je množenje, urejanje, razdeljevanje tvar-nih dobrin in v uživanju teh dobrin je vsa sreča; edino komunizem je uvidel te resnice in jih je
sposoben prenesti v življenje; tvarne dobrine bo pomnožil in jih Porazdelil po načelu enakosti.
BREZBOŽNOST * 6
Vse te trditve imajo korenino v ta pa poganja prav iz raja (»Bosta kot bogova.“). Posebno Privlačnost je imel ateizem v evropskih razmerah 19. stoletja; eden glavnih odvodnih kanalov za ?udi, ki so hoteli biti brezbožci, Je Postala socialistična, nato ko-mhnistfična stranka. Strašen je bil Položaj takih ljudi in njihovih ^užin; kakšno večno usodo so si Pripravljali? A odločali so se vsaj 'olativno svobodno. Odkar pa sta in druga svetovna vojna komunizmu dali možnost, da za-'lada v krščanskih deželah, je 'ozbožni nauk dobil čisto drugač-"° vlogo: postal je uradni nauk ?u milijone ljudi. V njem vzga-.‘lj0 mladino, njegovo širjenje Vso (jj.g.rjvuo podporo, po njem
6 Presoja zanesljivost državlja-> I drugačnim nazorom je kve-'letriu začasno dovoljeno životar-^hje „v vesti“ in „v zakristiji“. v° Nasilje v najvažnejši zadevi ■rikega človeka in vsake družbe ke. največji zločin in kliče nad • najhujšo kazen. Sicer pa j0 življenje v sovraštvu do Boga s&mo strahotna kazen. V več-^sli bo ločitev od Njega dokon-,a in zavest krivde jasna, v bi-
stvu
Pa bo to le stopnjevanje te-
ga, kar ateist dela in doživlja že na tem svetu.
Komunistična družba ima zgodovinsko nalogo, da v praksi občuti utopičnost ateizma — „odrešitve od Boga“. V zvezi s tem preskuša in izkuša utopičnost ostalih naukov. Posebno pekoča so razočaranja glede enakosti, glede veljavnosti dela in glede tvarnega blagostanja. V revolucionarni dobi se je zdela dialektika nekaj čarobnega; pozneje se izkaže, da dejstev ne more spremeniti, pač pa je tiste, ki so jih v njej vzgojili, opremila, da lahko analizirajo marksistični sistem in doženejo njegovo neživljenjskost. Poleg raznih revizionizmov se je razrastel „marksistični humanizem“. V teh „odkritjih“ so posejane resnice, ki jih je človeštvo poznalo oddav-na. Dognanja, do katerih so priplezali včasih po vrtoglavih stezah marksistični „humanisti", so plodovi, ki so poznani na rodovitnih vrtovih večnostne filozofije, predvsem pa so na razpolago ljudem dobre volje v krščanstvu. Napori mislecev, ki so bili vklenjeni v marksistični sistem, pa sc prodrli iz njega, so vsega priznanja, včasi tudi občudovanja vredni. V njih veljavnih dosežkih so sile, ki bodo pomagale tisti sistem porušiti. Vsaka resnica ruši marksistični sistem, zgrajen na zmoti in vzdrževan v bivanju z lažmi.
Prof. A. Geržinič
Tudi glede stvari, ki niso strogo duhovne, cel0 glede najbolj naravnih stvari, bom tankovesten glede ravnanja po njegovih spodbudah in nasvetih. Njegove besede bodo kot vodilo za moj0 vest.
7. Kar najbolj se bom mrtvičil; prav posebno zlasti jezik; ob vsakem dogodku se bom moral vedno ponižati, zlasti kadar bi kaj slabo šlo-Telesnih mrtvičenj naj bo malo, toda brez prenehanja in preveč se ne smem dati vezati. Nikoli ne bom vzel soli; nikdar ne bom zvečer jedel sadja; ne bom pil več kot kozarec vina. Na splo&no bom dal je vedno pustil kak grižljaj vsake stvari, ki jo bodo postavili predme: vino, jedi, sadje, slaščice itd. Nikdar ne bom vzel niti drobtinice kruha več, kot ga najdem na mizi kadar začnem jesti; ne bom nikomur rekel besedice, kadar bi čeisa pogrešal. Na splošno bom bolj kot na vsebino mrtvi-čenja gledal na duha mrtvičenja; ravnal se bom po razmerah.
8- Posebnih pobožnosti bo mal0’ toda tiste bom dobro opravljal. Ob' novim navado, da bom vsak dan zm°' lil male dnevnice blažene Devic® Marije; zato bom uporabil drobce časa čez dan, ko bom stopal got ab dol po stopnicah, ko bom šel v šol°’ ali odhajal iz šole, iz kapele, s sprehoda itd- Pobožna vaja kateri se bon1 bolj posvetil, pa bo vsakdanji obisk presvetega Rešnjega telesa.
9. V vsaki stvari naj vedno ohranim veselje, mir, vedrost in prostost duha! Kadar bom spoznal, da sen» bil zvest svojim sklepom, bom iz srca hvalil svojega Boga, ki je vse t0 naredil. Kadar se bom pregrešil, s® bom dobro varoval, da bi zgubil pogum. Bog bo to dopustil, da bi bil vedno bolj ponižen in da bi se popolnoma izročil v njegovo ljubeče na' ročje. Po kakem pregrešku bom obudil dejanje globoke ponižnosti; P°' tem pa bom znova začel vesel, vedno nasmejan, kakor bi mi Jezus izkaznl kako prisrčno ljubezen, kakor bi n1®
Poljubil in me dvignil s svojimi ror ''Sini in spet bom ubral svojo pot zanesljivo, zaupljivo in srečno in no-Piine Domini — v imenu Gospodo-Vem. 0 Jesu bone, tu scis, tu scis nuia destdero omare te — O dobri Jozus, ti veš, ti veš da te želim ljubiti!
Anno gratiae MCMII — Leto milosti 1902. Duhovni dnevnik
l*1 nomine Domini — V imenu Go-NPodovem. Cor Jesu flagrans amorc Postri, inflamma cor nostrum amo-re tul — Srce Jezusovo, plameneče v ljubezni do nas, vžgi nažfc srce v 'iubezni do Tebe!
'6. decembra (1902)
Bog je vse: jaz sem nič- Za da-nes je dosti.
1^- decembra (1902)
Preveč se še čuti duh po prahu “koli mene. Mladostno navdušenje, šareči vzori, svetla videnja! T0 so Pfeveč lepe misli, ki se jih bom od-slej loteval delikatno. Lahko so izguba časa, čeprav iso same na sebi Najboljše in najbolj svete. Zatorej ^di čuječ ali vsaj kar najbolj pre-viden!
Moja pot, po kateri moram sto-Pati <j0 zmagoslavja božjega dela, Pajbolj zanesljiv način, ki mi bo pri-Pi'avil veliko prihodnost, da bom Papešno in sveto deloval v kraljestvu a^uis-a Kristusa, je ponižnost- Vse drUeo bo šlo samo po seibi in bo ime-° Zanesljiv temelj na njej. To je Nasvet mojega duhovnega učitelja.
Sveti Duh mi govori po njegovih ustih.
18.	decembra (1902)
Pravijo, da je Gospod mnogokrat svoje milosti navezal na naša dobra dejanja, na naša majhna mrtvičenja itd.
Zakaj se čudimo včasih, če v molitvah, premišljevanjih, bojih proti samoljubju ne čutimo tiste nebeške tolažbe, tiste polne duhovne zadovoljnosti, ki smo ju pričakovali? Morda je razlog v tem, ker smo kako prejšnje dejanje slabo opravili, ali pa se izognili kakemu mrtviče-nju na katero je bila navezana milost, ki bi nam jo Bog potem naklonil. Torej je sklep jasen. Pozornost torej pri vsaki stvari in kar največja popolnost v majhnih stvareh!
19.	decembra (1902)
Gospod samo ene stvari potrebujem na tem svetu: spoznanja sebe in hotenja dobrega tebi. Amorem tui solum cum gratia tua mihi done«, et dives sum satis, nec aliud quidquam ultra posco. — Daj mi le ljubezen d0 tebe in svojo milost in bogat bom zadosti in ne bom prosil nič drugega več.
Opomba: Zadnji stavek je vzet iz molitve ,/Darovanje samega sebe“, ki jo lahko molimo po sveti maši.
Poslovenil dr. F. Žakelj
3 Koncil
Cerkev ljubi vse barve in jezike
Včasih sc Cerkvi očita, da živi zaprta v svoj krog in nima smisla za človeka in njegove današnje probleme.
Za II. vatikanski cerkveni zbor, ki izraža in 'določa duha današnje Cerkve, ta očitek ne velja. Videli smo, kako se Cerkev v pastoralni konstituciji o Cerkvi v sedanjem svetu čuti tesno povezano in solidarno z današnjim človeštvom.
Njen odnos do človeštva usmerja evangeljski duh ljubezni, ki oživlja vse njegovo delovanje, ?n v tej ljubezni Cerkev kaže razumevanje za vse probleme in potrebe današnjega človeka.
EVANGELJSKI DUH LJUBEZNI DO ČLOVEŠTVA
Cerkev danes čuti globoko ljubezen do človeštva, ki je z njim na tem zemeljskem potovanju tako tesno povezana, kot vanj vcepljena.
Cerkev je na zadnjem koncilu,
pravi papež Pavel VI. v zaključnem nagovoru, ob vsej svoji avto' riteti izbrala prijetno in ljubek' njivo govorico pastoralne ljubez11''
„Religija našega koncila,“ ug°' ta vi j a dalje, „je bila predvsem lju' bežen.“ To tako daleč, da se je ^ katerim vzbujal dvom, ali ni VYe' več popustljiva na škodo zvesto^ tradiciji in religiozni usmerjenosti koncila. „A ljubezen do bratov Je po Kristusovih besedah ločilno zu3' menje njegovih učencev (Jan 1^’ 85),“ ob tem vzklika papež, zato nihče ne more zaradi te usmerjenosti koncilu očitati nezvestobe evangeliju.“
To je ljubezen Cerkve do konkretnega človeka, kot je danes z vsemi njegovimi prednostmi in velikimi napakami in njegovo tragi' ko. Ob popolnoma nasprotni usmerjenosti Cerkve, ki je religija učlovečenega Boga, in usmerjenost1 današnjega sveta, ki je večkrat religija človeškega samooboževa-nja, bi bilo razumljivo, če bi koncil udaril in obsodil. A tega a' storil. „Njegovo duhovnost navdihuje,“ pravi papež, „stara zgodba usmiljenega Samarijana. Vse nä koncilu preveva neka neizmerna simpatija do ranjenega človeštva-
Koncil ugotavlja o tej nesebični službi ljubezni: „Pri tem Cerkv( ne nagiblje nikakršen pohlep P° zemeljskih dobrinah; njen cilj marveč samo eden: ob vodstvu Duha Tolažnika nadaljevati delo Kristusa samega, ki je prišel na sve» zato, da bi spričal resnico; da b’ odreševal, ne pa da bi obsojal; da
Ji stregel, ne Pa da bi se mu streglo“ (Konst, o Cerkvi v sedanjem 8vetu 2).
..Tu, n,a koncilu, smo s« naučili Vsi. bratje in koncilski očetje, človeštvo bolj ljubiti in mu bolje slu-ziti,“ govori papež škofom ob kon-cu koncila.
Cerkev se s tem na koncilu ni izneverila svojemu verskemu po-■^an'stvu voditi človeka k Bogu. rav po tej bratovski medsebojni •lub3zni naj se današnje človeštvo Zbližuje Bogu, ki je ljubezen.
Kristusovo naročilo učencem in ^’istjanom je ljubezen do bratov. '■Cče hoče,“ govori dalje koncil za °nec Konstitucije, „da v sleher-'k*m Človeku prepoznamo Kristusa >ata in ga resnično ljubimo tako v besedi kakor v dejanju, da s tem Pričujemo za Resnico m delamo za bi skupaj z nami tudi drugi Uzivali skrivnost ljubezni nebeške-Očeta. To bo spodbujalo ljudi
vsega sveta k živemu upanju, ki je dar sv. Duha, da bodo naposled v miru in najvišji blaženosti sprejeti v domovino, ki sije od Gospodovega veličastva“ (Konst. t>3).
ODPRTOST ZA VSE PROBLEME IN DO VSEH LJUDI
V tej ljubezni: do človeštva se II. vatikanski cerkveni zbor obrača na vse ljudi in jim hoče pomagati s tem, da v luči razodetja podaja svoj nauk o glavnih problemih današnjega človeka.
Čujmo izjavo koncila: „Ko je koncil globlje razmišljal o skrivnosti Cerkve, se zdaj brez objavljanja obrača s svojo besedo ne le na sinove Cerkve in na vse tiste, ki kličejo Kristusovo ime, ampak na vse ljudi. Vsem bi želel povedati, kako pojmuje navzočnost in
dejavnost Cerkve v sedanjem svetu“ (Konst. 2).
Obenem se Cerkev zanima za današnjega človeka in njegove probleme, ki jih skuša razumeti in pri njih pomagati. Cerkev ima to za trajno nalogo svojega poslanstva, da pomaga človeku reševati njegove probleme v luči evangelija. „Cerkev je v vsakem času dolžna preiskovati znamenja časov in jih razlagati v luči evangelija, tako da more na vsakem rodu prilagojen način odgovarjati na večno vpraševanje ljudi o smislu človekovega sedanjega in prihodnjega življenja in o njunem medsebojnem odnosu. Treba je torej spoznati in razumeti svet, v katerem živimo, ter njegova pričakovanja, težnje in njegovo pogosto dramatičen značaj“ (Konst. 4, prim. Konst. 11).
Koncil v drugem delu Konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu res podaja svoj nauk v luči evangelija o najbolj aktualnih današnjih človekovih problemih: o zakonu in družini, o kulturi, o ekonomski in socialni ureditvi, o politični družbi, državi, o miru v svetu in o družbi narodov, ki naj se razvija k vzvišenemu cilju vesoljnega 'bratstva vse človeške družine.
„Božje ljudstvo in človeški rod, v katerega je božje ljudstvo vključeno, si medsebojno služita,“ pravi koncil, „poslanstvo Cerkve je versko in prav s tem globoko človeško“ (Konst. 11).
Papež o tem pravi v nagovoru ob koncu koncila: „Ta koncil je pokazal živo zanimanje za moderni svet. Morda Cerkev še nikdar ni tako kot tu čutila potrebo poznati družbo, ki jo obdaja, se ji približati in jo razumeti, jo dojeti in ji služiti, ji oznanjati evangelij, ji slediti, da tako rečemo, da bi jo dohitela v njenem hitrem in stalnem spreminjanju.“
*
Cerkev danes noče živeti kot svetobežna in vase zaprta družba, ampak odpira svoje srce vsem ljudem in vsem njihovim problemom-Hoče postati „vsem vse, da bi vse pridobila. . .“
Dr. Fr. Gnidovec
Koncil upa v vstajenje
Cerkev „nadaljuje svoje romanje med preganjanji sveta in tolažbami Boga“ (Sv. Avguštin) in oznanjuj« Gospodov križ in njegovo smrt, dokler Gospod ne pride (prim. 1 Kor 11, 26).
Krepi pa se v moči vstalega Gospoda, tako da s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmaguje nad svojimi notranjimi in iprav tako zunanjimi bridkostmi in težavami, in da na svetu, čeprav v sencah, vendar zvesto razodeva njegovo skrivnost, dokler se ne bo na koncu razodela v polni luči.
Konst, o Cerkvi, štev. 8-
OČETOVI ZAPISKI
Ko sem stopil zjutraj v kopalnico po krtačo za obleko, sem do-ki' ženo pred ogledalom.
..Kaj te ni sram?“ sem ji po-nagajal. „Pri šestih otrocih bi se kledala v ogledalo? Pusti to svoji hčerkici ki kaže, da bo kaj koketna.“
v Obrnila se je k meni z nekim l!lldnim pogledom; smeh in skoraj nežnost sem bral v njem: »Staram se, Jože. Sive lase do-
oivam.“
»Prav res. Saj si že cela starka.“ »Ne smej se. Poglej...“
Da. Tam je bil. Sredi mehkih °stanjevih las. Bel in potuhnjen.
opozorilo in posmeh.
Pošalil sem se še, pokrtačil klo-nh in odšel z doma.
Zamislil sem se v ta prvi siv as- Sam se še nisem ogledal. Ved-n° tako hitim! Toda kdo ve, če U(K jaz že ne nosim znakov prve
beline. Sicer si pa z ženo ne ženeva tega dosti k srcu; vsaj kolikor zadeva estetike.
„Tako mlada žena s sivimi lasmi,“ sem ji rekel, „mora biti pač zanimiva. Celo “chic”.“
Le da nama je ta sivi las obrnil pogled nazaj. V čase ko sva kot dve grlici hodila po cestah, ne da bi se zavedala velikega sveta okrog naju. Tisti srečni časi!
„Srečni? Prav za prav sem, če pomislim, zdaj mnogo bolj srečen,, čeprav skoraj nimam časa da bi se tega zavedal. In to, mislim, prav to je ključ do sreče: da se ne zavedaš, da si srečen. Tako sva tedaj živela v upanju, medtem ko uživava zdaj polnost. Sanje, ki so se zdele takrat tako oddaljene, sedaj resnično živiva. Bi zamenjala, žena?“
Vesel in miren je bil njen pogled :
„Kaj misliš ti? Ne, Jože, ne bi menjala s tistim dekletom.“
Zdaj vidiva leta ki so prešla. A
ta leta so polna ljubezni, tople in široke. Res nama je čas morda obledel temino las, a nama je pustil šest otrok kot šest draguljev. In neko globoko mirnost v življenju. Včasih, kadar ise ujezim — ta naša moška temperamentnost in osornost! — in potem prosim ženo oprostitve, navadno rečem:
„Nevihta, a samo na površini» Marija Alojzija. Nikdar v globini.“
Če sva si pridobila to umirjenost v teku časa ‘blagoslovljen Čas-Kajti je najboljša človeška P°t do sreče.
(Po J. M. Perez Lozano: „Diario de un padre de familia“)
Težko je prav
ljubiti otroke
Marica sedi za mizo med svojimi tremi brati in kakor običaju0 hoče biti povsod prva. Preriva se, krega se in ponavlja: „Edina deklica v družini sem in zato moram biti prva“ itd. Zato ni čudno, da trdijo bratje, da je razvajena. Verjetno imajo prav.
Kako razvajamo otroke? Na dva načina: materialno in čustveno» Po mojem mnenju je materialno razvajen tisti otrok, ki se mu izpolni vsaka želja. Dobi veliko daril, ki so verjetno visoke vrednosti in katerih cena nikakor ni v skladu z gmotnim stanjem staršev, niti s starostjo otroka. Čestokrat naletimo v rokah malega otroka na dragocen0 predmete, katerih pa otrok ne zna ceniti, še manj pa uporabljati in 00 že v naprej obsojeni na uničenje. Ne morem razumeti staršev) ki «e zadolžijo, samo da svojemu otroku lahko podarijo igrače, s katerim* se potem postavlja pred prijatelji — oče in mati pa bosta morala vsak mesec odplačevati dolg. Velikokrat je igrača že preje polomljena, kakor pa plačana. Enako so gmotno razvajena tista dekleta ki trošij0 za svojo obleko več, kakor so jim starši po svojih dohodkih zmožni kupiti itd. Otroci iz gmotno dobrostoječih družin imajo seveda na
razpolago več materialnih dobrin, kakor otroci iz skromnih družin. TakÄrii otroci so često razvajeni ne toliko radi svojih staršev, temveč
■dopuščajo vse kar si zaželi. Sprejemajo vse njegove napake, ga brezmejno občudujejo, četudi tega ne zasluži in mu vedno pritrjujejo. ^tarši) ki tako ravnajo, delajo seveda iz želje, da ‘bj bil njihov otrok srečen. To dejstvo samo po sebi ni obsojanja vredno, ni pa priporo-Čljivo in brezmejno pretiravanje ni na pravem mestu.
Včasih pa razvajamo starši otroke radi naše popustljivosti. Kot 113 primer: Martin prosi mamico trikrat, da bi dobil čokolado in trikrat mu mamica odvrne „ne!“ Pa je imela mamica že ušesa polna Martinovega moledovanja in ko jo je prosil četrtič, mu je ugodila. ^er je bil Martin stanovit, je mamico utrudil, da je iz utrujenosti popustila.
Zakaj starši razvajamo otroke? Iz več vzrokov. Morda ker je otrok edinec. Morda ker si ga starši niso želeli, pa je vendarle prišel in skušajo s pretiranim izkazovanjem ljubezni nadoknaditi hladen spre-tein, ko se jim je najavil. Morda, ker je zadnjfi v vrsti otrok. Morda, kur mu je eden od staršev umrl 'in ga zato obsujejo s preveliko pažnjo tu ljubeznijo, samo da ne bi umrlega pogrešal. Ali pa je v družini en sam deček med številnimi deklicami, ali pa obratno, kakor je pri Marici. V ločenih zakonih velikokrat opazimo, kako si starša, vsak zase, Prizadevata, da bi otroka s pretiranimi darili ali s pretiranim izkazovanjem ljubezni, — pritegnila na sebe in odvrnila od drugega. To Je vsekakor obsojanja vredno, ker otroku ne izkazujeta prave ljubezni, 'o bi ga namreč resnično ljubila, potem vsaj radi njega ne bi razdrla družine. Ali pa je otrok slaboten in pogosto bolan. Zdravje mu hočejo nadoknaditi s preveliko popustljivostjo, ki jo v našil nevednosti "Punujemo „ljubezen do otroka“.
Mnogo, mnogo je vzrokov, zakaj razvajamo otroke. Meni se zdi, razvajamo, ker jih ne znamo pravilno ljubiti.
„Oh,“ — boste rekli, — „otroka ljubiti ni težko, saj nam je Iju-kuzen do njega že prirojena.“ Res, prirojena nam je. Toda otroka znati Pravilno ljubiti — pa je umetnost.
P. D-ova
Dopisujemo si
Zelo si želim odgovoriti na Vaša „Nesoglasja“, ki jih je objavilo Duhovno življenje v januarski številki tega leta.
Krasno, gospod Janez Neroda, ki v sukanju peresa niste prav nič neroden! Veseli me Vaše pismo! Le premalokdaj se oglasi tudi kak moškj v Družinskem kotičku. Brez moškega glasu mu nekaj manjka, podobno kot če družina nima očeta.
Časi, ko so za žensko trdno veljali tisti trije nemški „K“ — Küche, Kirche, Kinder (Kuhinja, cerkev, otroci) — se jadrno izgubljajo v preteklost. Ne bo jih več nazaj. Vi jih opisujete takole: „Ženske so po svoje klepetale, moški pa, če so naleteli na tak pogovor, so si mislili svoje.“ To so bili časi po moško ukrojenega sveta. Zdaj včasih zabij sne misel, da plo-vemo v svet, ki ga bodo vladale ženske. Torej od enega pola do drugega. Pamet pa nam pravi, da bo najlepše takrat, kadar ne bo prevladal ne eden ne drugi, ampak
bosta složno drug z drugim uravnavala življenje na zemlji.
Ker se je ženska „zbudila“, zato se ne čudite, če se je oglasila' Seveda bolj pozna sebe, kot pa moža. Tudi mož pozna bolj sebe, kot pa ženo. Naravno! Ko je Bog vzel iz Adama Evo, ni Adam izgubil le eno rebro, ampak tudi del samega sebe. Tisti del je dobila Eva, pogreša pa vse tisto, kar je ostalo Adamu. Zato iščeta drug drugega. Ker je človeku po padcu «poznanje otemnelo, je žena možu in mož ženi — skrivnost.
Naši članki bi jima radi. po svojih skromnih močeh, pripomogli k večjemu medsebojnemu razumevanju. Starim zakoncem to ne bo dosti koristilo, težko se je namreč izriniti iz globoko zarezanega kolovoza, pač pa bo z večkratnim ponavljanjem prešlo v zavest mladih ljudi, da bodo v zakonu bolj razumni.
Če so nekateri primeri v člankih neprijetni, so razen dveh iz Trstenjakove knjige — vsi vzeti
resničnega življenja in so zapisani zato, da bi se obvarovali takih napak. Nikoli nismo rekli, da jo moški brez srca, ker bi potem morali tudi reči, da je ženska ^rez pameti. Rekli smo, da je mo-ski bolj razumsko bitje, ženska Pa čustveno in da iz tega izvirajo razlike med obema v vlogi v družni, v ljubezni do otrok, v govor-ienju, v telesni ljubezni in drugje.
Iz primerov Vaših zaslišanih •.dedcev“ je jasno, kako se oni in °ae med seboj še prav malo ali Piš ne poznajo kot moški in ženske.
Ali ve tisti mož, ki toži nad že-Pino hladnostjo, da ženska ni tako vnetljiva kot moški? Da je treba 7-anjo daljna in bližnja priprava? Kaj ata ti dve pripravi?
Meki drugi mož si lomi glavo s Šudno uganko: žena se mu odteguje, potem mu pa očita, da je on ne mara. Ženska govorica! Mož
moral razbrati, da si ona želi vedno novega isnubljenja. Ženske bočemo biti vsak dan znova zavojevane. To je! Ona pa tudi njega 116 razume, za katerega je že do-^°lj, da ji je dal vedeti, da jo pri-Čakuje.
v Pa tretji, ki rad posedi v dru-?'bi in je žena nejevoljna, če je Pu doma, se mu pa izmika. Morda
ima žena občutek, da so vsi drugi prej kot ona, da jo mož išče le, kadar jo poželi. Izmika se iz užaljenosti. Kadar bo ona čutila, da je mož rad v njeni družbi, bo lažje razumela, da rabi mož tudi sebi enakih prijateljev izven doma.
Res se malokdo pred poroko pokaže tak, kakršen je. Največkrat to ni namenoma. Človek je takrat tako lahko ljubezniv, požrtvovalen in viteški. Zaljubljenost dä krila vsem tem lastnostim. V zakonu pa polagoma ta polet oslabi. Dobro je, da se tega zavedamo in takrat izkažemo pravo ljubezen s tem, da se trudimo* še naprej biti ljubeznivi, požrtvovalni, viteški.
Nerazumevanja in nesoglasja so na obeh straneh. In bi bilo takoj lažje, če bi moški bolj poznali žensko naravo in se ravnali po njej, ženske pa moško naravo in se je zavedale.
Naj piše že moška ali ženska roka, spoznavajmo se iz napisanega!
To bodi naš namen!
Pozdravljeni!
F.
(Nadaljevanje na str. 229: ..Ligija ima fanta.“)
„Krščanski zakonci in starši morajo hoditi po svoji lastni poti in z Zvest« ljubeznijo vse življenjo drug drugega podpirati v millosti ter otroke, katere so ljubeče sprejeli od Boga, prepojiti s krščanskimi resnicami in z vangeljskimi krepostmi.“ (2. vatikanski vesoljni cerkveni zbor.)
—	Gradimo Slovenijo v svetu (IV)
—	Danijelove zgodbe
—	Dnevnik Ane Marije
Gradimo Slovenijo v svetu (IV)
Pred drugo svetovno vojno (1939/1945) Slovenija ni poznala analfabetov. Ce jih danes v statističnih podatkih ima, potem ti niso slovenskega rodu, ampak priseljenci.
Kaj se pravi brez analfabetov, otroci v zdomski Sloveniji bolj razumejo kot slovenski otroci v domovini. Verjetno pa se ne vprašajo, kako je to bilo mogoče doseči. Takole:
Odkar je France Prešeren podaril svojemu narodu nesmrtne Poezije in odkar je škof Slomšek začel s slovensko šolo, je slovenski narod bral knjige, časopise, revije. Ne samo bral in prebrano vrgel v koš, ampak v obliki lepih knjig hranil na svojih knjižnih omarah. Slovenski domovi so imeli vsak svojo knjižnico in če ta ni zadostovala, je bila na (razpolago knjižnica v prosvetnem domu ali čitalnici. Danes bi rekli, v klubu: a tam niso bile samo mizice za
igranje črnega Petra, pokerja ali truco, tudi ne namiznega nogometa; tam je bilo telovadno orodje, bil je oder s kulisami in odrskimi oblekami, bili so igralni instrumenti. Mladina je od prvih let naprej hodila v dom na obisk, saj je bil to drugi dom za vsakogar: tam si srečal prijatelje, se igral, nastopal, bral in telovadil. Vzgojili so te za dobrega sina ali hčer, najprej doma, potem v domu: zgradili so bodočega poštene#3 državljana, zvestega sinu svojega naroda. Tako so tekli rodovi zadnjih 70 let pred drugo svetovne vojno. Le tako je bilo mogoče, da se je ob koncu prve svetovne vojne ves narod zbral ob Majnišk1 deklaraciji, ki je zahtevala svobodo in združenje vseh Slovencev pod eno streho. Samo tako, s knjigo in peresom v roki, z znanjem in pridnimi rokami, je slovenski narod dočakal dan svoje svobode 29. oktobra 1918.: brez orožja,
brez krvi, sovraštva, maščeval-
nosti.
Potem smo Slovenci’ dvajset let ^|yeli v prvi Jugoslaviji pod kra-izrabili smo vso možno svobodo za naš narodni napredek, za naš dvig med evropskimi narodi. Potrudili smo se biti najbolj kon-struktiven element med narodi Jugoslavije, poskusili vse, da smo z našo resnostjo in stvarnostjo Pnepričevali druge. In nam je UsPelo. Ob koncu druge svetovne v°jne, ko sta se rodili dve Slove-ri|ji, je veliki svet priznal: Slo-Venci izven domovine, begunci Pn^d komunisti, so najbolj vzgled-n° organizirali svojo narodno skupnost po vseh taboriščih in °benem našli najboljši način naštevanja v novih krajih; SIo-venci v domovini, komunisti slo-venskega rodu, so pokazali največ ‘^uiisla za ureditev nove komuni-s ične države. Na obeh straneh 'ovenijo je obveljala resnost, ^trajnost, doslednost. Na obeh J^udi Se velja. — Do kdaj ? — To °Jo pokazali novi rodovi.
v Y^asih v šoli vprašajo otroci: Ce je vse bilo tako lepo, kakor pra-to, zakaj ste pa potem izgubili v°jsko s partizani? — Takrat se Pujprej zasmilijo učitelju starši.
ki
uiso utegnili otroku povedati,
a vojske s partizani nismo izgu-'u- Da pa smo morali zapustiti oinovino z vso vojsko vred, ker
je potek svetovne vojne se tako zaobrnil, to se premalo poudarja. Če bi zavezniki napravili invazijo na Balkan leta 1944, kakor so to naredili v Franciji, ali pa če bi do nas prišli istočasno kot do Grkov, potem bi se drugače zasukalo.
In če niste vojne izgubili, sledi vprašanje, potem ste izgubili politično bitko. Da, tako se je zdelo prvi hip, ko so partizani prevzeli oblast. A istočasno so sami pokazali, da politično niso bili zreli. Zakaj? — Leta 1905 je škof Jeglič postavil prvo slovensko gimnazijo, iz katere so potem vsako leto prihajali letniki abiturientov in pričenjali nastopati v slovenskem javnem življenju. In v tej gimnaziji, ki je bila ponos vsega slovenstva, so partizani napravili najhujše zapore: to se pravi — namesto svobodne tribune šolskega znanja in poučevanja ter grajenja novega človeka so naredili kletke, mučilnice, v katerih naj bi se pod udarci' in sramotenji dotlej svobodni ljudje naučili živeti v suženjstvu. In v tem je politična zmaga komunistov: iz vse Slovenije so napravili eno samo ogromno ječo.
Tej nasproti Slovenija v svetu ustvarja poštene državljane, se-stavljalce človeštva, ki hoče živeti v svobodi.
Pavle Rant
MICHEL QUOIST
Danijelove zgodbe
24.	JUNIJA. Danes popoldan smo imeli filmsko predstavo. Bilo je 19 fantov iz našega razreda. Program: dva dokumentarna filma iz Afrike in še en smešen film. Potem smo navili plošče in poslušali jazz glasbo.
Ostal sem s Petrom, Francijem in Andrejem, da smo pospravili-Bil je lep popoldan, ki ga 'bo treba ob priložnosti ponoviti. Le še nekaj iger bo treba organizirati med prigrizkom po filmih, da bodo fantje zaposleni in ne bodo govorili neumnnsti.
25.	JUNIJA. Že tri dni nisem videl Lucije. Zelo težko se dobiva-Včeraj ssm ji po Lilijani poslal nekaj vrstic.
27.	JUNIJA. Mama me je že sedmič prosila, vsaj toliko je on» naštela, naj ji popravim vzvod za našo luč. Hitro sem se je odkrižaL
„Moram delati nalogo.“
„Zgleda, da bom morala poklicati električarja. Dva moška Pr* hiši pa ne moreta popraviti ene neumnosti. Ce bi te kak tvoj sošolec prosil za uslugo, bi bil takoj pripravljen pustiti vse ostalo. M,eni pa ne
izkažeš nobene pozornosti, niti kadar te pi'osim. Nasprotno pa se ti zdi popolnoma naravno, da ti jaz strežem...“
Umaknil sem se, preden je nehala. Je to najboljši sistem, da se °hrani mirnost.
28.	JUNIJA. (Med poukom.) Danes sem gotovo vstal z levo nogo, ker sem tako slabe volje, in ne vem zakaj. Pa se že bližajo počitnice.
Vse se mi zdi žalostno. Želel bi biti sam, hoditi po cestah, Prebiti cele ure na polju, ob morski obali... Ne vem kaj narediti
Počasi, turobno teče čas, kot bleda reka med zelenimi bregovi; sam, sredi vetra, kj me boža, vlačim usojen0 mi, težko pot.
Zakaj toliko žalosti? Zakaj toliko revščine?
Moj duh trpi...
ZVEČER. Prebral sem pesem in se mi zdi lepa. Skušal bom spisati Pesnitev Luciji, da ji povem o svojj ljubezni, tej veliki ljubezni.
Ravnokar je prišla mimo Punčka. Poklical sem jo in ji prebrai Pesem. Kar občudovala jo je in mi rekla, da bi moral bolj gojiti ta talent. Morda ima prav. Vedno sem sj misli’., da je v meni nekaj pes-hika. Verjetno me zato starši ne razumejo: različen sem od ostalih.
9. JULIJA. Program za počitnice je narejen: v začetku avgusta bomo šli z Andrejem, Petrom, Pavlom in Benjaminom na ogled vseh Sradov ob Loire, in sicer s kolesi. Peter bo kupil šotor. Ostali pa vse ^uge potrebščine. Izdatkov bo kar preveč, ker mislim popraviti kolo, ih če se da, kupiti še foto-aparat. Ta „izlet" bo trajal tri tedne.
Doslej je v vsem tem ena sama senčna stran: doma še nisem nič Povedal. Le kako bodo stvar vzeli?
(Priredil A. M.)
(Bo še)
MICHEL QU01 ST
SREDA, 14. marca. Danes zvečer je prišel Tone; povabil me je, da bi šla v soboto z njim v kino. „Kmalu bom odšel k vojakom; želim, da bi šla enkrat skupaj, da bi se pogovorila. Prosil sem tvojo mamo, da ti dovoli. Ni mi odrekla." Zardela sem od sreče. Tudi on jß bil oči-vidno zelo srečen.
SOBOTA, 17. marca. Ves dan sem bila razburjena. Poskusila sem se resno učiti,'pa nisem mogla. Izbirala sem obleko, kj si jo bom oblekla za v kino, skrbelo me je, kako se bom počesala. Vem, da skrb za svojo zunanjost in privlačnost ni nič slabega, posebno še, če se uredimo zato, da drugemu posredujemo veselje in svežost. Vendar se mi zdi, da grem včasih preko meje. Morala bi biti vesela ih mirna, pa sem živčna in nemirna. Oh, koliko časa ga ni, potem se nama bo mudilo in bova
prepozna. Ana Marija, ne bodi neučakana.
$
POLNOČI. Ravnokar sva se vrnila iz kina. Predno grem spat, bom še napisala dnevnik. Saj sedaj ne bi mogla spati. Preveč sem razburjena.
Tone me je prišel iskat zelo pozno. Morala sva hiteti in nisva imela časa za pogovor. Ko sva prišla v kino, se je prledstava že začela.
Bilo mi je vroče. Slekla sem plašč. Debel človek pred mano mi je napol skrival pogled na platno. Tedaj se je v meni pričela borba. Našem gledala Toneta, čutila sem ga poleg sebe. Želela sem se nasloniti nanj. ®'1a sem zmedena, podzavestno sem čutila, da je zmeden tudi on. Ho-te,a sem se igrati z ljubeznijo. Vem, da bi v tistem trenutku le malo zadostovalo, da bi ga pritegnila.
Tokrat so v meni začela zmagovati moja načela. Še veš, Ana M.v-^ija: ljubiti se pravi pozabiti nase, pomagati dvigati, hoteti vse, kar čisto. Ne moreš pokvariti' vsega lepega v trenutku. Ana Marija, ne P°zabi na tvoj ideal. Dajati veselje in čistost, tudi v tem trenutku, ^omisli na Toneta. Pomagati mu moraš k plemenitemu vedenju, da bo z lahkim srcem odšel k vojakom. Spomin na najino lepo prijateljstvo naj mu ostane čist, neomadeževan. Mogoče 'bo nekoč potreboval to prijateljstvo, da bo našel luči in toplote, kadar bo noč in mrak v Pjegovem srcu. Ljubi ga, ljub; ga iz srca. Daj mu, kar imaš najlepše: svetlobo in Njega, ki je vir te luči.
Filmske slike so se spreminjale pred najinimi očmi, komaj sem jim sledila. Moje srce je bilo bojno polje. Ko je film končal, se zmaga se vedno ni odločila. Bila sem utrujena in nezadovoljna. Peš sva se odpravila proti domu. Noč je bila lepa, hladna. Hodila sva počasi, bila sem vedno bolj nemirna. Hotela sem končati enkrat za vselej. ^ bipu sem se ustavila. Tone me je pogledal. Trepetala sem. Pred °či mi je stopil žalosten Aleksandrov obraz, kakršnega je imel tisti večer, ko se mi je izpovedal, da je bil nedostojen. Slišala sem njegovo Prošnjo: „Dekleta lahko daste fantu luči, čistosti... Pri vsem, kar ti j® najdražje, ostanj čista, Ana Marija.“
Tone se je zdrznil. Gotova sem, da ne bi mogel več prenesti moj Zlneden, mračni pogled. Sklonila sem glavo in zaprla oči. Spomnila sem Se evangelija, ki govori o viharju na morju in sem prosila: „Gospod, kapljamo se!“ In On mi je odgovoril: „Kaj se bojlite, maloverni...“
„Odpusti, Gospod, odpusti mi. Vsa se ti izročim.“ Mislila sem *skreno. Takrat sem postala mirna. Nad mano se je izpolnila Gospo-d°Va obljuba. „Mir vam zapustim, svoj mir vam dam, ne kakor vam daje svet, vam ga jaz dam! Naj se ne razburja naše srce in na.i Se ne plaši.“
Odprla sem oči in odkrito pogledala Toneta. Nasmehnila sem se mu. Hotela sem mu dati s tem nasmehom vse moje veselje in ves nepričakovani mir.
„Veš Tone, popolnoma se morava darovati drugim, vsak na svoje»1 mestu. Ljubiti, se ne pravi gledati drug drugega, ampak oba v isto smer.“ Stoje drug ob drugem sva se še pol ure pogovarjala o najinih načrtih za delo. O mojem delu med dekleti, v šoli v Mladinskem krožku, o njegovem med vojaki-novinci. Potem sva se preprosto poslovila. Krepko mi je stisnil roko. Srečno se je smehljal. Bila sem vesela, vsa iz sebe svobodna strašne teže moje sebičnosti, ki je končno izgubila bitko.
„Hvala Gospod, hvala.
Sedaj moram v posteljo. Lahko noč Gospod, lahko noč mamica. Tone, Aleksander, Peterček, vse moje drage prijateljice; lahko noč
vsemu svetu. Presrečna sem. Priredila M. M.
Drago iz Ljubljane
Star f(2m 17 tet. Kakor stotine moji prijateljev in prijateljic tudi jaz rad poslušam Beatlese, Stonse in Kamaleone. Veliko jih želi, da bi pisali o teh ljubljirncih milijonov. Ali so verni, kakšne ideje imajo in podobno. Bral sem, da v Nemčiji obstaja ansambel petih fantov, ki jih vodi duhovnik, 'kS je njihov mena-žer. Denar, kj dobijo za svoje igranje na koncertih, podarijo kakšnemu domu za onemogle. Ali ni to ču-
Bo 8*
dovito. Ali bi tudi pri nas obstaja' takšen ansambel?
Vse, kar vodi k plemenitosti, je čudovito. O popevkah v našem listu lahko veliko berete, nekateri mislij0' da preveč. Prepričani smo, da ii»a tudi nekaj razvedrila domovinsk0 pravico v Ognjišču. Navadno pa, če se le da, združimo prijetnost s korist' nim, da vas tudi zabava vzgaja.
„Ognjišče“, februar 1968-
V DRUŽINI
Dopisujemo si
(Nadaljevanje s str. 221)
ligija IMA FANTA
Šele petnajstič je Vesna potresla vrtove in parke velikega Buenos Airesa, odkar je Ligija zagledala luč sveta. Torej je še zelo mlada.
študentkami se je nekoliko na-lezla novega vala. K temu spada tudi tant, ženin, („novio“)-
Tako se mi je neki dan postavila Pred nos in brez ovinkov povedala: „Ata, fanta imam, kaj praviš k
temu?“
Priznati moram, da sem bil izne-naden. Sicer sem že kdaj premišljal, kako bo takrat in kako in kaj bom Povedal, toda, da bo ta „takrat“ tako zgodaj prišel, res nisem mislil.
Trenutek je bil važen. Zame i'*1 Zanjo. Ohraniti sem hotel njeno za-Ppanje in obenem njej prav odgovo-r'ti. Nobena prava misel mi ni pa-^'a iz glave. Zato sem ji samo dejal: „Bom premislil.“
Opazil sem njeno rahlo užalje-P°st. Takele deklice namreč mislijo, 'la itnajio vse prav in se jim mora v le pritrditi.
Čez čas — sedela je za knjigami, zNa pa skoz okno nekam v daljavo jo pokličem.
„Da imaš fanta?“
„Da.“
„Kdo pa je? Se sme vedeti?“
„Ta in ta.“
,jDobro. Fant ni ravno napačen. Treba pa je marsikaj premisliti.“
„Kaj na primer?“
„Petnajst let imaš, mlada si še.“
„Da, mlada. Vesela sem tega. Je rekel, da se bova kmalu poročila.“
„Kdaj?“
„Kmalu.“
„Fant je na univerzi. Precej mu še manjka do konca. Drugič: hiše nima, kar sicer ni najhujše, vendar je. Njegovi starši mu ne bodo mogli pomagati pri gradnji hiše, jaz tudi ne. Vidiš: problemi. Najvažr nejše je pa tretje: dobro je, da veš in pomisliš na tole: naš rod je po mami in meni zelo rodoviten. Pravil sem ti o številnih stricih in tetah. Če se torej poročita recimo s šestnajstim, sedemnajstim letom, boš morala izbirati med trojnim: ali velika družina, ali mnogo žrtev in odpovedi, ali pa veliko grehov. In to tretje, greh: prizadevaj si, da boš — kolikor je v tvoji moči — doumela veličino Boga, da boš v stanju vsaj malo doumeti hudobijo greha-Tole dobro premisli! Za nameček pa še: dolga ljubezen redkokdaj privede v srečen zakon. — Za danes dovolj. Vesel bom, če boš še prišla z vprašanji."
Njena odrezavost jo je minila.
Z nalogo ipa tisti večer ni bilo
nič.
-ov.
KONZORCIJ, UREDNIŠTVO IN UPRAVA „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA" ŽELIJO VSEM SLOVENCEM, V TUJINI IN DOMOVINI UPANJA POLNE VELIKONOČNE PRAZNIKE V NAŠE VELIKO SKUPNO VSTAJENJE K SVOBODNEMU VERSKEMU IN NARODOVEMU ŽIVLJENJU!
Pred
razkolom v ruski pravoslavni Cerkvi
v ^Uaij.a je bila in ostala vodilna ^ Pravoslavni cerkvi. Ekumenski 'todoksni patriarh je sicer še na j^ojem sedežu v Carigradu, kjer 11 turške oblasti povzročajo ved-;:° več težav; toda stari ugled in Pliv bizantinskih patriarhov se je Prenesel v Moskvo, oziroma v Ru-kjer so si ruski carjt po ^ Sledu bizantinskih postavili v uski pravoslavni cerkvi moč in ^ Javo, ki je bila skorajda podob-papežev nad katoliško Car je vladal nad rusko . ln s tem v veliki meri nad vse-1 slovanskimi pravoslavnimi sa-»stojnimi cerkvami — cezaropa-j*stično po svetem sinodu, ki ga v sam imenoval in je v njem iz-toi>l svojo oblast po prokura-
k je oktobra 1917 izbruhnila ^Pianistična revolucija, je odpla-a carizem, enako pa zelo hudo j6 ar*'a po pravoslavni cerkvi, ki cstala poslej brez pravega zu-^anjega vodstva. Nesreča je še 0,;e'a, da je umrl tedanji vrhovni
moči
^erkvij0.
cei^kveni poglavar — moskovski patriarh.
Novega patriarha bi moral izvoliti vseruski sinod škofov pravoslavne cerkve, vendar zaradi razmer se sinod ni mogel zbrati in so mogli nasledstvo v cerkvi urediti tako, da so škofje predlagali trojico kandidatov za patriarha in sicer na prvem mestu Tihona, ki je potem res bil patriarh, ne da bi bil pravilno izvoljen. Nove sovjetske oblasti so mu povzročale nešteto težav, dokler ni nazadnje izginil neznano kje v komunističnih ječah. Nekaj let je cerkev ostala brez pravega poglavarja, dokler so v letu 1927 ni zbrala v rokah moskovskega metropolita Sergeja tolikšna oblast, da je bil dejansko priznan za patriarha. Ker so se razmere na vrhu sovjetske oblasti urejevale, je prišlo do pogajanj med vlado in patriarhom Sergejem.
Sovjetska vlada je nad pravoslavno cerkvijo položila svojo pest z vso težo. Med cerkvijo in vlado je prišlo do prvega dogovora, ta-kozvanega protokola, po katerem se je komunistični režim spravil nad patriarhat še z večjo peizo kot pa je bila moč in oblast ruskih carjev. Sporazum ali protokol je bil sklenjen med patriarhom in škofi, ker vlada ni dopustila izvedbe koncila ali zborovanje vseh škofov, da bi se vsebina pogodbe predelala; že s prvim korakom je vlada nakazala, kakšen naj bo smisel protokola: vlada je sklenila dogovor s hierarhijo cerkve, ko ji je obljubila nekaj koncesij za delo-
vanje cerkvenih uradov in komisij na vrhu, pač pa je dosegla svoj cilj v celoti, ko je presekala vezi med hierarhijo in navadnim duhovništvom.
Vlada je delala vtis, da koraka s hierarhijo z roko v roki, nad nižjo duhovščino pa se je vrgla z vso silo s pomočjo ateističnih ustanov in organizacij. Metropoliti in škofje so postali neke vrste državni uradniki, ostala duhovščina pa je ostala brez sredstev za življenje in za pravo delo po farah in nižjih ustanovah.
Svoboda po letu 1927
Patriarh Sergej je po sklepu protokola vladal v cerkvi, kolikor je pač mogel. Hierarhiji vlada ni delala posebnih težav in jo je P°; časi toliko upognila, da niso smeli niti protestirati, ako je vlada svojevoljno ukinjala fare in podiral» cerkve. Počasi pa se je §e preil drugo svetovno vojno položaj toliko poslabšal, da je kmalu bilo ^ vsej Rusiji znano, kako je vladi uspelo med metropolite in škofe vriniti osebe, ki so bili člani njene tajne policije in še danes velja, da ima petrograjski metropolit Nikodem zelo tesne zveze s komisariatom NKVD in more moskovski patriarh na mednarodne cerkvene konference po volji vlade pošiljati ravno samo njega.
Na lansko vsepravoslavoo konferenco na otoku Rodosu je Nikodem prišel z veliko delegacijo i» močno vplival na potek zasedanj»; grško hierarhijo in del srbskih škofov je nagovarjal za ostro opozicijo proti carigrajskemu patriarhu Atenagoru zaradi njegoveg» prenaglega sporazumevanja e R1' mom.
Po namerah sovjetske vlade se smelo zbliževanje izvajati sam0 v tolikšni meri, kolikor bi to odgovarjalo koristim splošnih sovjet' skih mednarodnih akcij. Vsi stik’ med Vatikanom in vzhodnim pr»' voslavjem bi morali ostati čvrst0 v rokah moskovske kontrole *'! vse zbliževalno delo bi moralo bit1 varno v sovjetskih vajetih.
*Vd koncilom pravoslavja
Močno pa se je ves ta potek predel, ko sta sredi leta 1966 natopila pravoslavna duhovnika Kliman in Jakunin in poslala od-pismo patriarhu Aleksiju in ^•"edsedniku Sovjetske zveze Pod-8orniju. V bistvu sta terjala po-t'lno revizijo razmerja med cer-vvijo in vlado, na podlagi resni-Cn° svobodnega ekumenizma.
, Dalje sta zahtevala popolno svo-odo za cerkev in opozorila na ve-.^0 hibo v vodstvu cerkve, kjer da e Pa vodilnih mestih že polno kolonistov, pri tem pa se hierarhi-ne meni več zato, ali so še akšne vezi med duhovščino in ‘a°fi, stika med hierarhijo in ver-'ki pa sploh ni.
^.^lada ruši cerkve in zapira zad-Ja semenišča, verska vzgoja otrok j)a je sploh onemogočena in vlad-e oblasti ovirajo občevanje med |. ovniki >n verniki in je pode-6vanje sv. krsta padlo na najni-0 stopnjo. Sovjetski agentje so ja ,Vseh mestih v palači patriarhi-?e [n nekateri metropoliti sovjeti-c>jo vodstva cerkve pospešujejo.
, Dismo je bilo objavljeno v za-;°stni meri v Rusiji, še bolj pa se
So
razširilo v inozemstvu. Nekateri . Pričakovali hud udarec režim-^ 'h oblasti na oba duhovnika, , na doslej sta še vedno na svo-^°di. Patriarh je odgovoril tako, jjj1 is oba duhovnika suspendiral, Pa ju ekskomuniciral. Delo v 'kvj in na fari sta morala zapu-
stiti, našla ata delo drugod in tudi na tem mestu ju vlada ni preganjala in si torej moreta služiti kruh.
Kaj misli vlada s takim ravnanjem, še ni razvidno. Verjetno čaka, da vidi kolikšen obseg bo zajelo gibanje, ki dejansko grozi cerkvi z razkolom. Če ji bo kazalo, da ji je razkol koristen, bo še dolgo čakala in podpihovala žerjavico razdora.
Zveza med upornimi duhovniki in intelektualci
Med hierarhijo se razpoloženje ni mnogo spremenilo, ker se je večina pridružila mnenju metropolita Nikodema, ki je svaril, češ da cerkev ni dovolj močna za konflikt z vladno versko komisijo. Poleg tega je cerkev dejansko brez pravega vodstva, ker je patriarh Aleksij 91 let star.
Tisti, ki Nikodemu ne sledijo, zagovarjajo misel, da bi bilo treba sklicati koncil ruske pravoslavne cerkve, vendar je to nemogoče, dokler živi patriarh Aleksij, kajti koncilu mora predsedovati patriarh, toda Aleksej je prestar in miselno nesposoben za tako težko delo. Torej je treba počakati na njegovo smrt in po starih ter novih določbah cerkvene ustave sme novega patriarha 'izvoliti samo celotna sinoda-koncil ruskih pravoslavnih škofov.
Nekateri škofje menijo, da vlada p e bo dopustila zborovanja škofov, kjer bi mogli svobodno obrav-
h
navati vse zadeve ruskega pravoslavja. Nikodem pogosto poudarja, •da je rešitev samo v naslonitvi na vlado, drugi škofje pa odgovarjajo, da je vlada sredi leta I960 dovolila ruskim baptistom tak koncil. Poleg tega ne manjka glasov, ki zagovarjajo misel, da se vodstvo partije zaveda, da je ideologija marksiizma-leninizma na tleh in bo zato morala vlada pristati na konsolidacijo razmer v pravoslavju, ča hoče ohraniti vsaj nekaj temeljev za mirno sožitje mod državljani
Vzporedno z vrenjem med pravoslavnimi nižjimi duhovniki in verniki se tudi med ruskimi intelektualci uveljavljajo nazori in zamisli, da je treba kreniti na novo pot. Kakor sta Ešliman in Jaku-nin zagovarjala potrebo po obnovi vsebine pravoslavja v smer občečloveškega humanizma, tako je danes med umetniki, pesniki in pisatelji vedno več zagovornikov takega novega humanizma. Obema skupinama pa je glavno: človeku je treba vrniti svobodo, sovjetski državljan ob petdesetletnici oktobrske revolucije ne bi smel biti še vedno tam, kjer je revolucija zavrgla in pomandrala vse vrednote človeškega dostojanstva.
Proti vladi in proti hierarhiji, ki pod vodstvom metropolita Niko-dema zagovarja ždenje cerkve v nekakšnem getu, češ da je najbolje ostati daleč od sveta, se torej vari zveza med miselnostjo nove intelektualne generacije in posameznimi nižjimi duhovniki, ki se mimo hierarhije pridružujejo tistemu valu, ki skuša naravnati
razvoj v pravi ekumenizem, za k3' terega bi rusko pravoslavje mogk še vzbuditi iz svoje tradicije mnO' go novih sil za novi čas. Torej bre^ vere v komunizem ali partijo pač pa vsaj mimo nje, če že ne proti njej.
Na zunaj razkola v ruskem pr3' voslavju ni. Jasno je, da vlada P3 svoji verski komisiji skrbno ohranja svoje nadzorstvo nad cerkvi]0 'in sicer po njej uslužni hierarhij’' Vendar ne bo izključevala možnosti koncila, ker je tudi koncil baptistom dovolila z namenom, ne &3 njegovo krepitev, ampak, da o oslabila pravoslavje. Vlada bo v0 neke mere dopuščlala zveze mo3 nižjo duhovščino in intelektualc1' kolikor bi splošno svetovno val°' vanje humanizma moglo propaga”' dno koristiti krilaticam sovjetsk' zunanje politike. Do pravega razčiščevanja pa bo prišlo ob smrt’ patriarha Alekseja, ko bo konc’1 moral izvoliti naslednika in se zaradi sedanje debate o svoboščina-za pravoslavje med nekaterimi raškimi škofi že slišijo glasovi, se ga bodo škofje udeležili sam0 tedaj, če bo dovoljeno tajno g'3’ sovanje pri vseh sklepih, torej t”' di pri volitvah Aleksejevega n3' slednika.
Tudi ruska pravoslavna cerke' pod protokolom nima svobode. ri se zanjo, toda vladne oblast’ dosedaj še niso popustile v nobeni važni zadevi niti za las.
Ruda Jurče”
komunizem,
VERA
IN ŽIVLJENJE V SLOVENIJI
4. Zakrni in družina
Kmalu po prevzemu oblasti je komunistični režim razveljavil vse Pravne predpise, ki so urejali ^Prašanje zakonske zveze in dru-*me. Eno leto so jih nadomestili z začasnimi uredbami, leta 194G Pa je bil objavljen zakon o rodbinskem pravu, ki izhaja iz svobodomiselnega in racionalistične-8a načela preteklega stoletja, da sta zakonska zveza in družina izključna domena državno oblasti.
j« švicarskega državljanskega zakonika. V tem pogledu se Slovenija razlikuje od drugih dežel za ■^lozno zaveso, ki so kopirale so-vjetske predpise.
Zakon določa pogoje za skleni-’ zakonske zveze, o njeni razve-zj, ter delno urejuje odnose v dru-.*Pi- Pustil pa je veliko praznote 'P nedoločenega.
Kopirali so odgovarjajoče poglav-
a) ZAKONSKA ZVEZA
Kot že rečeno, je sklepanje zakonske zveze postalo izključna zadeva državne oblasti. Veljavna je, če je sklenjena pred za to določenim državnim organom. Cerkveno sklenjen zakon je privatna zade-
va občanov in nima nobenega civilnopravnega učinka. Če se hočeta novoporočenca cerkveno poročiti, lahko to storita šele po civilno sklenjeni poroki.
V začetku, to je v prvih letih po prevzemu oblasti, so cerkvenim porokam nasprotovali in so mnogi zaradi strahu to storili skrivaj, tudi pozno ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah. Cerkvena poroka državnega uslužbenca se je smatrala za protidržavno dejanje.
Postopoma je nasprotovanje cerkvenim porokam popustilo in v zadnjih letih v večina primerih lahko tudi verni ljudje sklepajo brez ovir zakonske zveze v skladu s svojim prepričanjem.
ŠTEVILO ZAKONSKIH ZVEZ IN STAROST ZAKONCEV
Kot povsod po svetu, se tudi v Sloveniji poročajo mlajši in v večjem številu kot v obdobju med obema svetovnima vojnama. Ste-
Leto	Število prebivalcev
1939	1,470.150
1948	1,443.164
1949	1,457.332
1950	1,473.679
1951	1,491.864
1952	1,497.794
1953	1,514.971
1954	1,521.063
1955	1,530.957
1956	1,547.118
1957	1,549.714
1958	1,558.998
1959	1,566.058
1960	1,592.180
1961	1,595.452
1962	1,604.980
1963	1,614.410
1964	1,630.550
1965	1,650.410
Viri: Stalna priloga k mesečne-	
mu statističnemu	pregledu 1963
in Mesečni statistični pregled SR
Za medvojno obdobje ni razpoložljivih podatkov kakor tudi ne za prva tri povojna ieta, ker statistična služba še ni bila organizirana. Razpoložljive številke pa nam povedo, da vsa leta po vojni
vilo porok je precej naraslo takoj po končani vojni, to je v prvih letih, potem se je nekoliko znižalo v primerjavi s skupnim števi' lom prebivalstva in je približno ves čas ostalo na isti ravni. Tozadevni statistični podatki nam pokažejo naslednjo sliko:
Število	Porok na
porok	1000 prebiv.
11.109	7,6
14.183	9,8
15.203	10,4
14.817	10,1
13.332	8,9
12.873	8,6
13.368	8,8
14.126	9,3
14.105	9,2
13.740	8,9
13.124	8,5
12.998	8,3
13.618	8,7
14.013	8,9
14.442	9,0
14.535	9,1
14.277	8,8
14.621	9,3
15.475	9,4
Slovenije, januar 1967, str. 1. P°', datki za leto 1939 so izračunan1 za sedanje ozemlje Slovenije.
število porok presega poroke 12 leta 1939.
Dekleta in fantje se možijo ozi' roma ženijo mlajši kot v obdobju med dvema vojnama. Za obdobje 10 let je slika naslednja:
STAROST ŽENINA
Leto	Skupaj	15 do	20 do
Ifrivrr- .»•< —	porok	19 let	24 let
1954	14.126	337	4.966
1955	14.105	338	4.994
1956	13.740	287	4.692
1957	13.124	278	4.360
1958	12.998	291	4.167
1959	13.618	287	4.128
i960	14.013	310	4.377
1961	14.442	403	4.740
1962	14.535	481	4.961
1963	14.277	368	4.992
STAROST neveste			
1954	14.126	1.654	6 421
1955	14.105	1.745	6.469
1956	13.740	1.730	6.269
1957	13.124	1.645	5.977
1958	12.998	1.723	5.756
1959	13.618	1.801	6.046
i960	14.013	2.023	6.215
1961	14.442	2.354	6.461
1962	14.535	2.528	6 654
1963	14.277	2.285	6.704
.	Statistični letopis Sloveni-
•le 1964, str. 77. Nad 70% ženinov 'T doseže 30 let starosti, pri neve-
2 ozirom na zakonsko stanje ^red poroko jih je 90% samskih, . ,5% razvezanih in 5,5% vdovcev 1,1 vdov.
Največ se jih poroči v predpust-1,6111 času, to velja predvsem za Podeželje, in po velik; noči.
25 do	30 do	40 do	Nad
29 let	40 let	50 let	50 let
4.880	2.407	975	661
5.152	2.256	850	415
5.323	2.112	805	521
5.169	2.154	665	598
5.210	2.166	594	570
4.991	3.004	525	593
5.506	2.659	535	626
5.428	2.630	531	710
5.374	2.689	455	585
5.254	2.549	482	632
3.515	1.827	528	180
3.488	1.740	496	166
3.342	1.760	475	157
3.265	1.700	390	146
3.131	1.792	297	199
3.309	1.842	310	210
3.252	1.877	406	240
3.042	1.756	453	274
2.954	1.784	385	233
2.731	1.824	464	264
stah pa 82%. Pri nevestah je še pose'bej močna skupina izpod 20 let starosti’.
RAZPOROKA
Kot že rečeno je rodbinski zakon iz leta 1946 uvedel tudi' razvezo zakona ali razporoko. Za razvezo zakona zakon navaja več razlogov.

Na prvem mestu so razlogi, ki so zasnovani na načelu krivde. Med te krivdne razloge spadajo prešuštvo, streženje po življenju, grdo ravnanje in neupravičena zapustitev. Drugi razlogi nimajo s krivdo nobene zveze, ampak izba jajo iz pojmovanja, da je razveza neke vrste zdravilo. Tu se omenjajo duševne bolezni, pogrešanost nad dve leti in obsodba na daljšo zaporno kazen. Kot splošni razlogi za razvezo se navajajo neskladje narav, trajni nesporazumi in nepremagljivo sovraštvo ali kakšen drugi razlog, ki onemogoča skupno življenje. Končno zakon dovoljuje sporazumne razveze, to je, da zakonca sporazumno zahtevata razporoko, ker sodita, da ne spadata več v skupno življenje. V tem primeru je zakonodajalec pustil veliko praznote, zato so tudi razsodbe sodišč zelo različne.
Posledice zakonodaje same, ki je močno zrahljala temelje družinskega življenja, posebej pa še njena pomanjkljivost in liberalnost, so prisilile oblasti, da so začele misliti na revizijo obstoječega rodbinskega prava.
Število ločitev stalno narašča. Od leta 1948 pa do leta 1965 so sodišča razvezala naslednje število zakonov:
Leto	Razveze	Razvez na 1000 porok
1939	—	.—
1948	976	68.8
1949	870	57.2
1950	924	62.4
1951	845	63.4
1952	835	64.9
1953	973	72.8
1954	747	52.9
1955	1.155	81.9
1956	1.367	99.5
1957	1.393	106.1
1958	1.403	107.9
1959	1.454	106.8
1960	1.540	109.9
1961	1.562	108.2
1962	1.532	105.4
1963	1.546	108.3
1964	1.671	108.4
1965	1.848	119.4
Vir: Letna priloga k mesečnemu statističnemu pregledu 1963 in Mesečni statistični pregled SR Slovenije, januar 1967, str. 3.
V primerjavi z letom 1948 se je število razvez leta 1965 skoraj podvojilo. Vzroke tega naraščanja je iskati predvsem v vzgoji, ki jo je imela mladina, ki stopa v resno in odgovorno življenjsko dobo in pomanjkljiva zakonodaja.
Z ozirom na razloge, zaradi katerih je sodišče razsodilo razvezo v obdobju 10 let je slika tale:
Leto	Število Neso-razporok glasje		Prešu- štvo	Grdo ravnanje	Zapustitev zakonca	Izginotje Odvzem Ostali zakonca prostosti razlogi		
1954	747	325	239	107	36	9	21	10
1955	1155	—	479	374	1	39	11	251
1956	1367	542	447	298	17	12	20	31
1957	1393	732	308	253	52	8	19	21
1958 1959 1960 1961 1962	1403	920	252	183	30	2	8	8
	1454	1019	168	118	42	6	11	90
	1540	1006	216	262	40	1	7	8
	1562	1008	197	240	50	2	16	49
	1532	936	220	286	62	2	17	9
Vir: Statistični letopis SR Slovenije 1964, str. 81-
Nesoglasje,		prešuštvo in		grdo	iskati v moralni		vrednosti	osebe.
«vnanje so glavni razlogi, zaradi					Po trajanju zakonske zveze je			
'Tterih so sodišča proglasila				raz-	najbolj kritična doba od 5 do 6 let.			
’ÖZO	zakonske	zveze.	Vzroke pa je		Primerjava	po letih je naslednja:		
l*to	V prvam	1 leto 2 leti		3 leta 4 leta		5—4)	10—14	15 in
1954 1955 1957 1956 1958 1959 1960 1961 1962	letu					let	let	več
	31			135	_	134							447
	812	—	227	—	93	—	.—	23
	33	97	101	120	110	471	196	265
	37	107	123	117	102	522	122	237
	44	74	117	116	109	466	222	255
	35	68	108	127	107	480	248	281
	64	92	117	111	107	450	325	274
	58	76	162	109	100	411	334	312
	51	86	129	109	95	424	306	332
Vir: Statistični letopis SR Slovenije 1964, str. 81.
^ razpoložljivih podatkov se ne ]^1 u8otoviti, koliko razvezanih za. °^0v je sklenjenih tudi cerkveno, k ^ ozirom na kraj bivališča za-^0ticev je največje število razvez 5,Joštih jn industrijskih sredi-Na podeželju so razveze bolj primeri.
Družina
j) , 0segljivi statistični podatki Oj a^ejo slike in dejstev o dru: g v sociološkem pomenu, amp Orijo o gospodinjstvih. Pod t(
pojmom so zajeti vsi, ki imajo samostojno gospodinjstvo, tako samski, vdovci in poročeni. V te gospodinjske skupnosti so vključene tudi hišne pomočnice in drugo osebje, ki pomaga v gospodinjstvu in družini. Kljub temu pa nam podatki dajo vsaj približno sliko o stanju slovenske družine.
V primerjavi z letom 1939 je tudi leta 1966 slovenska družina štela enako število članov, to je 3,5. Vendar to povprečje ni stalno, če pa vzamemo podatke po ljudskih štetjih, ki s0 jih izvedli po drugi svetovni vojni, je slika naslednja:
Leto	Stopaj gospodinjstev	1	2	3	4	5
1948	32.278	19.927	11.775	6.518	2.337	3.737
1953	32.586	18.864	10.085	5.232	2.560	2.632
1961	32.086	15.673	7.413	3.327	1.482	1.334
Leto	6	7	8	9	10	11 i” več
1948	380.950	70.283	57.203	65.097	62.849		47.946
1953	410.976	70.618	63.866	77	.937	74.965	52.831
1961	458.853	81.630	75.350	90.	,707	91.036	58.813
	Vir: Statistični letopis SR		Slovenije 1964, str. 51.		
Gospodinjstva z enim članom so v veliki večini vdove, vdovci ih razvezanci. Z dvema članoma so v glavnem družine brez otrok, to je novoustanovljene ali pa tudi že starejših zakoncev, katerih otroci so ustanovili že svoje lastne družine.
Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da število članov v družinah s 7 ali več družinskimi člani stalno pada.
Ena izmed glavnih težav sodobne slovenske družine v domovini je v razvezi zakonske zveze, s katero je zadan težak udarec temelju družine. Kvarne posledice so predvsem nravnega in socialnega značaja.
Slovenske družine so bile v veliki večini krščanske, so hotele živeti in vzgajati otroke krščansko. Nov režim je po letu 1945 to pravico in dolžnost staršev prekršil in praktično onemogočil. Šolski pouk je bil veri nasproten, verouk so izključili iz šol, ga onemogočili v cerkvi, prepovedali mladinske katoliške organizacije in tisk, mladino so silili v režimske organizacije, kjer so jo hoteli vzgojiti v
brezboštvu in odtujiti staršem. T3 vzgoja je povzročala velike skrbi staršem, ni pa ostala brez kvarnih posledic tudj za režim. Postopom*1 je režim uvidel, da je s svoji’1’ vzgojnim sistemom zašel v .slep0 ulico, zato je zaradi lastnih ko' risti in ugleda popustil in se vec ne vmešava toliko v vzgojne pr”' vice staršev. Seveda je še do zaie' lenega stanja daleč.
Ena izmed „pridobitev" noveg” reda je bila emancipacija že”6-Pravično je, da je ženska enako" pravna z moškim v zasebnem i’1 javnem življenju, vendar se r>c sme iti preko naravnega reda ’J’ poslanstva, ki ga je Bog določi* moškemu in ženski, to je, spoštovati se mora naravni red biti i” ciljev. Ker tega niso upoštevali i” šli v skrajnost, se jim je maščevalo. Mnoge matere so brez potrebe zapustile svoje družine in Š*e delat v tovarne in pisarne. Vzgoj0 otrok so prepustile državnim vzg”' jališčem in ulici, kar jim je otrok” odtujilo in tudi nravno pokvaril0. Povprečje zadnjih let dokazuje, d” je izven doma zaposlenih 38%
delo sposobnih žensk in sicer naj-Ve^ v industriji.
Zaposlitev matere izven doma ni 8amo pripisovati emancipacijskim težnjam, ampak v kakih prime-j’te tudi tvarnim življenjskim po-teebam družine. Nominalna in tudi tealna plača navadnega delavca je vižja, kot je bila pred vojno, a so So<dalne dajatve in drugi odte-^jaji tako visoki, da delavcem 03tane samo 65% plače. V obliki °troških dodatkov, če ima otroke, 1,1 drugih socialnih služnosti dobi Povrnjenih približno 17% višine 3v°je plače tako, da mu v najbolj-tem primeru ostane 82%. V nižjih Plačilnih skupinah lahko štiričlaru s'{a družina krije le 60% potreb z rodn0 plačo očeta, zato je ta pri-s‘lien iskati dodatno delo, ali pa teora tudi mati v službo.
Spremenila se je tudi socialna struktura prebivalstva. Pred vojno Se je že nad 60% prebivalca preživljalo od dohodkov V^otijstva, v zadnjih letih pa le ,c 27%. Prehod iz kmečkega dela In življenja v industrijsko delo in spremenjen način življenja je prineslo globoke posledice tudi v dru-Zjnsko življenje. Mnogi na te na-rie posledice niso bili dovolj pri-
Pravljeni.
Naraslo je mestno in zmanjšalo Podeželsko prebivalstvo. Vedno več tedj si želi mestnega življenja, ^icer se ta proces -urbanizacije ali P°meščanjenje kmečkega prebivalstva ne vrši v tako velikem obsegu °t v drugih deželah srednje in za-«odne Evrope, vendar je za sloven-razmere že precejšen, saj že
36% prebivalstva živi v mestih. Mestno okolje pa nikolj ni toliko naklonjeno dobremu družinskemu življenju in vzgoji kot na podeželju. Vztrajnost v dobrem zahteva veliko več truda in premagovanj.
Potrebno in nepotrebno sezonsko izseljevanje v Avstrijo, Zapadno Nemčijo, Francijo in Švedsko je vzrok, da precej družin ostane 6 mesecev 'brez očeta ali tudi matere. Vzgoja otrok se prepusti drugim, ali pa zanjo sploh nihče ne skrbi. Ta pereč problem rešujejo, v kolikor morejo predvsem dušni pastirji, dela pa tudi resne preglavice oblastem. Izgloda, da se bo izseljevanje v bodoče omejilo le na resnične potrebe.
Kot povsod po svetu, tudi slovenska družina v domovini ni izvzeta od škodljivih vplivov sodobnega sveta, predvsem komunikacijskih sredstev, kot so televizija, radio in kino. Temu se pridruži še turizem, ki prinaša gospodarske koristi in marsikaj dobrega, vendar tudi v marsičem kvarno vpliva na nravno življenje domačinov.
V -svojih težavah imajo družine močno oporo v dušnem pastirstvu, ki je organizirano na so-dobnih načelih in v duhu koncila. V kolikor je dovoljen verski tisk, je veliko bolj razširjen kot režimski.
Reči moremo, da je kljub vsem težavam družina v domovini srečno prestala dneve razdejanj in preizkušnje in prečiščena stopa v praktično in doživeto krščansko življenje.
Avgust Horvat
AVSTRALIJA
Blagoslovitev nove cerkve
v Melbournu
2. julija tega leta bo prišel v Baragov dom melbournski nadškof, da bo blagoslovil novo slovensko cerkev posvečeno sv- Cirilu in Metodu-
Baragov spomenik
V Baragovem letu se bodo spo-minjali stoletnice njegove smrti tudi Slovenci v Melbournu. Pred Baragovim domom bodo odkrili Baragovo soho. Doprsni kip škofa Barage je že končan, prav tako tildi kamenit podstavek.
Vrnitev g- dr. Mikule
Rev. dr. Mikula, svetni duhovnik, ki poleg gg. patrov Bernarda tmbrožiča, Bazilija Valentina Valerijana Jenka pomaga v dušnem pastirstvu med slovenskimi rojaki * v Avstraliji, se je pred lanskimi božičnimi prazniki vrnil z daljšega bivanja v Evropi.
KOROŠKA
Smrt prošta Brandstäterja
Na novega leta dan je umrl do-brolski prošt Valentin Brandstäter. Pogreb je bil 4. januarja. Pogreba se je udeležil, med številnimi duhovniki, tudi celovški škof dr. Kd-stner.
Ustanovitelj in prvi ravnatelji
31. decembra 1967 je zapustil vodstvo Slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jožko Tischler, največji pobornik za njeno ustanovitev m njen desetletni ravnatelj. Ob vstopu v zasluženi pokoj so mu vsi koroški Slovenci izrazili iskreno zahvalo za njegovo delo za ohranitev slovenske narodne manjšine na Koroškem. Za ravnateljem dr. Tischler-jem je prevzel začasno vodstvo slovenske gimnazije prof. g. dr. Pavle Zablatnik.
Koncert Marijinih pesmi v Št. Jakobu
V 'nedeljo, 11. februarja t. 1., je bil v št. Jakobu v Rožu koncert Marijinih pesmi v izvedbi rožanskih in gorjanskih slovenskih pevskih zbo-
r°v. Nastopilo je dvanajst pevskih zborov. Med temi zbor, k; ga vodi Silv0 Miheličj salezijanec. Višek koncerta je bil zaključek, iko so pod vodstvom Tomaža Holmarja vsi zbo-skuipaj zapeli Pavčičev» “Kralji-ca iprežastitljiva”' Sattnerjevo “S evetlicami te venčamo” in Premrlo-vo “Poglej na nas z višave”.
•talija
Imenovanje g. Rusa
G. Roman Rus je s 1. januarjem 1. prevzel v Vatikanu tiskovni Urad pri tajništvu za odnose katoliške Cerkve z nekristjani. Doslej je pri rimski državni radijski po-s^ji, kjer je dnevno pripravljal in oddajal poročila v slovenski oddaji. Poleg tega je stalno sodeloval pri slovenskih oddajah vatikanskega ^ädia. G. Rus je prvi slovenski laik v stalni vatikanski službi. K visoki službi iskrene čestitke!
•'•ovi odbor društva “Slomšek”
Rimski Slovenci, povezani v društvu “Slomšek”, s0 imeli 14. januarja svoj redni občni zbor. V novi po-slovni dobi bo društvo vodil g. Ro-^oan Rus kot predsednik. Petje v cerkvj pri slovenski službi božji je Prevzel dr. Fr. Šegula, uredništvo društvenega glasila “Med nami” pa
Jožko Markuža. Novoimenovani Predsednik g. Rus je bil pred kratkim imenovan za visoko službo v Vatikanskem tiskovnem uradu za od-Uose z nekristjani.
GORIŠKA
Smrt zlatomašnika Sedipja
1. februarja t. 1. je umrl v gori-ški bolnišnici dolgoletni župnik v Števerjanu zlatomašnik g. Ciril Sedej star 60 let. Rajni je bil nečak goriškega nadškofa dr. Frančiška Sedeja. Naj počiva v miru!
ZDA
Slovenska kapela v Washingtonu 19. januarja je pripravljalni odbor za slovensko kapelo, katerega predsednik je g. J- Nemanič, podpisal pogodbo z upravo svetišča. Ameriško narodno svetišče je posvečeno presv. Srcu Marijinemu, je največje
v ZDA in sedmo na svetu po velikosti. V njem je bila na razpolago le še ena kapela. Za to so se Slovenci odločili, da tu postavijo kapelo Brezjanske Marije Pomagaj v spomin na 1200-letnico pokristjanjenja in na stoletnico Baragove smrti.
Baragova proslava v Clevelandu
28. januarja t. !• so Slovenci v Clevelandu izredno slovesno proslavili stoletnico Baragove smrti. Prireditev je začel in vodil g. dr. Miha Krek. Slavnostni govornik je bil g-pisatelj Karel Mauser. Sodelovali so Moški zbor slovenske župnije Marije v nebesa vzete, tercet Mladi harmonikarji in Marta Melaher. Veličastno proslavo so zaključili s skupn0 Rozmanovo molitvijo za Baragovo beatifikacijo pod vodstvom rev. Jožeta Varga.

/

■■kJ*»!. ikUffi M» JU MV'-i
WwwW
Najprej dialog ljubezni
V svoji božični poslanici je patriarh Atenagora I. izjavil, da mora biti dialog medsebojne ljubezni v prizadevanju za edinost vzhodne in zahodne Cerkve- na prvem mestu. Šele za njim imajo mesto razgovori teologov.
Kardinal — 50 let duhovnik
Kardinal Agagianian je 23. decembra dočakal 50 let odkar je duhovnik. Jubilej je praznoval s slovesno službo božjo 24. decembra po armenskem obredu v armenskem kolegiju. Uradno praznovanje pa je organizirala kongregacija za širjenja vere v baziliki sv. Pavla dne 6. januarja.
Razvoj Marijinih Kongregacij
V Rimu je zasedel glavni svet svetovne zveze Marijinih kongregacij. Odločil je temeljito preureditev dosedanjega delovanja teh družb-Celo ime bodo' sprtemenili. Zamisel o preosnovi je dal jezuitski vr-
hovni predstojnik pater Pedro Arrupe. Kongregacije bodo v bodoče delovale kot „skupnosti krščanskega življenja“. Na Slovenskem so „Marijine družbe“ posebno cvetele pred prvo svetovno vojno in po njej, za časa ljubljanskega škofa Jegliča. Znane so bile tudi dijaške Marijine kongregacije.
V Betlehemu
je morala izraelska policija nastopit; pri koptski službi božji v cerkvi Kristusovega rojstva. Med Armenci in Kopti je namreč nastal spor pr* kajenju Armencem pripadajočega oltarja. Iz spora je nastal spopad, v katerega je morala poseči policija, da je vzpostavila mir.
Na Madžarskem
je začela izhajati nova katoliška revija z naslovom „Teologija“. Pridružila se je drugim katoliškim pe' riodičnim listom: „Uj Ember“, „Vi" gilia“ in „Katolikos Szo“.
®vcti sedež
Je potrdil sklep francoskega epi-skcrpata da uvede v francoskih &ko-fijah stalno mesto diakonov. V' vsa-Škofiji so sedaj pooblastili enega °d duhovnikov za izvedbo sklepa, ženijo da ho v teku enega leta posvečenih v Franciji okoli 50 diako-"ov iz vrste kandidatov ki so se ža to prijavili.
^ novim letom
je bila v papeških uradih ukinjena »Apostolska datarija“. Ob tej pridnosti je njenemu voditelju kardinalu Giobbeju papež napisal lepo 2ahvaln0 pismo, podobno kot kardi-^nlu Ottavianiju.
I’roti scks-revijam
je nastopil papež Pavel VI. na praznik Sv. Družine Zavzel se je za spoštovanje mladine in ostro grajal ne-^oralni tisk, ki se ne pomišlja go-Voriti v javnosti na umazan način 0 spolnih zadevah in s preračunanim draženjem domišljije mladih kvariti duha ter jih izrabljati za svoj dobiček
t-aiki; žene in možje v rimski Kuriji
Sv. 0če je za člane rimske ku-r'je imenoval tudi tri zastopnice In štiri zastopnike mednarodnih organi-
zacij. Zastopnice so: iz Cejlona iz Urugvaja in iz Belgije. Zastopniki pa so: iz Japonske, iz Belgije, iz Ghana in iz Ruande.
Iz Saigona v Rimu
Sv. oče je 17. januarja sprejel skupino romarjev, 'ki so bili na poti iz Saigona v Lurd in Fatimo. V nagovoru jim je Pavel VI. dejal, da težko pričakuje trenutek, ko bo konec „strašne vojske“ v Vietnamu.
Kardinal Pizzardo odstopil
Sv. oče je sprejel ostavko kardinala Pizzarda (90 let), najstarejšega člana rimske kurije in dosedanjega predsednika Kongregacije za semenišča. Na njegovo mesto je imenovan kardinal Gabriel Garrone (66 let) po rodu Francoz.
Tri imenovanja
V rimski kuriji, to je v vrhovnem vodstvu katoliške Cerkve, si v zadnjih tednih sledijo številne in važne spremembe. Novoimenovani kardinali so nastopili nove službe 1. marca letošnjega leta. 13. januarja je Pavel VI. imenoval tri kardinale. Kardinal Vagnozzi (61 let), dosedanji nuncij v Washingtonu (ZDA) bo vodil ekonomski oddelek rimske kurije; kardinal Dell’Acqua dosedanji ekonomski administrator, je imenovan za škofa mesta Rima; tej službi se je odpovedal kardinal Traglia (72 let), ki bo zaradi bolezni opravljal lažjo službo kot kancler rimske Cerkve, kar je bil do pred kratkim kardinal Copello.
Kardinal šeper v Rimu
Novi načelnik kongregacije za verski nauk, Franjo šeper, je v torek, 23. januarja dospel v Rim in prevzel posle. Kardinal Ottaviani ga je prisrčno pozdravil kot svojega naslednika v vodstvu tako važnega urada. Kardinal šeper ga je prosil, da še nadalje ostane član urada in mu s svojo dolgoletno izkušnjo olajša delo. Kardinal Ottaviani je v to rad privolil.
Pavel VI. in rajni nadškof
Sv. oče je takoj, ko je zvedel za smrt kardinala Veuillota, opravil sv. mašo za polkoj njegove duše.
Spominska plošča škofa Esquiuja
V petek> 23. februarja je argentinski poslanik v Jeruzalemu, Rodol-fo Baltierrez, izročil rev. p. Guerra, tajniku Svete Dežele, spominsko ploščo z reliefom argentinskega škofa fray Mamerto Esquiuja. Ploščo bodo umestili v samostanu Ein-Karem (rojstni kraj Janeza Krstnika) v spomin na Esquiujevo bivanje v Sveti Deželi leta 1877.
Primas Ramsey pridiga katoličanom
Ob zadnji molitveni osmini za zedinjenje kristjanov je stopil v katoliško westminstersk0 stolnico anglikanski prirnas Ramsey in pridigal vpri.čo kardinala Heenana. To spremembo so posebno čutili katoličani kot znak resnično nove, pokoncilske dobe.
Nizozemska TV pri Ottavianiju
Nizozemska televizija je pripravila pred nekaj tednj edinstven intervju s kardinalom Ottavia-nijem. ki je dolgo let vodil kongregacijo sv. oficija. Štirje časnikarji so pripravili vprašanja, na katera je kard. prav rad odgovarjal in s svojimi odgovori in s svojim nastopom naredil zelo lep vtis. Televizijska kamera je prvič v zgodovini posnela sliko notranjščine papeškega urada za verski nauk.
Kardinal se je v tričetrturnei« razgovoru pohvalno izrazil 0 holandskih katoličanih. Pokazal je tudi pol' no zaupanje v dober razvoj sedanjih vprašanj, o katerih na Nizozemskem razpravljajo. Povedal je, da se katoliški versk; nauk v bodoče ne bo spreminjal, v kolikor je od Boga Cerkvi izročen. Spreminjajo se v teku časov le načini, kako se nauk oznanja in kako se izrazi.
Rim
„Osservatore Romano“ je označil sklep pravnega odbora italfjan' skega parlamenta, da predloži osn«' tek zakona za ločitev zakona zakonske zveze, kot zelo težko kršitev konkordata med sv. sedežem in italijansko državo. Pravi, da je ta dogodek usoden in prinaša neprecenljivo škodo z dveh vidikov. Prvič gr® tu za trdnost družin, ki so temelj družbe. Drugič: tak način izpodkopava mirno sožitje med Cerkvijo i” državo.
Od 2. do 5- januarja letos je bil v Firencah 2. italijanski narodni bogoslovni kongres. Imel je naslov •»Današnje teološko razpravljanje o Bogu“. Prvi tak kongres je bil predlanskem v Neaplju in se ga je udeležilo okoli dve st0 bogoslovnih procesorjev in učenjakov.
Od raznih stran; je bilo že izraženo obžalovanje> da manjka v sklo-l111 mednarodnih bogoslovnih tokov skupina italijanskih bogoslovcev, ki k* s svojimi izvirnim; idejami ipoma-^ali usmerjati moderni svet k Bogu. * rvi teološki kongres v Neaplju je v tem pogledu pokazal precejšnji UsPeh.
l'mrl je kardinal Veuillot
V sredo, 14. februarja zjutraj, je Saradj raka umrl pariški nadškof, kardinal Pierre Veuillot. Pogrebnih slovesnosti se je udeležil tudi pred-Sednik Francije general De Gaulle-
Imenovanje msgr. Primatesta
Sv. oče je imenoval več južno-aineriških škofov za člane kongre-^acije obnovljene rimske kurije.
ordabski nadškof msgr. Primate-s|'a je imenovan za člana kongrega-c‘ie za škofe. Ta kongregacija ure-JuJe stanje škofij v Cerkvi: ukinja, ustanavlja oz. združuje škofije ter lrnenuje nove škofe.
2. decembra 1967 je umrl znani kardinal Spellman. Na njegovo mesto je bil imenovan njegov osebni tajnik msgr. Terence James Cooke, star 47 let. Vodil bo newyorško nadškofijo (1.900.000 katoličanov), ki je druga najvažnejša v Z»DA. prva je Chicago. Msgr. Cooke je bil posvečen za škofa šele pred tremi lejt in bo verjetno v prihodnjih mesecih imenovan za kardinala.
Prošnja sv. očeta
V nedeljo, 10. marca, je Pavel VI. prosil tisoče zbranih romarjev in turistov, da bi z denarnimi darovi prispevali v svetovni sklad za zidanje novih cerkva.
Kardinal Roy je prosil v Bs. Airesu
V soboto, 9. marca, je kardinal Maurice Roy vodil časnikarsko konferenco. Med razgovorom je dejal, da je papeški odbor za .,Pravičnost in mir“, katerega on vodi, sklenil, da bo prosil vse vlade en odstotek letnega državnega proračuna za napredek nerazvitih narodov. Kanadski kardinal Roy je z letalom odpotoval v Paragvaj v nedeljo 10. marca, popoldne.
Nekatere spremembe
29.	februarja je Pavel VI. določil starost prelatov v rimski kuriji. Za višja mesta je določena starost odstopa pri 74 letih, za nižja mesta pa s 70 leti.
spomini poročevavca iz
Kristusovih časov
P. Heredia DJ •— Fr. Kremžar
,iPa smo čisto drugače mislili“.
„Glej, moji tovariši, moja dva stotnikai ki sta prišla z menoj, in vojaki se kar ne morejo načuditi dobrim Krstnikovim besedam. Kdo bi si bil mislil, da bo tako strog mož dajal tako preprosta navodila za življenje! Samo rekel nam je, naj izpolnjujemo svoje dolžnosti. Moj pomočnik mi je dejal: ‘Poveljnik, pričakoval sem, da nam bo grmel: ne bodite pijanci, ne kockarji, ne ženskarji, ne pretepači. A o vsem tem še zinil ni! Pač pa nam je naročal, na kar še mislili nismo: da nikomur ne smemo delati sile, kar je res zelo pravično; da ne smemo nikogar goljufati, kar je še bolj pravično; in da bodimo s svojo plačo zadovoljni, kar je nas vse iznenadi-lo. O vsem drugem —smo mislili — do nam bo govoril, le o plači ne.“
„Zakaj! se čudiš?“
Samuel je te pogovore ves čas molče poslušal. Zdaj se je pa ogla' sil: „čudim se ti, da te je Janezovo ravnanje iznenadilo. Prav nič čudno ni, če je iznenadilo cestninarja LO' vija, ki je bržkone že davno pozabil Gospodove postave. Hudo čudno Pa se mi zdi, da je vse to tebe tak° iznenadilo. Si mar že pozabil zapo' vedi božje postave?“
„Tisto menda ne,“ sem se v za' dregi nasmehnil.
,yčemu se pa tedaj čudiš ? Saj Janez ni naredil nič drugega, kakor da je vsakega opomnil na tisto za' poved ki mu je najbolj potrebna' Dobro namreč ve, da On ‘kateri mo' ra priti,’ od nas terja izpolnjeva' nje vse pravice.“
Nekaj tovarišev se je vrnilo ^ Kafarnaum, ko jih je Janez krstil-Vojaki s stotniki pa so šli v Jeruzalem, kjer s0 morali nekaj časa ostati. Ostala sva le midva s Sa' muelom, ki sva nameravala preno'
čiti v Jerihi, iki ni daleč od tu, kjer Janez krščuje.
Tristo korakov od Janeza
Bilo je že pozno popoldne. Ne-je bilo oblačno. Množica, ki je k'ia ipri pridigi in krščevanju, se je Počasi razhajala. S Samuelom sva stala kakih tristo korakov od Krst-nika in ga gledala.
Pokleknil je na veliko skalo v Jai'danu, s katere je pridigal, in se o!)1'nil, ne proti Jeruzalemu ampak j^oti poti, ki jo je bil zgradil z vr-l'a hriba v dolino. Naenkrat sunko-vstane kakor bj bil kaj zapazil, ln zastrmi na pot... Tudi jaz se °2>'em tja, a nič ne opazim.
Janez pa kar strmi tja na ko-steze, tja na vrh... Naenkrat J'aztegne rcke in začne nekaj klicati, akor bi ugovarjal.
^la postava — on, „ki mora priti“
Pokazala se je namreč bela po-ki se bliža naravnost po po-1 aavzdol... Zbral sem se in čakal-^irce mi je mo,čno utripalo, enako aoiuelu. Gledala sva ga, ki je pri-aj’al. Kdo bi utegnil biti ? sem pre-^1išljeva] sam aebi. Kdo si predrte hoditi po stezi, katero je Ja-,le7' pripravil zanj, ‘kateri mora
Priti’ ?
^ S Samuelom sva bila edini priči Prizora. Prihajajoči in Janez sta a sama. Končno se je približal-^ Jaj mu Janez kar po skalah pla-6 naproti, živahno se nekaj pogo-l^ljata. A sva predaleč, da bi uje-^ kakšno besedico. Po vsem tem, r niorem videti pa sklepam, da
prišlec prosi Janeza, da bi ga krstil. Janez se z znamenjem največjega spoštovanja brani. Oni ne odneha. ta se brani-
Krščenec stopi v vodo
...Končno pa se Janez, ta čudoviti mož, vrže na kolena in začne krš.čencu odvezovati jermene z obuvala- Ta stopi v vodo, oni pa vzame školjko in ga krsti... Zdi se mi, da sta krščenec in krščevalec zatopljena v molitev...
Doslej z oblaki zastrto nebo se nenadoma odpre in sončni žarki po-sijejo na krščenčevo postavo. V istem hipu mu bel golob sede na ramo... Slišijo se čudni glasovi, kakor bi prihajali iz oblakov... Neznanec si nadene oblačila, Janez mu spet privezuje jermene na sandalih. Drug drugemu si dasta še poljub miru. Novokrščenec spet stopa po poti navzgor. Janez pa stoji in z dvignjenima rokama kakor zamaknjen strmi za njim.
Bela postava odhaja
Bela postava se dviga vedno više v hrib. Za njim pa se vleče — tako se mi vsaj vidi — temen oblak, ki je črn ko temna noč... in ki na vrhu znanca zagrne.
Janez se spet yrže na zemljo. Zdi se mi, da moli.	,
Do mozga pretresena sva molče odšla proti Jerihi, ker naju je že lovila noč.
(Bo še)
249
k
ZLATOjä^ß
&
VCCN
tGAv J LJ DA
Hugo Wast
Postelja je bila nedotaknjena.
„Kako? Kdaj ,pa ta otrok spi?“ je vzkliknil Zaharija. „Zadnja pride v posteljo in prva vstaja. Mislimj da bom moral malo posredovati v njenih poslih.“
Po teh beseidlah je odšel v svoje prostore, legel ter začel v postelji premišljati in razglabljati. Čutil je, da ga grize in vznemirja politično stremljenje. Kad bi bil predsednik republike.
Koliko' bo to veljalo ? Milijon, deset milijonov?
Potegovanje Fernanda Adalida bi bilo zanj neprehodna ovira.
Toda v svojih rokah je imel moč, da ga uniči. Vedel je, da je Banco de Sud America v slabem položaju, ker je dajala preveč posojil argentinskim živinorejcem. Vsa njena posojila so zmrznila.
Če vzame na muho Banco de Sud America, se bo rešil Adalidove kandidature.
Toda bila je še druga ovira: sovražnost Velikega Kabala.
Treba bi bilo izpodlnesti Kohena
in se polastiti Kabala. Za to je bil° treba naplesti niti v New Yorku( ot* koder so uravnavali gibanje velikega judovskega stroja na svetu.
V teh razmišljanjih je zaspal pi'aV tedaj, ko je Marta v lahkoživi druž' bi svojih prijateljev prišla domov.
Marta je bila v osemindvajsete’1’ letu. Čeprav je veljala za najelcgant' nejše dekle v mestu in za naj tež j° nevesto v prestolnici, vendar ni im6 la ženina in ji tudi ni bilo do teg3’
„Poročila se bom, ko bom dopol' niln pet in trideset let,“ je govoril”’ „l.jubezen je dobra, a prostost jč ^ boljša.“
Mislila je, da je prostost v te”1; da ni vedel oče, da niso niti nje”' služabniki vedeli, kdaj prihaja d10 mo v, ne s kom hodi, ne v kateri ’'c stavraciji je jedla( ne v katerem da”' cingu je plesala, ne kakšni so nje”1 najljubši coctaili in cigarete, ki J1*1 je kadila.
Bila je prosta, ker je lepega d”6 po lastnem okusu izbrala znamk” svojega avtomobila in ker je drug,c
®Pet prejela pilotsko diplomo in si Upila letalo, kakor s0 si druga de-'leta kupovala avtomobilčke.
Bila je trdno prepričana, da jo °S ustvaril svet zato, da ga uži-^jo otroci, kakršen je bila onai ka-01, se jim zljubi in ne, da bi kdaj ®l'jal od njih računa. S kakšno pra-v‘co bi ga potem terjali ljudje in stavili meje njenemu poželenju.
Ko je legla, se je iz navade ipo-rizala in njena zadnja misel je bila, a b0 spala komaj dobre štiri ure, jo bo natanko ob osmih že zbudil Po telefonu tisti skrivnostni nezna-aec' To jo je spravilo v smeh.
K'0 Jo je poklical tisti človek
OvT*"’ ^ sarn° vo®oil dober dan.
esila je slušalo, vendar jo je ime-°'l bi bil, zakaj številka njenega ona je bila znana le malo Iju-
telef,
'jem.
■Dnugi dan je poklical ob isti uri.
•'Kd0 ste?“
»Ne izprašuj za ime, Marta...“
»Če ne poveste, se ne bom pogo-ai'3ala z vami.“
Tretji dan se je zbudia že pred ^o in komaj je pozvonilo, je že Rfabila slušalko in prva sprego-v°rila:
»Ne povejte mi imena. Povejte
samo, kak0 ste zvedeli številko °Jega telefona. Iče mi tega ne po-. ste takoj, bom pretrgala zvezo in
še
danes prosila poštno upravo, naj
11 spremeni številko.“
Kes odgovor na to grožnjo je bil NsrČen in pameten smeh, k; jo Je ‘«eprijetno zbodel.
^ »Odločite se hitro! Glejte na • Oajem vam pol minute odloga.“ »Izvoli, Marta! Prosila si za dve
reči: včeraj; za moje ime, danes pa naj povem, kako sem našel tvojo številko. Ne vem, kaj naj bi najprej povedal. Kaj te bolj; zanima? Moje ime ali zgodba s telefonom ?“
„Kakšen bedak ste vendar! Z enim bi uganila drugo!“
„Preveč zaupate svoji bistrovid-nosti.“
„Seveda,“ mu je odgovorila jezno. „Če mi takoj ne poveste, kako ste zvedeli številko, si jo bom dala še danes premenjati.“
Smejal se ji je naprej.
Marta pa je obesila slušalko in uro pozneje je že bila v Telefonski družb; s prošnjo, naj ji dajo drugo številko.“
Ko se je priglasila, jo je strežnik odvedel v predsednikovo pisarno. Marto je presenetilo, da pripisujejo njeni majhni prošnji tako važnost.
Mauricia Kohena je poznala po imenu, ne pa po o'brazu. To je bil menda edini vplivnejši človek v pre-stolici, ki se ji ni nikdar dal predstaviti. Nekaj je bila temu vzrok sovražnost med njenim očetom in med njim, nekaj pa je bilo tega krivo trgovsko tekmovanje med njima. Občudovala je Kohena 0d daleč in želela, da bi jo naključje seznanilo z njim. Zato ji je bila ta priložnost kar pogodu.
Koben jo je čakal stoje med vrati svojih kraljevskih prostorov. V njegovih temnih zenicah je gorela posmehljiva svetloba, ki jo je spravljala v negotovost- Vendar Je v vsem vedenju bil čisto dostojen.
„Gospodična Blumenova, nisem imel še časti, da bi bil spoznal va-
šega očeta, toda ker prihajate sami, nisem hotel zamuditi priložnosti, da spoznam vsaj vas-“
Marta mu je podala roko in mu razložila svojo željo. Mauricio Ko-hen se je med njenim govorjenjem zdaj ipa zdaj nasmehnil.
Tako mirnega in gospodovalnega cdoveka, kakor je bil on, bj si pa želela za ženina. Bil je dovzeten za njeno lepoto, sposoben, da bi jo imel strastno rad, hkrati pa toliko močan, <la bi j0 kratil, kadar bi se vedla kakor uporen in muhast otrok. .. Kako in zakaj je le neki opazila in čutila, da bi bil sposoben za to?
„Preden vam premenjam številko, ali ne bi morda hoteli izvedeti, kdo je neznani vsiljivec?“
„Ne. Delal se je nekam ponosnega in si domišljal, da se bom spuščala v take bedarije.“
„Če ne veste sami, vam bomo povedali mi.“
„Ne vem če b0 mogo.če pri teh avtomatičnih telefonih.“
„Ni lahko, a če se zavzamemo za to da vam pripomoremo do miru... “
„Moj mir ni odvisen od tega. Rajši ne bi več govorila o tem. Izvolite mi dati drugo številko, da se v miru ločimo.“
„S kakšnim užitkom boste spali zdaj do poznega jutra!“ je vzkliknil zasmehljivo ter pisal na košček papirja.
„Ali vam je ta številka všeč?“ „Kako prilična številka! In lahko si j0 je zapomniti: Temu pravijo Španci capicüa!“
„Kaj je to?“
„Vsako številko ki jo lahko be-
rete enako z leve na desno ali z de" sne na levo, kakor na primer t0 številko: 1221... Capicüa!“
„Ali veste, da strašno ljubko iz' govarjate to besedo? Ali ne izg0" varjate te besede včasih pred ogle' dalom ? Al; bi j0 izgovorili še c11' krat?“
„Ne! če bi ne bili tako resen človek, bi mislila, da se norčujete mene.“
„Oh! Prvič govorim z vami, pa se mi zdi, da se že ne vem od kdaj ukvarjam z vami.“
„Meni je pravtako. Kako čudnOi da se nisva nikdar spoznala čeprav sva se tolikokrat srečala.“
Njegovo čelo je preletela senca-„Rad bi vam razložil. Ali bi mi' dva znala ohraniti zase še kakšne drugo skrivnost, Marta?“
.JKakšno drugo skrivnost? Zd> se mi, da do zdaj- nimava še nob«' ne.“
„Seveda, številko vašega telefo' na, ki jo poznava samo vi in jaz' In prva skrivnost med moškim i^ žensko kakršna sva midva, je tud' prva zveza. S tem se začne.“
„Najbrž se ne bova nikdar vee videla.“
Spremenil je pogovor.
„Ali mi, gospodična BlumenoV#' ne bj povedali, zakaj je vaš nezn»' nec skrival ime?“
„Seveda. Dejal mi je, da bi bil® nevarno, če mi ga pove.“
„Za koga?“
„Toliko mi pa ni povedal.“
„In ste mu verjeli?“
„Kaj naj bi verjela! Mislim, d* se je norčeval.“
Umolknil je in jo občudovaj®
gledal. In kakor da sliši glas, ki mu ’z dna stoletij narekuje večne bese-^e> ji je dejal:
»Črnih las kakor šotori v Cedar-in kakor streha Salomonovh ta-'borišč..
»O kom govorite?“
»Njene ustnice so kakor škrlat-'d Pas..
»Na koga to meri?“
»Ali niste brali ‘Visoke pesmi’?“ »Ne, nisem brala... To stoji v ni®j? Komu velja?“
»Sulamiti vendar...“
»Nadaljujte, zbudili ste mi rado-
Vednost.“
»Lahko bi veljalo vam, črnolasa, Ustnicami iz škrlata.“
»Pa menda ni Sulamit tudi no-platinastih las?“
»Morda. Med ženskami mojega r°dn, ki je vaš rod, ta barva las ni tedka.“
»Moj rod — vaš rod! Kaj' hoče-te reči s tem?“
j »Da ste Judinja kakor jaz... d81«, da ne boste tajili-“
»Prav toliko, kakor da bi vam
Poznala... Kaj veste vi, kaj sem laz.*«
. »Ali bi vam ne bilo pogodu, če 1 Vs*s ljudje imeli za Judinjo?“ p »Nihče mi ni še nikdar rekel. ,rv*Č se m; je pripetilo, da slišim, a bi utegnila biti Judinja.“
»Ali vam to dela skrbi?“
»Ne. Nimam plemenskih prcd-’Nkov.“
^ njegovih zelenih očeh se je 1 aazalo nekaj magnetičnega. Re-je potihem:
„To ni dovolj, Marta Blumenova. Morali hi biti na skrivaj ponosni, da ste Judinja.“
Marta je začutila, da se je po-lašča nemir. Njegove oči so se ji zazdele zoprne in odgovorila mu je:
„To je nova skrivnost med nama? Ali se vam ne zdi, da sva za prvič že dovolj govorila?“
Mauricio Koben ji je stisnil roko: „Upam, gospodična Blumenova, da vas neznanec ne bo več nadlegoval.“
„Res? Pozabila sem že nanj!“ je vzkliknila spogledljivo in odšla.
Minuto pred osmo je drugi dan pogledala na telefon, ne da bi dvignila glavo iz blazin:
„Danes me boš pustil spati, neznanec moj?“
Komaj pa je to izrekla, je začel zvonec brneti:
„Oh! Kaj pa je to?“
„Dobro jutro, Marta Blumenova. Nisem se nadejal, da bom govoril z vami... Bal sem se, da ste zamenjali številko, kakor ste mi zagrozili včeraj-“
„Kako vendar? Katero številko ste pa klicali?“
„Tisto kakor zmeraj“
„In ste dobili zvezo ?“
„Saj vidite.“
„Če vam Pa prisegam, da sem bila včeraj sama v upravi in sem naročila, naj mi jo zamenjajo.“ „Najbrž vas je sprejel kak pozabljiv uradnik. Ničesar niso spremenili.“
„Ne, gospod. Sprejel me je... Toda kaj vam pa razlagam. Danes
je zadnjič, da govorite z mano, če ne boste povedali imena.“
„Ne bom povedal imena, in tudi ni zadnjič, da govorim z vami.“ „Znoreli ste.“
„Res... Kateri moški, ki ima srce, bi ne bil v Buenos Airesu malce neumen na Marto Blumenovo?“ „In da mi to pripovedujete, me morate že ob osmih nadlegovati?“ „Odpustite mi. Danes vas ne bom več motil pri spanju. Torej jutri!“ „Nikdar!“
Vsa se je tresla od jeze in pograbila telefonski imenik. Ta neroda, Mauricio Kohen! čemu jo je neki primerjal s Salomonovim šotorom in hvalil njene škrlatne ustnice, če jo je tako brž pozabil?
„Gospod predsednik ne prihaja nikdar pred deseto,“ ji je odgovorila telefonistka-
„Potem povejte gospodu predsedniku, da mu Marta Blumenova sporoča... Ne, saj ne boste znali tega sporočiti... Bom že sama govorila ■/. njim.“
A zastonj je skušala Kohena razdražiti s tem, da se je jezila nad njim. Poslušal je njeno pripovedovanje čisto mirno in jo prosil tisočkrat oproščenja. Priznal je, da je bil raztresen, to se ne bo več zgodilo.
„Pozabili ste na mojo prošnjo.“ „Da, gospodična, prosim znova oproščenja. In upam, da vas jutri nadležni neznanec ne bo več nadlegoval.“
„No! Tudi jaz upam. Ni ga treba nič več. Zbogom.“
Konec koncev je bila zdaj le pre-
pričana, da se zoprno zvonjenje J16 bo več ponovilo.
Pet j dan ju je prebudila neskoB' čna vznemirjenost.
Kako neznosno, da mora biti čl°' vek odvisen od tega malega muči' telja, ki ji je stal na polici nad z8' glavjem.
Tistj človek ji je dejal: jutri! on» njemu pa: nikdar! Lahko mu Pre” prečj načrt, dvigne slušalko. Pa t0 ne bi bila poštena igra. Ne bi ji bil° v zadoščenje, če bi jo dobila s pr6' varo.
Pogledala je na uro. Osem. Črn8 živalica je bila nema.
„Dobila sem,“ je zamrmrala 1 otroškim zadoščenjem. „Izgubil ie sled... Alj bom kdaj zvedela kd° je bil? Ali je res zaljubljen vam8’ Vsi pravijo tako, pa nobenemu nC verjamem.“
Triiinnn...!
Telefon! Jokala bi se in smejal8' Kdo kliče?
Dober dan, Marta. Ali me 1,6 spoznate?“
„Poznam glas svojega nepoznan' ca.“
„Pa ste trdno prepričani, da sen1 vaš nepoznanec?“
„Kdo drugi pa naj bi bil? znam vaš glas in vašo predrznost'
„Pristavite še mojo neumnost Kajti neumen sem. Rekli ste mi t0 včeraj in zdaj sem začel sam ver' jeti.“
„Jaz pa ne verjamem, čepi'8' vam to pravim, če bi verjela. ••
„Kaj bi bilo potem?“
„Če bj verjela, bi se razgovarj8
z vami. Danes pa bom s škarja-prerezala žico za zmeraj. Vi ste telefon priskutili. Zdaj me vaše >me niti ved ne zanima.“
»Kako škoda! Danes ibi bil pa Pripravljen, da vam ga povem.“ »Prepozno. Me ne briga ved-“
»In vas tudi ne zanima, kako Setn našel vašo novo številko?“
»To že. Morda bi vam odpustila, mi dokažete, da ste prj iskanju 1 avnali iznajdljivo.“
»Kako ste romantični. Na nesre-c° pa nisem prav nič iznajdljiv. In ''firjetno se mi zdi, da niste uganili, sem,“
»/Ne, nisem uganila.“
»Nikar ne povejte tega nikomur, er se vam bodo smejali, Marta.“ »Zdaj se še norčujete iz mene. sem zaslutila, ko se spuščam v 16 bedaste pogovore. Torej, da pri-že na jasno: prejšnjo mojo šte-vjlko je vedelo četvero ali petero Iju-bj so bili moji najzauplivejši
pr*jatalji.“
»Da in nekaj uslužbencev pri teflonski družbi.“
»Res. Toda moje nove številke ''e ve nihče razen mene...“
»Nihče razen vas?“
. »Ah, seveda... Nihče razen jaz 'n v'-.. Mauricio Kohen.“
S kakšno jezo je Marta stisnila 0 ’me izmed zob!
Zaslišal se je Kohenov smeh in Pjen razburjeni vzklik:
•JSmejete se in se norčujete iz ^enei Nikdar se mi še ni pripetila >0 smešna reč... Gospod Kohen, mi je, a zaničujem vas.“
„Razumem, ne zaslužim drugega. Vendar bova še dobra prijatelja. Vem samo, da sem s tem opletanjem zgubil pet dni.“
„Zakaj mi niste prej povedali svojega imena?“ je vprašala tako togotno, da bi človek menil, da bo bruhnila v jok.
,/Morda ste mi posvečal; preveč pozornosti ?“
„Ne vem. Najbrž ne. Zdaj ste mi strašno zoprni, po vsem tem. Ne bi vam smela tega reči pa besede mi same uhajajo z ustnic.“
„...ki so kakor škrlatni pas...“ „Ne, ne! Tega vam ne dovolim. Vi_ ki me komaj poznate, hočeta biti z menoj kakor s tovarišico?“ „Izgubil sem pet dni, Marta. Pomagaj mi, da jih ujamem.“
„Zdaj je potrebno, da mi razložite, zalkaj ste mi prvi dan rekli, da je nevarno, da bi mi povedali svoje ime... Nevarno za koga?“
„Ne mislite več na to zdaj, ko veste.“
„Ali je bila norčija?“
„Ne. Zares ne smete povedati nikomur, da govorite z menoj.“ „Nevarno za koga? Za vas ali zame ?“
Malo črno bitje je postalo nemo. Marta je potrpežljivo zahtevala odgovora in tolkla po njem. Potem ni slišala več lahkega, šaljivega glasu svojega neznanca, marveč moški jn zvočni glas Mauricia Kohena, ki bi ga bila ljubila od prvega trenutka dalje, če bi jo ljubil tudi on.
(Bo še)
APRIL (Abril)
1968 — Štev. 4		Leto XXXV.
UVODNIK	193	Povej nam, Marija, kaj sj videla?
ZA LETO VERE	200	Kaj je bil Kristus? Ali Bog ali človek? Ali oboje skupaj ?
KONCIL	214	Cerkev ljubi vse barve in jezike
BOGOSLUŽJE	202	Molitveni namen	'
IZSELJ. PROBLEMI	210	Gre za smisel življenja
CERKEV V SVETU	194	Nj vse zlato...
	231	Pred razkolom v ruski pravoslavni Cerkvi
	206	Postno pastirsko pismo slov. škofov (2)
	198	Msgr. Kunstelj nam je pisal za 1. 1968
KOMUNIZEM, VERA		
IN ŽIVLJENJE	235	Zakon in družina (4)
V SLOVENIJI		
VZORI IN DOGODKI	212	Iz dnevnika Janeza XXIII.
V DRUŽINI	217	Očetovi zapiski
	218	Težko je prav ljubiti otroke	*
	220	Odgovor na ..Nesoglasja“
	229	Ligija ima fanta
FANTJE IN DEKLETA	222	Gradimo Slovenijo v svetu (IV)
	224	Danijelove zgodbe
	226	Dnevnik Ane Marije
	228	Drago iz Ljubljane („Ognjišče“)
SPOMINI	248	Poročevalec iz Kristusovih časov
KOMAN	250	Zlato večnega Ju‘da
NOVICE	242	Slovenci v svetu
	244	Svetovne		
NAROČNINA: Celotna naroünina v Araentini in obm«jnih državah 2.100.— pesov; ZDA in v Kanadi 7 dolarjev; v Avstriji 125 šilingov; v Italiji 2.800.— lir; drdS“ protivrednost dolarja.
DENARNA NAKAZILA NA NASLOV:	Antonio Orehar, Ramön Falcön 4165,
Bulenos Aires, Argentina.
POVERJENIKI:
Argentina: Dušnopastirska pisarna, Ramön Faleön 4158, Buenos Aires.
ZDA: Rev. Julij Slapšak, 6019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA.	,
Slovenska pis., Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, US"' Kanada: Ivan Marn, 131 Treeview Drive, Toronto 14, Ont, Canada.
Trst: Marijina družba, Via Riaorta 3, Trteste, Italia.
Italija: Zora Piščanc, Riva Piazzutta 18, Italia.
Avstrija: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec.
,.Duhovno življenje" Je slovenski verski mesečnik, ki ga izdaja konzorcij (msS ' Anton Orehar); urejuje uredniški odbor. — Editor responsable; msgr. Antob, Orehar, Ramön Faleön 4158, Buenos Airer. Reg. de la Prop. Intel. No. 843.J"
Tiska Vilko SRD, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina.
Molitev
za moje vstajenje in dnevno posvečenje
OČE, KATEREGA GLAS SLIŠIM V VETRU IN KI S SVOJIM DIHOM DAJEŠ ŽIVLJENJE SVETU, SLIŠI ME! ČLOVEK SEM PRED TEBOJ, EDEN TVOJIH OTROK, MAJHEN IN ŠIBEK, DAJ, DA BOM HODIL V LEPOTI! DAJ, DA V MOJIH OČEH ODSEVA ROŽNATA IN VIJOLIČASTA BARVA TVOJIH ZAHODOV! DAJ, DA BODO MOJE ROKE SPOŠTOVALE, KAR SO TVOJE USTVARILE! DAJ, DA BODO MOJA UŠESA POSLUŠALA TVOJ GLAS! NAPRAVI ME MODREGA, DA BOM SPOZNAL STVARI, KI SI JIH NAS NAUČIL, IN DA BOM RAZUMEL PRIDIGE, SKRITE V LISTJU IN PESKU! DAJ Ml MOČ, OČE, DA NE BOM SKUŠAL BITI VEČJI OD MOJIH BRATOV, MARVEČ DA SE BOM BORIL PROTI NAJVEČJEMU SOVRAŽNIKU — PROTI SAMEMU SEBI' DAJ, DA BOM VEDNO PRIPRAVLJEN PRITI K TEBI S ČISTIMI ROKAMI IN Z JASNIMI OČMI, DA BOM TAKRAT, KO MI ZAIDE ŽIVLJENJE, KAKOR VEČERNA ZARJA, BREZ SRAMU MOGEL STOPITI PRED TVOJE OBLIČJE!
Tako je molil stari Baragov Indijanec White Cloud
°vitek:
Franc Hclcsan