.Gorlca" Izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva prarnik, dan poprej. (TredniAtvo J+ '*• se nahaja v „Narodnl Tiskarril", ulica Vetturini §t. 9. kamor je naslavljati pisma. Kefrankirana ptoma se ne sprejemajo, enako se ne uvalujejo pisma brez podpisa. ftokopisi dopisov se ne rračajo. TELEFON št. 201 ,4m>I •fane na leto 10 K, *» pod tats 6 K, za četrt let* 2 50. Upravniitro •e nahaja v „Ntrodnl Titkami" alica Vetturtni ft. 9. I* oglase te plačuje od čvetapostoipne petit vrate po U vin., it večkratirf natis primeren popust Poffamezne ttevtlke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih traiikah. St. 89. V Gorici, v torek dne 7. novembra 1911. Leto XIII Tečaji za vzorno go- spodinjstuo. V seji due 16. februarja 1. 1910. je sprejel deželni zbor goriški soglasno sltdečo po prof. Berbuč-u stavljeno re- solucijo: V Toinaju na Krasu imamo gospo- dinjsko solo, ki izvrstno deluje in oheta najboljše vspclie za tamošnjc gospodar- stvo. Tudi na Kranjskem sta dvc taki Soli, ki sta rodili doscdaj obilo zlatega sadu za kmetijstvo. Vsakdo ve, kaj je pridna. iziirjcna in strokovno izobražena gospodinja za vsako družino. Ona je pravi blagoslov dru/.inskih colic, iz katerih scstojajo ob- Oinc in dežela. Tom zavodom je prvi namen, vz- gojevati take gospodinje, od katerih je odvisno hiagnstanjc in zadovoljnost družine in vscstranski nuprcdek v go- spodarstvu. V to svrho se poučujejo dekleta na takih zavodih v vzgojeslovju. Vsaka inati inora pač poznati gluvua načcla vzgoje otrok. inače ne more postaviti pravegu iemclja rednemti duSncmu in telesncinu ra/.voju svojc dece. Tu se jim razlaga važnost o snatci v nisi, obloki, lilcvu, kleti, na dvoriseu in drugod ter se jitn skufca vcepiti !ju- bczen do nje. >ivanje, gospodinjsko knjigovod- slvo. ktihanje. gojonjc zclenjudi in cve- tlic, mlekarstvo. pcrutniuarstvo, to so stvari. ki dr/.c velik del 'kmctijskcga doma po koncu in se uče na teh solali. Zato predlaga solski odsek, uvažu- je namen in ponien takih zavodov. in u- verjen, da je pridna in za svoj stan do- volj izobrazena gospodinja sreea dru- žini in dc/eli, sledečo resolucijo: Visoki zbor skleni: Naroča se dcželneimi odboru, ukre- nlti clogovorno /. visoko vlado vse po- tiebno, da se ustanovita tudi za iolmln- ski politični okraj in goriško okolico čimpreje dvc gospodinjski Soli, t. j. za vsak okraj jedna. O tern je poročati de- želnemu zboru v pnhodnjem zase- danju. Deželni odbor je sporočil ta sklep dc/.clncga zbora, uvažuje njega važnost za napredck v kmctijstvu, takoj visoki vladi ter jo prosil denante pomoči v iz- vršitev istega. Naravno, da je naletela izvršitev sklepa na tcžkoče. Ako bi se bili hoteli uvesti dve gospodinjski šoli v vsakem navedenih okrajev. bi biio potrebno poiskati primernega središča za nje, i>ri- inernih prostorov in posestev ter zado- stnih denarnih sredstev. Taki Soli v vsakem omettjenih okrajev bi bili ideal deželnozborskega stremljenja; a ne da se tajiti, da bi zahtevali ogromnih de- narnih žrtev. Nakup posestva, priredi- tev poslopij v šolsko svrJio, nastavljenje uCitdjskcga osohja, vse to bi bilo stalo mnogo denarja. Za te naniere pa ni bilo pridobiti vlade, katere finunčno stanje ne sloni kakor pravijo na rožicah. Radi- tcga je moral omejiti deželni odbor svo- jc to/adevne zahteve ter je stavil v po- sebni konferenci mod vlado in njim predlog, naj bi se uvedli pa tečaji za umno gospodinjstvo na obeli oddelkih dc/.elne kmetijske Sole nalično. kakor- Sni obstoje vže za mladtniče kmetskih siarišev na teh oddelkih. kjer obstoje pctmesečni zimski tečaji v ta namen. Yladni zastopnik sc je ujcnial s ten» prcdlogom in vlada je na podlagi teh obravnav dovolila 6000 K za naprave in Ictnih 21HH1 K ?.a tečaje, zasedaj'so za dobo petih let. I >e/elni odbor je z ve- scljcm sprejel to vladno ponndbo in če vsa znamenja ne varajo, otvori sc za- ci-tkom meseca aprila prvi te(}aj za v/orno ^ospodinjstvo na slovenskem in italijanskcm oddelku kmetijske sole. \ podrobnosti teh teCajcv se ne moreino za dunes še spuščati. Vsekako pa obstoji namen. sprejeti v vsak od- delek za letos po največ 20 deklet. ki bi dobilo hrano in stanovanje v «soli, se\e- da pod stronim nadzorstvom. Stroški za to bi znašali kakor pri fantih za letos 4S00 K. kateri se drutfo Icto podvojijo. kcr bosta tcdaj na vsakem zavodu po dva tečaja. I'mevno je, da se pridru/.ijo tem stroškom Šc drugi za učiteljsko o- s(>bjc itd. \endar pa smo tiverieni, da ta denar bo donašal deželi stoterne o- bresti. Uverjeni smo pa tudi, da bodo naši posestniki z veseljem pozdraviii to no- vo pridobitev na šolskem polju ter da brdo tudi z veseljem pošiljaii bčerkc v tc\ecaje, kjer si iste pridobe teoretične- ga in praktičnega znanja za življenje in zu vzorno gospodinjstvo. Uravnava Vrfojbice. Vrtojbica. ki izvira pod Starogoro in se potem vije po širom znanih rodo- vitnih poljih mesta goriskega. ^empctra in X'rtojbe, provzroča kmetovalcem teh pokrajin ob deževnem vremenu prav občutne Škode. Da se pride temu v okom, je bilo treba misliii na uravnavo hudournika. in bil je dcželni zbor. ki je pozval c. kr. vlado. naj izdela sporazumno z dežel- nim odborom in z občino goriško načrt za ureditev \ rtojbice in naj poskrbi za cim najhitrejšo ureditev. Na ukaz c. kr. namestništva je sc- stavilo okrajno glavarstvo goriško teh- nično poročilo o potrebi ureditve; to poročilo je bilo doposlano deželnemu odboru. Hczelna uprava je bila skrajno prcsenečena. da se je preudaril potro- §ek kar na so.ocw» K, tako da je smatra- la potrebnim odrediti na lice mesta svo- jega tehniCncga orgaua. Izid prcgledovanj na lieu mesta je nil. da od okrajnega glavarstva izdela- no porocilo ni nudilo absolutno gotove podlage za presojo realne potrebščine. ki bi jo zahtevala uravnava Vrtojbice. da pa jc bil proracunjeni potrošek pre- tiran. Trošek bi ne smel prekoraciti svote 5(».0 K. Pc/.elni odbor je naprosil c. kr. na- mestništvo. naj bi dalo izdclati po goz- darsko tehničnem oddelku v Beljaku vsaj splošcn načrt. ki bi mogel služiti za podlago nadaljnim razpravam. Kmalu za tem je dobil deželni od- bor obvestilo, da je poljedelsko mini- sterstvo naročilo gozdarsko tehničneitiu oddelku bcljasktinu. naj izdela in pred- loži splošen podroben načrt o uravnavi Yrtojhice. To se je zjjodilo. Načrt jc iz- kazoval 60.000 K potrebščine. K temu znesku je vlada sklenila prispevati v smislu § 7. zakona z dne 4. januarja 1909. drž. zak. št. 4. s 40'.*, dočim bi morale plačati dežela 30% in občine .Wff; te poslednje bi morale skrbeti tu- di vzdrževanje naprave. Tako je stalo vprašanje, ko je bil '¦kiican deželni zbor k zasedanju 1909 '10. Deželni odbor je pripravil in pred- lcžil deželnemu zastopu nadrobno po- ročilo, nakar je ta sklenil prispevati k izvršitvi pričujoče naprave z zneskom 18.000 K, ki se izplača v treh letnih ob- rokih po 6000 K, Zajedno pa je pozval c. kr. vlado, naj zviša svoj prispevek vsaj na 50r^, da s tem olajša zasebnim interesentom breme (30si), ki bi prese- galo njih moči. 2a\. pa ni hotela vlada ničesar sli- šati o zvišanju prispevka, vsled česar je bilo treba misiiti na to, da se občine čim prej zavežejo plačati nepokrite tioške. Občina goriška je obljubila prispe- vati z 20^ k izvršitvi tistega dela hu- dournika, ki teče skozi mesto. to pa s pogojem. da se odstrani mlinski jarek pri Šempetru. Občina Vrtojba je skle- nila dati \5'( v denarju, ostalo pa v de- lu; občina Šempeter pa je sklenila Msprejeti regulacijo Vrtojbice, kar zade- ne kat. občino Šempeter«. Zadnji dve obeini sta prosili, da bi se izvršilo delo v režiji občin. Vse tri občine so se zavezale, da bodo pravilno vzdrževale izvršeno regulacijo. Vse to je naznanil deželni odbor c. kr. namestnistvu, ki je nato sporočilo, da nikakor ne more ugoditi želji občin Vrtojba in Sempeter glede izvršitve na- prave v režiji občin, ker inora izvesti regulacijo gozdarsko - tehnični oddelek beljaški. Fri tem bi seveda niogli poma- gati doniači delavci, ki bi se iim mogla poveriti tudi posamezna dela na po- godbo. Kar se tiče pogoja, ki ga je stavila občina goriška. je c. kr. ministerstvo odgovorilo. da se da mlinski jarek pri ^empetru odstraniti, ne da bi bilo treba znatno premeniti načrt. To vprašanje Naprednjaški dvogovor. Poslušal X. M i h a. In veš, ako bi ne bilo na na- ši strani liberalnega učitcljstva, že kc- daj bi nas bilo koiicc. Lc temu se ima- mo zahvaliti, da še životarimo. A to je slabo, da klerikalci ne morcjo videti na- ših šolskih bojevnikov. Drejcili. Yes Miha, bodiva si odkrita. Saj ljudstvo ima prav, da grdo gleda nekatere naše liberalnc učitelje. Le poglej rnalo po deželi! Ali ne netijo povsod prepir in razdor, hujskajo va- ščana proti vaščanu in zbirajo okoli sebe le take elemente, ki nirnajo kaj zgubiti, naša napredna pa pri takih kaj pridobiti. Namesto da bi se posvečali svojemu poklicu v prostih urah in se tako pripravljali za naslednji dan, že letijo kmalu po končani šolski uri v krčme in na razne zabave, kjer si vse kaj drugega pridobe kakor to, kar bo- dp drugi dan v soli potrebovali. Ej, jaz Poznam več takih naših liberalnih uči- teljev, zlasti mlajših. Krčma, liter, pies, to je njih ideal. Kmet pa plačuje dokla- de, da učitelj, namesto da bi v šoli učil, — spi! Sicer jaz ne govorim o vseh, le o nekaterih. Vidis, taki učitelji naši stranki mnogo škodujejo, ker se štulijo povsod v prve naprednc vrstc. in ljud- stvo danes ni vec slepo. M i h a. /!c kcr govorimo o ucite- Ijih, hocem sc jaz eno reci. Meni se zdi, da otroci na de/.eii, katere podučujejo taki le učitelji, o katerih si govoril, ma- lo znajo. Imam prijatelja na deželi, ki ima 10 let starega sina. A mi veruješ, da dečko ne zna šteti do dvajset? In reklo se mu je, da je skoraj večina otrok v dotični občini takih. Tak učitelj krade deželi in kmetu denar! Drejcili. Obnašajo pa se n e k a- t e r i (midva govoriva vedno le o n e- katerih) tako neutrino škaiidalozno, da je človeka res sram. AH ves, kaj sem slišal, pred časom! Poslušaj! Nek naš učitelj, ki je pri naši »Soči« najboljše zapisan in nosi takorekoč zvonec pri našem liberalnem učiteljstvu, je tekel v Adamovem kostumu opoludne — seve- da poleti — za nekom po zelenem trav- niku. Skandal, da mu ni para! Kmalu potem pa je šel učit deklice v. šolo. M i h a. Vidiš, taki podirajo našo stranko še bolj kakor klerikalci. Jaz ti povem pa še eno. Bilo je pred časom nekje v okolici. Na nekeirfplesu so se zbrali mladi in stari libcralni učitelji. Vrteli so se do polunoči. Opolunoči pa se jim je začelo vrteti v glavi in noge so jim opešale. Zaspali so v gostilni pri niizi. Ko jih krcmar ob X uri zjutraj vzdrami rekoč: »pies je končal. zaprcti ntorain krčmou, jc zaglcdal v svoje ve- liko začudenje — celo lužo pod mizo, izpod katcre je udarjal čuden duh. Raz- kačeu in vzuemirjen je pograbil enega le teh in ga ven vrgel v zahvalo za to, ker si je le ta drznil spremeniti.kuhinjo v — strajiišče. Drejcili. In ono tarn gori na Vipavskem menda tudi veš, ko so se nckateri naši napredni učitelji v veliki medsebojni stanovski ljubezni škropili z .vrcki od piva! Vrčki pa, kakor veš, niso mehki kot volna, ampak trdi in ka- nior priletijo ali se sami razbijejo ali razbijejo to, v kar zadenejo. V našem slučaju se je zgodilo poslednje. Vrčki so ostali celi, a učiteljske glave so se razbile ob vrckih. In kri, ki ni voda, je oblila učiteljske glave in krvave glave sc pravile, da so bile v svetem učitelj- skem boju in da so kri prelivale na cast in slavo učiteljskega stanu. Miha. No, pustimo učitelje! Kaj hočeš, čas imajo, dela malo, plačo do- bro! Vsaki dan irnajo štiri ure šole, če- trtki prosti, dva meseca ob pocitnicah prosta, za praznike več dni so prosti itd. Potem ni nobeno cudo, ce znajo ne- kateri — pravini vedno nekateri — vse ueuninosti počenjati, ki ne delajo uči- teljskemu stanu prav nobene časti. — Malo več dela. malo manj place bi ne skodovalo takhn »kampelcem«. Sicer se dobi se vedno mnogo uzornih in vest- nih učiteljev. katerim morarno dati vso cast. A kaj pomaga, ko ena garjeva ov- ca okuži celo credo. Drejcili. Še par grehov ti že povem. kdo je še kriv, da ne moremo liberalci tako naprej kakor bi morali. — Apunt! Slišal sem, da bo izdajala »So- čo« od sedaj naprej naša slavna »Gori- ška ljudska posojilnica«. Ali veš kaj o tem. Miha. Le to vem, da je g. Qabr- šček mnogo svojih skrivnosti zaupal tei banki, ali pa je banka zaupala njemu mnogo papirjev. Drejcili. Mogoče bova kai zve- dela. nopravnost našega jezika vsled koristo- | lovne slov. liberalne politike. (j. dopisniče, le na dan z resnico! Vas ženira »K. k. Forst- und Uomänen- Direktion« tako malo kakor »Süd- bahnhotel«, Vi ste hoteli pozabiti oni samonemški napis le kot sredstvo, da bi bili zopet nekoliko nahujskali slov. javnost proti dr, Gregorčiču, kar se Vam pa takrat ni posredlo. In to je uspeh naše notice. Na svidenje pri drugi priliki! Zasmehovanje cerkvenih zapovedl pri c. kr. uradni učiteljski konierenci. V torek je pri c. kr. uradni učiteljski konferenci za goriški okraj izrazil uči- telj Italic željo, naj bi se uradne konfe- rence ne sklicevale ob takih dnevih, ki so po cerkvenih zapovedih p o s t n i Gramofo- nov« in [plošče, vsakovrstno kmetijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za — masteiije grozdje) orala, brane itd., itd. — ^ „Original Victoria" šivalni stroji ¦ so pripravni za umetno vezanje in krparje, imajo ¦ U| lahki tek, šivajo naprej in nazaj. Original Vic- I S 1oria šivalni so napravljeni z dvema gasovama \ r za hitri in poČasni tek, so po 20 letni rabi še vedr.o brezšumni. Z „Original Victoria" stroji H| se napravi v tni minuti od 2000 do 3000 ubo- m dov (štihov). Za .Originalni Victoria" šivalne stroje jamöimo 10 let. L_ pTrvdka KBBŠEVAKI & CUE, ^.j/ž^^ opazarja cenj. kolesarje, da ima ko- ^jj^^ lesa raznih tovarn, kakor Puch, ^^^ Styjria, Waffenrad, Dürkopp mää&mm ter domačelizdelke. Vsak kolesar, j Katen kupi pri tvrdki K e r š e- v a n i & Cuk dvokolo, _ dobi solidno in pošteno I postrezbo in si je objed- nem tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki Ml Kerševani in Čuk po Y ceni blago^iS^iJ ^ ' tvrdka HERŠEVANI & ÖUK daje tudi na mesečne obroke. ^ Ceniki se razpošiljajo zastonj in franko. Zabtevajte pri Vašem tr^ovcu pogoje o razplsu ,,G E R E S-N A 6R AD44 v zr\esku K 30.000. Prijatel] in sovražnik sta si v tem edina, da iß iedilna mast ttCERLSu najbol] final Navodilo, dosefci najboyse čajno suroTO maslo: Vzarne naj se nekaj rumene voljne masti »Ceres« (v kockali) in doda ravno toliko bele (v zavitkih.) Oboje skupaj se raztopi, pri tem se naj pazi, da ne postane mast vroča. Nato se pridene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mkko (na ^2 kg masti .Ceres* pride ,|* litra smetane). Medtem ko se postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzlo vodo, se vse skupaj toliko Časa meša, da postane mast zopet trda. Voda ki jo mleko vsebuje se izloči, jedilna mast .Ceres* pa pridobl okuB in duh najboljšega čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporablja. Z dodatkom enega jajčjega rumenjaka in nekaj soli se kakovost še veliko zboljša. \\> trm navodilu pripravljeno ,čaj|no surovo maslo' se «me glasum veljavnih za- 5ä5!!i!ij^»-H~y '~ T • ^tz5z^7^&^^7^--^-~~ kougkih duločb namo za domaeo potrebu rabiti. ^s==^^=^- ^-^f^—^^r^^H^^,.- ¦¦=—:—- ¦irz^rr,;.' lzdajatelj in odgovonn urednik Anton Bavcar. Tiska ^Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i c.)