Analiza poslovnega
uspeha OZD
v prvem polletju 1974 v občini .         Ljubljana-Bežigrad
Na področju občine' Ljubljana Be-ždgrad deluje ai gospoclarskih organi-zacij; največ v trgovini in gostinstvu (35) ter v indusuridi (17) tn gradbe-ništvu (17).
Mo6no je zastopama tudl dejavmest družbene obrti in to s 13 organizaci-jami združenega deca. Vsi podatlci v tej analizi so zbrand iz podattov 9 po-slovmem uspehu v I. polletju 1974, ki so jih predložfle OZD. Podatki za Ljubljano pa so iz publikaoide Zarroda za analize m carae.
Opozarjamo, da niso vključeni po-dattcl GP Temelj ie dejavnosti gradbe-' ništva,  lci  ni predložil  podatkav.
Podatki so primerjarai na uspeh po-slovanja v I. polletju 1973 po tekodih cenah, zato moramo stalno upoštevati tudi infflacijiski faktor rasti cen, kd znaša 223% glede na lansko poUetno. obdobje, pri demer pa v ra$ti cen še ni zajeto povišaAJe cen moke, fcruha, sladlkorja ter raali&iih Hiriusfcrijskih izdelicov,. za kateft-e je bila fcudi sMe-njena vrsta sporazumav o spremembi zadržanih can. Letno povečanje cen, predvideno za okoli 20 "h bo tak.o zelo prefcoračeno, saj že prvo polietje iz-kazuje skoraj 23% rast cen. ¦ Poglejmo sedaj nekaj osncnvinih ka-zalc^v poslovanj^ gospodarsJoli orga-niaaciij v tetošnjem I. poJtetju. Zajet je seveda saimo diružbeaii gospodarski sektor. .
Celot«i bežigrajsla prihodefe, to je dohodek, ki so ga gospodarske orga-nizaoije dosegle s svojdm poslovanjeni ta kamor štejemo poleg vredno^ti pro-danega blaga in opTavljanih storitev (toroj falaturirana realizacija) tiidi vse druge dohodke, ki so jih goepodarske organizaoije dosegile s svojim poslova-njem, kar so dohodki po pogodbah.o zdruaitvi sredstev za steupno poslova-nje, obresti od posojenih sredstev aili pa obresti od vrednosti na kredit pro-danega blaga in apranrljenih storiitev in otoresti od naloženlh sredstev, vred-nosti blaga liastne proizvodinje in opravljenoh stoniitev uparabjjeaih za laistne investicije ali za druge namene, ki iraajo snačaij kondne potrofinje ter drugi dohodfci, razen dohodkov, dose-ienih iz nasJora staipne porabe jn do-hodtoov, ki ]ih OŽD po predložitvi vla-gajo v pop^bna sredsbva TOZD, torej ta celotni prihodek OZD, znaša za vse gcapodarske organizacije skupaj 6,4 tniljjaTd din ali 500.'o več kot istega obdobja lani.
Visoko rast iakasujejo prav vse de-Javnosti, največ promet 69% ter tane-
tijsfcvo in trgovina 57%, z, isjehio ste-novanjsko-fccmnunalne dejaivnosti, kjer je rast 12%. Seveda moramo ob teh podatkiih upoštevatd tudi povečanje za-poslenosti, ki je 5%, od 22.5r6 na 23.687 zapostemfti v 80 gospodarskih organiaacijah.
V prometai dejavnoste je Stevilo za/-poslanih za 19 delavoev mandSe (sedaj 658), cetotni dohodek pa kar za 69% večji. Poleg pratneta je števflo zapo slenlh manjše saimo še v kmetijstvu (tadeks 99), trgovina in obrtna dejav-nost pa sta povečaH Stevilo aapoke-nrh za 9% oz. 7%.
Za doseganje celotnegia dohodka v vi&ini 6,4 milljaid dtn pa so organi-zacije zdmženega dela povBitnle 5,3 mi-lijaid din sredstev, kar je prav tako 50% več kot v isteni otodobju lani.
&and.mwo  in  pomerribno  je,  da  je
odstofcrd parast celotnega dohodka ze-lo vsklajen z odstotoo rastjo porab-ljenih sredsterv pri vseh paoogah go-spodairstva, razen v kmeniostvu in pro-metu, ikjer beležiroo padec zapaslenih, visoko rast ceaotnega dobodtoa in manj-Si parast pcsrabljeiiiih sredstev (raeli-ka je 13 oa. 3 indeksne tofike), kar ka-že na veUko pove6ai>je prodiuilntj^vnosti (t. j. dosežand dohodek na zaposle-nega), ki je povečan v kmetijstivu za 88% ter v prometu za 79%, ter repro-dukti^vnositd t. j- sredstev za reproduik-oijo na povprečno uporalbljena sred-stva  (pove6ai>je za 125% az. 87%).
Res pa je tudS, da je delez kmetij-stva in prometa v celotnem t>ežigraj-s*em gospodarstvu maijhm, tsata de-javnost sodeluje samo z 0,9% v celot-nem doseženenn dobpdku gospodaistva bežigrajske obč-ine.
STRUKTURA CELOTNEGA DOHODKA PO DEJAVNOSTIH:
Gospodaraka gibanja v obdini so ugodna. Zaradi visoke rasti materM-mh stroStov je ekonomiiSnost (t. j. ce-lotni dohodek na porabljena sredstva) snoer padla od l^ na 1,19, kar pomeni, da je gospodaistvo s 100 dinairji po-rabljenih sredstev iisbvanillo 119 ddn ce-lotnega dohodika. Vendar pa je gospo-da>rstvo z raamahom pastovamja pro-izvodnje in prometa povečato učinko-vitost gospodarjenja, talko, da se je rerjtabiOnost (t. j. dosežend. dohodek nasproti ' povprečno iiporabljenim oso»vnim in' obratnim sredstvoon) po-v-ečaia od 16,8 na 19,1, oai. za 13%. Močno pa^se je pavečaJa tudl prodtik-tivnost (dosež«ni dohodek na zapo-slsnega) in sicer od 31.701 din na 44.571 ate 2a 40%. Seveda ne smemo pozabiti na 23% povdšanje can."
Ce iziočimo kompcaieintno poveda-nje cesi laliko ugotcmmo, da se je pradufcttimiost na zaposlenega poveča-la v občina Bežigrad v prvem letož-njem poailetiju  za 11,2%.
Ekomomidnost je  izraaato  w6ja  le
v tenetijsfevu (indeks 109), izraaito nii-ja pa je le v gTadbeništivTi (padec od 167 ria 161ali4%).-
East rentabilLnosti je vefija od pav-prečja za celo gosjpodarsbvo (indeks 113) predvsem spet v taneteijstvu in prometu (indeks 180 in 138), ter nato še  v trgcmnii in industriji  (117).
Zaostajaijo pa gradbeništvo (113),^ obrt (112) in stanovarnjsko kornunalna dejavmost (65), kar je po&ledica pred-vsem zeto pavečanili osnoivnih sred-stev od 9.8Š5 tisoč dirv, na 14.186 tisoč din aili za 44%.
Kot je že omeiijano je' produtotšv-nosf vasoko rasla, po tekodih cenah za ceJo gospodarstvo obdine 40%, v kineitijstnra in promeifcu kaT 88 oz, 79% v trgOTim 53% ter v industriji 38%. OstaJi izkaajujejo mano'šj porast, grad-beništvo 28%, obrt 25% ter stanovanj-sko tajnMnaana 21%. Z izloatvj^o vpli-va rasbi cen so reMltati rasti produk-tiwiosU na aaposlenega bistmio raz-hini.
PRODUKTIVNOST NA ZAPOSLENEGA:
Kmetijstvo m prcnnet še vedno irs-kazujeta visak porast produtetivncsti (51 ln 44%), trgoviina in gastinstvo 23%, industrija 11%, gTadbeniStvo pa le ,3%, v stamavanjsko komumalm de-javnosti pa je produkttmost realno celo padla   (indeks 97,4).
Za poslovanje gospodarstva po-membna pokaaaMflja uspeha sta še stopnja mterne akumulacije ia pa re-produktivmost. Prvi je raamerje med sredstvi .aiSmmulacije, ki jah ustvarijo OZD in pa povprečno uporabCjeoimi poslovnimi sredsfcvi. V bežigrajskem gospodarstvu se je stopnja interoe afajjnulacije poveCaJa za 23%.. Na 100 din uporabljenih sredstev je bilo us-tvarjeno 7,3 din akumulacije, lani 5,9.
Poraavra) beleaimo največji parast su>pcye interne afcumulacije v kmetij-stvu 167% ter. v prometu 121%. V na-slednji skupini pa je trgovina, ki je dosegla, ob izjerano pavečanem dose-ženem dohoddcu, kair izvura predvsem iz fcanjumfctarnega položaja trgovinskih organiaacij s 44°/o paveftanjem stopnje iinterne   ataimuilatmiosti.
V indusalji je pavečanje 27%. V gradbenišfcvu pa 6%. Pairagi obrt in staaiovanosko kamiunaina dejavmost ia-kazujeta padanje stppnue intemfi aku-mulativnosti za 2% m 12°/o.
Dofeaj podobne rezuitate uspešnosti poslovanja daje drugi kazalec: repro-duktw«ost, ki je raamerje sredstev aa reprodukci^o in pa spet povprečno uporabljenih poetovnith sredstev. Za *ek>tno bežigratjsko gospodarstvo je pavečamje 18%, ali v absodutnih šte-vilkaih na 100 diin uipora.blj«nifa sred-stev je bEo ustvarjeno v tem palHetju 8,3 din sredstev za reprodfulccijo, lani v istem raadobju pa 7,0. . Reprodukttvnost je kmetajstvo v polletju letošnjega leta nasproti I, pol-letju lanskega leta pove6alo za 125°/o,-promet  aa  87%,  trgbvlna pa za  37°/b.
Poaitjven je kazalec še pri indv-striji 22% ter gradbenKtvu 4%, obrt in stanovanjsko komunakia dejavnost pa panovno izkazuoeta padec repro-dulctivnosti in to za 2% .oz. kar 28%!
Gibanje neto osebndh dohodkov ka-že na precej zmernejSo rast kot jo izkazujejo ostali parametri goepodar-sk^a postovanja.. Pavpredni neto osebni dohodek je ba v prvem pollet-Ju v ob&ni Ljubljiana Bežigrad 2.658 din nasproti 2.074 din v istem obdob-ju lairui. Povečaoje je 38%.
Zaniiniv© je, da je" največje pov»-čanje norninalnih osebmih dohodkov v indiistriji, za 34%. V trgovini je pwe-fianje 28°/o in tu je tudi izkazan naj-višji povprečei OD v višini 2.837 din.
Vse osteile panoge tmajo počasnej-šo rast OD med 14% in 28%. Realni OD, torej z upoštevanjem Mlacijsike-ga pritiska na rast cen v višini prd-bližno 23% za prvo poMetje letos, pa so višji samo v industTiji za 11%, gradbeništvu 1% ta trgovilni 5%.
Glede na to, da anajo te dejavrto std levji delež v cedoteem gospodar-stvu občitne, okoli 20.000 zaposlenih od približno 23.500 vseih zaposJenili in oko-, H 6.140 mflijoinov ddn oetotnega dohod-ka od približno 6.400 miJljcHiov din vsega bežigrajskega celotnega dohodka in 950 mivliijonov din doseženega dohodika od   1.036   milljoinOT  vs^a  doseženeea
dohodka, so tndl oelotnl realiti OD (povprečje) v be&grajski ob&ni višji za 5%. V fcmetijstvu so padli za 1%, v obrti za 4%, stanovanjsko kamtmal-m dejavnosti za 5%, ter v pmnietu kar za 9%. Neto 06ebni dohodki zelo variirajo med raznimi OZD. Najvišji OD iakaauje Prod, organizacija v usta-novitvi s samo 3 zaposlenimi, in sicer 5^72 ddn^na zaposlenega, najružji pov-prefini OD pa je v Poirižtvenem mizar-stvu, obrtni OZD v višini 1.632 din na zaposlenega. Največjo rast izkazuje CP Delo, 70% glede na lamsko povprečje prvega pbiletja, najvedji padec norm-nalmih OD (od 80 OZD so se nomi-nalni OD zanaajšaai v 6 OZD) kar za 25% pa iina prav tafeo PohdStveno nu-zarstvo. Povprečnl nominaJind neto OD v 1. poHetju 1974 ao, glede na ist» raai-dobje lanskega leta, nižjl še v Pro-jekttvnem biroju ing. Blagagne 12%, Jugainspefct 2%, IMV 10%, Gostin-skem podjetjju Cmuče 8%, in v 2iva, ženitnd posvetwvatoioi 10%.
Taiko pravzaprarv že lahko i2ilo6iimo neko sfcruikturo poslovanja paoog v pr-vem polletju. Najbolj okspanaivTio rast posiovanja izkazujeta tanetijstvo in pramet. Visoko rast najmočnejša steu-pina: industTijska in trgovim, ter po-časnejšo gradbanišfcvo, obrf tn staino-vanjsko komunaJna dejavnost..
Tako galbanj« je lapo raavidno ,tudi iz deleža cSstanka dohodika v doseže-nom dohodku, ki ostane OZD za lastno delitev.
Ostarieik dohodka Je katego.ri'ja, kl jo dobimo, ko odbij&mo od dosežene-ga dohodika zakonske in pogodbene obveanosti ter iaplačane osebne dohod-ke in cbruge osebne prejemike. Ta ds-lež ostanka dohodka je najbolj pora-sel v prometu od 32% na 455% "in y
kmetijstvu od 22^% na 42%, torej po-večaoje za 108 in 86 odstotka. Pov-prečno povečanje v bežigrajskem go spodEurstvu je 18%, iivdustrija in trgo vina sta za 25% povečall delež ostanka dohodka v dasešenem dohodku, grad-benižtvo za 2%, staaovanjsko komu-natoa dejavnost za 38%, pri čeraer pa je hbvo bstanka najnižji, 24,1 din od. 100 din ustvarjenega dobodKa. Obrt ne lakazuje povečanje d0ieža ostanka. Vsekakor je rast deleža ostan&a doiiod-ka spoibuden indtkator papravHjanja položaja gospodarsikdh organizacij v njihovem poslovanju, saj je krepitev materiaine osnove in to predvsem z la.smimi vin finanolranja osnoven dejh javnik uspeSnostd, kar pa se poikaže šele  v  naSIednjih  obdobjih.
V strukturi virov poslovmih sred-stev je prišlo do premaikov. Kljub te-,mu, da so poslovni viri aa 37,5% večji od nivoja 30. 6. 1973 in znašaijo 6.396 m-Jiijonav din pa je deJež lastnai miov posilovnih sredstev paded od 43^°/» na 39°,'o za celo gospodarstvo občine Ljub-Ijana Bežigrad. Tudi dalgoro&m kre-difci zavzemajo manjši delež v celotaih virih postovnih sredstev, namreč 8,2%, lani 9,9%, tnedtem' too je apaana rast r srednjeročnih kreditov od 3,8% na 4,4% ter kratkoro&nih kreditov od 12^2% na 12,5% in pa veilik skt»k ddbamieiiev, ki- že tako tvorijo skoraj tretjdno vseh poslovnih sredstev, pavečanje deleža od 27,7% na 31,8%; aM za dlobre 4 poe-ne. Dragi viri so poveCand od 2,5% na 4,1%. Struktura virov poslovndh sred-stev je opazno slabša in rast naveea-nosti na kraitkoročne vire poslovnih sreistev kaiže na vedmo vefijo naveza-nost na nestabilne vire poslovnih sred-stsv. Po panogah je situaciia sselo ra-riačna.
Obrt dakazuje visok delež lastraih sredstev, t. j. 72,9% bd vseh virov po-slovnih sredistev. V indaistiiji je pri-bližmo polovica lastndh sredstev v vi-rih poslovmih sredstev (49,5) v stanov. komuinakii   dejavmosti   42,7%.
Trgovina pa ima zelo neugodno strulcturo. Upoštevafci moramo, da ima-jo trgovdnske organizaoije polovico vseh pošlovnih sredstev v občinii, 3,3 miMjsipd ddn od 6,4 miOijard din, od tega jc Jcomaj 17% lastairih posaavnih sredstev. C^romen deftež tvortjo krat-koročni krediti, 17,5%, im pa ,dobavi-telji iin kupci s 45% dejlKžem v vlirih poslovnih sredstev v trgovinski dejav-nosti. Gtede na to, da najvedjo rast izkazujejo predvsern dobaivlteljd in kup-ci lahko skdepamo, da se pojav nelik-viidno^sta, ki se majprej pokaže v trgo- ¦
vinskl dejavnosti o6itno odraža že tu-di v postovamou gospodarsfcili organi-zacij na področju  občine Bežigracl.
Na splošno laihtoo Uigotovimo, da se sitoacija slabša. Ra&t zadolženosti ocenj'Ujemo s stanjem dobaviteljev in kupcev. Za celo bežigrajsteo gospodar-stvo je povečange dobaviteljev za 59°/'o nasproti stanju 30. 6. 1973. Edino pa-noga kmetijstvo je ostala na istera nl-voju. Trgovina iz,kazuje 79% poveča-" nje, obrt celo 97%, tndtistriija 37% in proimet 21%, le v gradbemišbvu je pri-' što   do   3%   aman.išanija   dobaviteljev.
Z drugega aorn^a kota latoko do-bimo podiobme rezul.taite s pregtedom kupcev in pa zailog. Obe kategoritji ka-žeta na izrazito rast. Prva za 41%, druga za 33%.
Kategonija   kupoi  in  dobavdteLJi  t
smaslu, da bežigrajsike orgamlzacije na-9topajo kot kreditorji v trgovskem smislu, (z že prodanim ui ne plačaram blagorn in z avamsi dobaviteljev, ta kategorija kaže veliko pavečanje v tT-govini, na katero odpade 1.688 milij. din od 2.661 milijonov din, kjer je povečanje 50% „ v industriji pa 33%, -obrt, lri sadeluje sicer v ma.jhnem znesku 50 milijonov, ima celo 60°/o povedanje. Najmanjša je rast kupcev in dobaviteljev v gradbeoišfcvu, 18%. Zadoge so z»lo narasle najbolj v kine-tijstvu za 80%, najinanj v pvometu za 15%. Vseh zalog je za 1.244 miiLijonav din. Od tega največ v mdustriji sko-raj 500 milijonav (60% rast) v trgovini okoli 490 milijancvv  (10% rast).
Poglejmo su še stanje osnavnth sredstev,- kapitadno opremljanost dela in pa odipisanost osno-vnih sredstev ter amortazacijo. Osnovna sredstva po stanju 30. 6. 1974 glede na stanje leto drii prej so večja za celo gospodar-stvo za 17%, najbolj v stan. kom. de-javnosti za 44%, najmano v prametu, za 7%. BoLj zanimitv in slikovit je po-datek koliko osnovnih sredstev po se-demji vedoosti odpade na zaposlenega.
V povprečju pride na zaposlenega za Bežigradam za 53.367 din osnovnih sredstev po sedanjd vrednostl Lani ob polletju pa za 49.774 din. Pavečanje je 7%. Kapitalna apre-mljemost dela je največja v obrti, 72.655 din osnovnih sredstev na aaposlemega. pa tudi iz-trošenost osnovmh sredstev d«la je najmanjša, le 19% amortiairanost osnovnih sredstev. Visoko kapitalno opremiljenost dela iakazujejo še indii-strija 68.500" din na zapostenega, in kmetiijsbvo 62.000 din, kot tudi trffo-vina otooli 57.000 din na zaposlemega. Nizek ni<vo kapitalne opremluenosti -de-la Imajo gradbemšbvo, oltoli 30.000 din, stanovanjsko komnnaJna dejavnost 23.700 din in pa promet s samo 22^00 din na zaiposlen^a. Edino zmanjša-nje vrednosti osnovnih sredst«v na zaposlenega ima trgovina in to 5% kar je predvsetn oosledica oovedamia Baposlenosta od 4.200  na 4.550 aiij  9°i.
Iztrošenost oz. odpisanost osnovnih sredstev je 42%, -vendar pa so razKke po panogah zelo značilne. Najbolj re-prezentaitivne panoge, t. j. industrija, gradbeniš.tvo in trgaviina iakazujejo povpredno stopnjo odpisanostii, trgovi-na 38%, ostali dve panogS pa 40% oz. 45%. Najmanjša iztrošenost osnovnih sredstev je v obrti sanio 19%, ter v stanovanjsko komunaJm dejavnosti 30%. V obeh teh panogah se je stanje z«lo papravilo, osnovna sredstva v funkciji so zetlo narasla, stopnja od pisa pa je padla. Stopnja odpisa se je zmanjšala še v prometu in to od 68.6% na 67.9%, vendar je še vedno najvišja ln kaže na veliko iztrošenost osnovnih sredstev v panogi prometa, kjer sicer aastopa v naši analiza samo Cestno podjetje s 658, zaposlenimi. Glede na sorazmerno vedno hitreje tehnološko zastaranje osnovnih sredstev je po merobno pogfledati kakšne stopnje amortizaoije nad predpisanimi tnini-maanimi stopnjami irkazujejo panoge bežigrajskega gospodarstva. Predvšem lahiko ugotovimo, da je amortizacija nad predpisanLmi mmimalndjni stop-njami vižja od amortizaoije po pred-pisanih   minimalmh   stopnjah   in   to:
64,4 milijonov din so ialočile bežigraj-ske gospodarske organizaoije za amor-tizacijo nad predipisanimi mdnimalni-tni stopnjami in 56,9 miliijcttiav din za amortizacijo po predpisainih minimal-mh stopnjah. Industrija izloda 41 mi-lijoonov din za amarajzacijo, nad pred-ptsaninH stopnjaini m 29,5 miJdjonov din za amartizacijo po predpisaniih mi-nimainili stopnjah, trgovona 14 mlijo-nov din nasproti 9,0 tnilijoina. OstaJe pamoge pa za amortizacljo nad pred-pisanimi six>pnjaimi izločajo manj, gradbenaSbvo 7,5 mflijonav, nasprotd 9,0 rtiillijanor<r din, fcmetijstvo 1,1 niill-jona nasproti 22 miilijonov diin, obrt ¦ 0.6 nasprota 1,7. Stairovanjsko komu-nalna dejavnost in promet pa prafctič-no ne izločata sredstev za aimartizaoi-jo nad predpisanimi stopnjami v pr-vem   poHethi  letošnjega  leta.
Vsekakor lahko^ še enikrat pozitdv-no ugotovinio, da so gibanoa poslova-nja v bežigrajskem gospodarstvu na splošno dokaj ugodna, da je raaanah gospodarsfclh dejavnostl vetek, z izje-mo še vedno previsoke rasti cen in pa ponovno zaostrene situacije glede tik-vidnosti. Vendar pa lahko na te poja-ve globataih disproporceiv celoBnega jugoslovanskega gospodarstva bežigraj-ske OZD vplivijo le v zelo omejefnem obsegu.
Da bi še jasneje ugotcnnli stanje, položaj in razroj našth 80 OZD bomo pofeicušiili podafa primerjalne podatke glede na celotno ljubljansko regijo in videli kaj predsfcavlija gospodairabvo be-žigraijske občine v tej zaokroženi go-spodarslci regi.ji. Glede na to, da nam vsc podatki stanja gospodaTstva celot-ne Ijubljanske regije še niso • dostop-ru v tem trenutiku, bomo dala pregied na staoje ob kancu lanskega leta. raz-meria pa v pol leta itak niso bistveno spremenjena.
V številu zapoalenih v ljuiblj^mskih petili obdnah sodeluije bežigrajsko &o spodarstvo s 14,9%, v celotnem dohod-ku pa s 14,1%, kar naj pi dalo orien-taci.;o deleža okok 15%! V kolikor se držimo te orientacije 15% laMco Ua-mo pregled stanja deleža ekonomsikiih kategorij  ter  ugotovimo raalike.
Predvsem je bistvenega pomena, da je parabljenih sredstev samo 13,9%. medtem ko. je delež amortizaoije nad predpisanimi stopnijami celo 17,3%, ter je tako dohodek za razdeiliteiv n»kje blizu povprečja 15^%. Del dohodka izločen^a za. osebne dohodike pred-slavlja 15,6% delež. del dohodlka izlo-čenega za druge osebne prejemke pa celo 27,1%, ostanek dohodika pa pred-stavlja spet  15,6% delež.
ProdukUvnc»t bežigrajskega giKpo-darstva na zaposlenega je večje od produictiivnosti za Ijubljansico r^rijo: 71.645 din nasproti 65.580 dinr prav ta-ko je tudi reniabfiinost veoja: 37,0 na-sprot; 28,6, kot tudi ekonomičnost be-žigrajskega gospodarsjtva glede na pov-prečje. OD so bill za 3,8% nižjd od Ijubljanskega povprečja, vlšja pa je. bila tudi stopnja uiterne aJsumulativ-nosti: 10,3 nasproti 7,8. Vendar pa je tahnično bežtgrajsko gospodanstvo s,;abše opremljeno, saj predsta.vlja.io osnovna sredstva samo 7,6% vseh osooroih sredstev v funkciji v ljub-ljandti regtji teT lahko trdimo, da je
bežigrajsfco gospodarstvo kapltatoo ekstfcnaimo gaspodarstvo v primerja-vi z ljubljamskan povprečjem, saj za-posluje 15% vseh zaposlenih ljubljan-skega območja. Taiko je bllo povpreč-no angažiraiLili z 173.700 din osnavnih sredstev na zaposlenega, v bežigrajski občinii pa le za 88.250 dm. Odpisanost osnovnili sredštev pa je žato bida v bežigrajstei občim le 37,9%, mediteim, ko je povprečje 49,6%.
Tudi financiranje vlrov poslovnih sredstev kaže na neugodnejšd položaj bežigrajakih organiaacsij glede na ljub-ljansko povprečje. Le 30% vseh virov posiovnih sredstev so lastna poslovna sredstva, ostallo pa so krediti vn pa dobavttelji za osnovna in obratna sred-stva. Odstotek lastnih sredstev za Ijub-ljansko  regijo  pa je  bil  36,2%.
Gibanja pa so v letošnjem prvem DOlletju primerjalno naslednja: zapo slenost se je v obfiinskem gospodar-stvu pavečala kar za 5%, v ljuMjanski regiji za 4,3%, v Sloveniji pa m 4,5%.
Glede na to, da je predvidena rast zapo&Lovanja v letu 1974 približno 2,5 % lahko trdimo, da bo v vsakem prime-ru preseženo. Visoka rast zaposlova-nja kaže na pavečanje ekstenzimosti gospodarjenja, čeprav ugodno vpliva na zmanjševanje številla neaaposleoili. Osebni neto dohodikd so v občini v pr-vem polletju leta Dili 2.659 din, v ljub-ljanski regiji 2.736 diin in za celo slo-vensko gospodao-stvo 2.564 din.
Ljubljansko gospodaj^tvo je letos v prvih šesiih meseoiih povečaJo ceiot-ni dahodek za 40"/i) nasprota anaJcemu oodobju lanskega leta, Bežigrad oO%! Doseženi dohodek je v ljubijansta re-giji povečan za 36%, Bežigrad 48%. Ker so stroška nairaščadi, tu predvsetn upoštevaimo naraščanje cen surovin m energaje, je curti stopnja rasti porab-ljenih sredstev vftLika: 50% v bežigraj-ski občind in 42% v Ljubljani. Tako je elfonomičnosr povsod padla za 1%, pn čenier je ek.onam^nost v bežigraj-ski občini še vedno višja. Ob tiitri ra-stj araortizacije dosežem dohodek za-ostaja za ra&tjo ceiotnega dohodka. Vendar je rast rentahilnosti visoica, enaka. v ljabljanski rcgiji kot tudi v bežigr^jski obtSim (13%). Nominailno računana produiktivnost na zaposlene-ga pa je bistveno povečana v bežigraj-ski obfiiini (40%) v Ljubljani pa oidd visoko, vendair le 30%. Stopnja jnteme atoimulacije je povpčana za Ljubljano od 4,2% na 4,7%, v dbčvn Bežigrad pa od 5,9% na 7,3%. Pri tem pa je treba omeniti, da so v sredstva akunnilacije vključeoa tudi sredsova, s katerimi de-lovne organizacije ne raapolagajo, ker so dana v obliki posojil ali pa za skupne rezerve. Prav tako kot v ljub-ljanski regiji je tiidh v bežigrajskem gospodarstvu v leni prvem poiletju prišlo do spremetnb v delitvi dohodka. Deiež OD in drugih osebnih prejan-kov je v Ljubljani padel od 575%, na 53,7%, za Bežigradom pa od 58,9% na 51,2%, ostanek dohodka, fci ostane OZD za uitemo delitev pa je pavečan od 25,6% na 25,9% za Ljubljano in od 32.6% na kar 38,7% za občino Beži-grad. Pogodoene rn zakonske obvezno-sti pa so povečane in sicer od 16,3*0 na 20,7% za Ljubljano in od 8,5% tna 10,1% za občiivo Bešigrad.
V pregledu investicijske dejavnosu smo hili, žaJ, omejeni na podatke, ki so jih dostavile OZD. Ti podatki so zelo nepapolni, saj je le 44 od 80 OZD poslado podatke o glbanju invesbicij lecos im lani. Zato je treba ta pregled Jnvesticij jemati z veliko "reeervo!
tndustrija kaže na vediko rast inve-siicrij, okoii 8O°/o, pri čemer daileč naj-več investira Belimka, sedemkratmo po večanje, v mesku 120 miliooniov din. V gradbeništvu je povečauje akoli 4O°/o, v lanetiidstvu je porast investioij prav taJto 40°/o, promet pa iztazuje drasti-čen padec investiranja, na samo 3°/o Lanakih mvestooij. To iavira iz tega, ker je Inex Adria zmanjžalo svoje in-vasticije _od 524 miHjanoiv na 7,5 mili-jonov. V trgavini zasiledimo 60% rast invastaaiij, najveC v Leanani in Com-meroe-u, obrt pratotičmo ne izkazuje poveftanoa investioijske deOartmosti, ko-mTjnaia pa ima povečanJe tavesticdj od 6 mfljjjanaiv na 14 mailijanav din ali za 140%. Celafcno bežigrajstoo gospodar-stvo, ali bolje, potovica OZD, ki so dafle podatke na vpogled, razen prame-ta ka&e v povprečju na modneJliSe in-vasttmn«}« kot lani.
* . Se enlcrat pa apoearjamo, da je ta ' 'pregled nepopolen.
'Ob konču primerjataega pr^leiia omeniinfe še, da so tri bežigrajske QZD izkazaie ob paHetju izgutoo zaradi ne-doseaeo^a dohodka in to skupaj v vi-šmi pritoliino 4 miiijojie din. Te so: s področja ind.ustaije organizacija T%> Tip, j^utoa v višini 3,868.000 din, s poiiročja kmetijstva KZ Csrmuče 30.000 din in s področja gradbeništva Inženi-ring 40.000 din. Na področju' mubljane je 24 orgamizacij imelo izgubo •zaradi nedosežanega dohotika v I. palletju 1974, v slcupni višini 855 miiijomov din. Delež bežigrajskth drganizacij v tej izgubi je 4,7%. Od te cetotne izgu-be pa nosi kar 54 milijanav din izgube aOi skoraj 2/3 ZelecaniStao trainsportno podjetje občine I^juMdamarCeoter. • Ce povzamemo nekaj zaključnih mi-sll o pollefcnem gibanju bežigrajskega gospodarstva ugotaviimo, da je dožnvelo velik razmah, kl pa je povzro6il dosti težaiir. Kot rezultat teh so precejšnja odstopanja od dogororjenih proporoev. Gospodarstvo kot celota beleži velike skoke ceaotaega dohodika kakor tudi doseženega dahodka. Ob nekoliko manašem porastu OD pa je ostanek dohodka večji kar za 68 odstotkov. Za-loge v celoti so se povečale za tretji-no. SkJepamo, da je porast fizičnega obsega zalog numjši od porasta pro-izvodpje. Vendar pa ob primemo višjih oenah . te   zaloge   vežejo >vse   preveč
obratoih sredstev. Prav ta kotijvB&tura pa povzroča precej preglavjc, saj gc> spodarstvo nanjo ni računalo.
Porasla je medsebojna zadolženosl; v go6podarstvu. Stanje dobaviteljev je v primerjavi z lanskim leto 59 odstot-kov večje, kupcev pa za 41 odstotkov. Kljub temu je pozitivna razlika še vse-eno 627,332.000 din. OZD se bodo mora-le slej ko prej začeti boriti še z ne-likvidnostjo, aato bi kazalo že ukre-pati.    .
Veliki konjunkturi gospodarstvo tu-di ftnančno ni koe. Vedno več je potreb po kreditih, zato se struktura sredstev slabša. V strukturi pada ude-ležba kvaJitebnih dolgoroCniih kreditov. Oplačitoi roki se krajšajo.
Akumulativnost gospodaisfcva je pro- . blematična. Nominalrao 23 odstotkcw povečanje ne sledi povečanju investi-cijskih stroškav (oene gradbenega ma-tertala so višje za sboraj podavioo). Tudi sama stopnja interne akuinulativ-nosti ni na zadovoljivi vištoi.
Največje odmike od dogovorjenega beležimo v zaposlovanju. Stopnja ra-eti je občutno večja kot v republiki ali pa v Ljubljani. Takžna stopnja skriva v sebi značilnpsti ekstenzivnega zapo&lovanja, kar pa je v nasprotju z stabilizacijskimi in antiinllacijskimi napori.