Stav. 316___ vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjidraj. — UrednfSvo: uflca «v Vr«TĆi&a A sipkega Rev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-«j;tru. _ Nefrtnkirana pisma »c ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — J?Jajatefj In odgovora! urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta fcdinosti. — T«k tiskarne Edinost. — Naročnina snaša na mesec L 3'—, pol leta L 18 — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. letnik XIVI Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stoihik. — Oglasi se računajo V širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1—«. Oglase sprejema Inseralni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 2Qt V Trstu, v sredo 19. novembra 1913 (z Jiiagoslavils. F.šna preiskava v poslopju »»Sokola«. SPLIT, 17. V poslopju »Sokrla« v Zadru je bila hišna preiskava. Poiicija ie iskala spise nekakšnega plebiscita, ki so jih Jugoslovani ie dni zbirali v Zadru. Pri hišni pre^kavi so biH aretirani svetnik GcH, prof. dr Sto;kovič, oticijanta Vidovič in Matijaš ter bivk policijski agent Mestrov. Prve štiri so po zaslišanju izpustili. Stavka tiskarjev v Sp'.itu. SPLIT. 17. Z: radi trajanja tiskarske stavke, ki n:kaki>r ne kaže, da bo spor z lastniki tiskarn kmalu rešen, je uprava dnevnika »Nova Dcba« sklenila likvidirati list. Uprava lista je že ofpustila uredniško in upravniško csob5e. V vsej Daknaciji izhaja samo en list, »Narodna Svijest« V Dubrovniku. V Splitu so tiskarne zaprte, in nekoKko tiskarjev ie že odpotovalo drugam. Meščanstvo v Splitu in sploh vsa Dalmacija zelo težko občuti pomankanje lo-kahrh listov, in prebivalstvo je nezadovoljno s tem, da se tiskani in lastniki tiskaren ne morejo z edini ti v času, ko italijanska propaganda deluje z denarjem, živili in časopisi. Izražanje živine iz Dalmacije. SPLIT, 16. Nekateri temni elementi, katerih zločinsko delovanje sega celo nazaj v dobo avstrijske vladavine, nakupujejo po vsem zasedenem dalmatinskem Zagorju živino, volno, tobak in razne druge poljske pridelke ter jih odvažajo v Italijo. Valulno vprašanje. BELGRAD, 17. V finančnem ministrstvu se je ustanovila pesebna komisija, ki se bavi samo z valutnim \prašanjem( zlasti s pripravami za kolkovanje kronskih bankovcev. Načelnik te komisije je dr. Bajkič, pomočnik finančnega ministra. BELGRAD, 17. Da se odpravijo težkoče v denarnem prometu, ki so nastale vsled po-mankanja drobiža, se bodo izdali novi bankovci po en dinar in po pol dinarja. Posojilo za popravo lckomotiv. BELGRAD, 16. Za popravo lokomotiv se je v ministrstvu za promet dovolil kredit v znesku 50 milijonov kron, 3 nrlijonov frankov in milijona dinarjev. Razen tega je bil za pokritje železniških izdatkov v mesecu novem ru dovoljen izreden kredit v znesku 20 milijonov kron in 3 milijonov dinarjev. Ureditev uči teletih plač. BELGRAD, 17. Minister za prosveto je podpisal odlok, po katerem bodo vsi učitelji v kraljestvu dobili plače po določbah novega zakena o narodnih šolah. Te plače se bodo računale in izplačale od 1. septembra t. 1. Ureditev uradniških plač. BELGRAD, 17. Kakor se nam javlja, pride osnutek za zakon o državnih uradnikih kmalu na dnevni red pri seji ministrskega sveta. S te»n osnutkom se bodo uredili prejemki m službeni odnošaji ne samo državnih uradnikov, temveč tudi vpokojencev. Kipar Meštrović v Zagrebu. ZAGREB, 16. V Zagreb je dospel naš znameniti kipar Meštrovič, ki je ves čas vojne bival v inozemstvu. Zagrebški umetniški krogi so mu priredili prisrčen sprejem. D'Annunzio zopet na RekL REKA, 18. D'Annunzio se je vrnil danes okoli 4 na Reko. Pripovedoval je o sprejemu v Zadru in o sestanku z admiralom Mulom, ki je brzojavil vladi v Rim, da njegovi vojaki ne zapuste dalmatinskega ozemlja, ki je določa londonska pogodba Italiji. 12 ČEHOSLOVAŠ&E. Čcškoslcvrški socijalni demekrali za prijateljske odaošaje z Rusijo. PRAGA, 17. Izvrševalni odbor Češkoslovaške fficijaine demokratske stranke je na sobotni seji zahteval hitro dovršitev sodne preiskave proti esebam, osumljenim, da so obče-vaile z madžarsko komunistično vlado. V u-stavnem vprašanju je odklonil sistem dvojne aborrs:ce. V finančni politiki je zahteval take. jo predložitev načrta glede oddaje pre- moženja m tako obdačenje premožnih slojev, da se v državnem proračunu doseže ravnovesje. Nadalje je ugovarjal svojevoljnemu od-potovanju Kramara k Denjikinu in zahteval, da se sibirski legionarji pošljejo domov. Pozval je vlado, naj sklene s sovjetsko Rusijo prijartelske zveze in je urgiral zakon glede obratnih svetov. Načrt zborovalnega zakona. PRAGA, 17. V ustavnem odseku so razpravljali o načrtu zborovdnega zakona. Govorniki so se izrekli za popolno svobodo. Vlada naznani svoje stališče v prihodnji seji. 25% jamstvo za avstrijske bankovce. PRAGA, 17. Z ozirom na poročilo dunajskih listov, da v Parizu odobravajo dunajski predlog, po katerem naj bi avstrijski bankovci dobili 25% no jamstvo, piše »Tribuna«, da ima čehoslovaški denar pravico do boljšega razmerja. Dalje objavlja »Tribuna« vest, da sta čehoslovaška in jugoslovanska vlada posili pariškemu gospodarskemu svetu memorandum. ki poudarja neugodne posledice za češkoslovaško in jugoslovansko krono, ako bi se Dunaju dajala taka prednost, ter zahteva jamstva za češko valuto na mednarodnem trgu. Stavka urads'kov pri železni industrijski družbi dokončana. PRAGA, 17. Stavka uradnikov pri praški železni industrijski družbi je končana. Uradniki so zopet začeli delati. Uvažanje in izvažanje jote. PRAGA, 17. Češkoslovaški kontrolni sinda-kai jutne industrije začne s poslovanjem dne 17. t. m. Njegova naloga je nadzirati uvoz in izvoz jute in jutnih izdelkov. IZ RUS3J2. Bo!;ševiki odbili Estonce. LONDON, 17. (S.) Vojne ministrstvo naznanja, da so boljševiki v s'lnih napadih odbili Estonce proti severovzhodu; pri Peilusu in Jarovi se je nadalje- al 15. t. m. boj. Fjodor Rodičev pride v Rusijo. MORAVSKA O STR OVA, 17. Ruski voditelj Fjodor Rodičev pride te dni v Varšavo. Politična kregi vič-ijj v iem znak zbližanja med Rusijo in Poljsko. , Lit v Laska vlada v Kovna pod angleško zašči-o. MORAVSKA OST*Ov/A, 17. Kakor poročajo varšavski listi, se ie postavila litvinska vlada v Kovnu pod angleški protektorat. Iz Maclli/s e. Rudarska odposlanstva pri Hortyju. BUDIMPEŠTA, 17. Horthy je sprejel deputacijo madžarskih rudarjev in je izjavil, da se bodo izdale odredbe zaradi povišanja produkcije premoga. Ako bi se položaj navzLic temu ne izboljšal, bi se rudniki militarizirali. Izgon Madžarov in Sasov iz Sed-nograjske. NAUEN, 17. Romunska vlada je izgnala iz Sedmograjke zopet SUC0 madžarskih in saških priseljencev in je pozvala vse dosedaj nameščene madžarske in saške uradnike, da zapuste v 14 dneh Sedmograško, pri čemer pa smejo vzeti seooj le najpotrebnejšo obleko in perilo; vse drugo morajo pustiti tam. Na ta nač:.n izguba domovino in kruh okoli 15.000 rodbin. Iz Kemč'Ja. Povrnitev Mackensena T Nemčijo. NAUEN, 17. Kakor se je naznanilo nemški komisiji za premirje v Diisseldorfu, je maršal Foch odreddl vse potrebno, da se feldmaršal Mackensen v najkrajšem času vrne v domovino. Vodja zavezniške komisije za premirje v Diisseldorfu, general Nu.lant, je -bil naprošen, naj deluje na to, da se Mackensen povrne po najkrajšem potu, v tc n primeru preko Ital:je. General Nrdant je obljubil, da se zavzame v tem zmisiu pri generalu Fochu. Iz Avstrija. Družba za zračni pronet. ' DUNAJ, 17. Kakor javlja »Neue Freie Pres- se«, je novo ustanovljena družba za zračni promet že stavila pristojni oblasti konkretne predloge glede redne vožnje s poštnimi in o-sebnimi letali. Za sedaj se za poštni in osebni promet ustanovita progi Dunaj - Line - Solno-grad - Incmcst in Dunaj - Gradec - Celovec -Beljak. Pozneje se ustananovita črti Dunaj- P O D L I S T EK Za st:ra praodo. (40) Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Ko je naslednjega qutra okoli devete ure Matija Gubec došel do Ivanca kraj ceste, mu je rekel znanec, da je Gjuro Mogaič že dobre pol ure poprej šel tu mimo in krenil na krapinski most, a, ko je dospel v selo pod Sused, je imel kaj gledati. Bilo je krika in vika. Okoli lesenih stebrov je stalo mnogo privezanih konj, na potu in po hišah so kričali čudoviti ljudje — Madžarji, Štajerci, Slavonci, Posavci, vsi pod kalpakom v modrih plaščih — čudni, vražji obrazi, četa, kakor da so jo vrane znesle iz vsega sveta v to prijazno selo. Jela Filipčičevka, ki se je bila ravno odpravila od hiše, je pripovedovala med potjo Gubcu, da so to kamiški konjeniki gospoda Taha, prava poguba« ker po vsem selu da ni več ne gosi, ne kokoši, a dekleta in mlade žene da ne smejo pred l:išni prag; ona da je hvala Bogu, stara in da se ji ni bati teh pesoglavcev. Na srečo, je rekla, odide ta smet v treh ali štirih dneh z gospodarjem na Madžarsko, ali dotlej da bo še dovolj joka, ker bo Tahi neoženjene meške iz vseh vasi tlačil v konjenike in Bog naj se usmili siromašnih mater! Gubca je pri tem nekaj zazeblo; toda, ne da bi se brigal dalje za kričave konjenike, je rekel stari Jeli: »Z Bogom!« ter odšel navkreber v grad. Vnanja vrata so bila širom odprta; kmetje, sluge, častniki m vojaki so polegali tu kričoč in brbljajoč. Gubec je mogel torej brez ovire priti v prvo dvorišče. Nedaleč od vrat se je naslanjal s hrbtom ob zid debel človek v temnem plašču, napihnenega obra* za, zavitih črnih brk in malega šiljastega nosa, ter je gledal nepremično, kaj se dogaja po dvorišču. »Čujete, dragi človek,« je izpregovoril Gubec, približavši se slugi. »A?« je vzkliknil ta, omerivši kmet« od glave do pete. »Kje je milostljivi gospod Tahi?« je vprašal Gubec. »Ravno tu je,« je vzkliknil sluga zopet, pokazavši s prstom na starca sredi dvorišča ter je jel dalje buliti v ljudi. Gubec je pogle> dal tja, kamor je pokazal sluga. Sredi prvega grajskega dvorišča je stal Praga in Dunaj - Budimpešta ter različne dol- njeavstrijske proge. Beda na Dunaju. NAUEN, 17. Dunajski župan je izdal oklic na vse nemške brate; v tem pozivu opisuj* strahovito bedo dunajskega mesta, pretečo ustavitev električnih obratov, plinarnic, veii-ke tvornice za kruh, velikansko umrljivost otrok in hiranje bolnikov. Nevarnost, grozeča Dunaju, da je dosegla skrajne meje. Nemško časopisje prinaša ta oklic v ponatisu s pozivom, da se je treba lotiti nacionalnega rešilnega dela. _ Mirovna konferenca. Podpis mirovne pogodbe z Bolgarijo. - CIarkova brzojavka vrhovnemu svetu. PARIZ, 18. (S.) Vrhovni svet je sklenil, da se mirovna pogodba e Bolgarijo podpiše v dvorani mestnega magistrata v NCuUylu ob Seni v četrtek 27. novembra. Nato je vrhovni svet sklenil, naznaniti Venizelosu, da ne mere spremeniti svojega stališča glede začasne zasedbe Smirne. Končno }e vzel vrhovni svet na znanje brzojavko Georgea Clarka, kateri izjavlja, da je po prihodu čet admirala Hor«tyja v Budimpešto rekel: »Nahajamo se v gosti megli, ker ne odobrava nobena stranka ustavitve sovražnosti.« Lloyd George zanika, da bi bil poslal Rusiji mirovne pogoje in da bi nameraval poslati tja lo:ia Lansdowna; pristavil je, da so se Francija, Japonska in ZedLnjene države upirale boljševištvu, toda napori Anglije da presegajo napore vsake druge države. Govoril je o angleško-francoskem sporazumu, po katerem naj bi sledili obe vladi isti politiki. Nato je prvi minister pojasnjeval vzroke boljševiških vojaških uspehov in rekel: Mi se ne smemo spustiti v spletke dežel, ki so tekom stoletji povzročale polom vsem vladavinam in vsem vojskam, ki so nastopile proti njim. Iz Cmeri te. Lodgeovi pridržki k mirovni pogodbi. WASHJSfGTON, 17. (S.) Senator Kitchoch Je rekel v senatu, da je predsednik \Vilson izjavil, da pomenjajo Lodgeovi pridržki raz-veljavljenje mirovne pogodbe, in da umakne pogodbo iz senata, ako se ti pridržki odobre. U2 C vtedal v mestu popoln red. Clark je moral prote- Ve||kj h{ soc^ltAh demoliratov in stirati na najodločnejši načm proti aretaciji razmh j ljudske stranke. ..i^f)!'niiflv t oi.ranj mini s t r s t v a. j katoliške socijaKstičrrib voditeljev s sirarn Vrhovni svet se sestane zopet hitri Iz Francije« Izidi volitev t Franciji. PARIZ, 18. (S.) Po neki statistiki agencije »Havas« je bilo izvoljenih: 117 levih republikancev, 52 radikalcev, 71 radikalnih socijali-stov, 24 republikanskih eocijalistov, 54 ze-dinjenih socijalistov, 6 sorijalističnih odpadnikov, 120 napredniakov, 73 članov liberalne tranke in 31 konservativcev; skupno število izvoljenih poslancev je 548. Zmaga Clemenceau^vega nacionalnega bloka. PARTZ, 17. Clemenceau slavi zmago. Nihče ni mogel predvidevati, da dožive oficijelni socijalisti tak* poraz. Vojna in vojne posledice 30 obrnile povsod Široke ljudske ma.se v socialistične tabore, od katerih pričakujejo rešitve. Tudi v Franciji je bilo tako, in je vsled tega Clemenceaujeva zma^a nad alisli, ki so se proglasili za pristaše boljševiških načel, tem važnejša. Razun v okraju gornje Sen-ne so bili oficijelni socijalisti poraženi v vseh drugih pariških volilnih okrajih. »Temps« .piše v »Presse de Pariš«: »V včerajšnjih volitvah je Francija zmagala boljše-\.štvo. To je veliko svarilo agentom, k: bi hoteli zanetiti v Franciji revolucijo. Francija se ni rešila n' Marna, na Tzeri, pri Verdunu, da se potopi v revolucip.« Največji poraz je zadel oficijelne socijal'ste v listi Longuet, ki je bil oče francoskega boljševištva, kakor je bil r.je-gov ded, Kari Marx, oče socijalizma. Ma^eras, revolucijonarec, je padel, kakor tudi Fierre Brizon. Sletiak Sadoul ni bil izvoljen a Caillaux se ni udeležil volitev. Kongres poštnih uradnikov. PARIZ, 18. Poštni uradniki ©o se zbrali na kongresu, da se posvetujejo o protiukrepih v slučaju, če ba vlada ne sprejela zahteve za ureditev plač. Sklenili so enoglasno, da se za-tvorijo brzojavne in telefonske proge. Posledice stavkanja t LorenL NAUEN, 16. Vsled stavkarskega gibanja se je znižala produkcija rud v Loreni od 655.000 ton meseca avgusta na 400.000 ton meseca septembra. Iz Anglije« Dolfnfa zbornica in rusko vprašanje. LONDON, 17. (S.) V doljnji zbornici je izjavil Mac Clean, d^ je boljševištvo zanikanje demokracije in da se nima Anglija baviti s tem vprašanjem, temveč da naj pusti, da Rusija sama dela za svojo rešitev. Nato je Cecill napadal krvoločno boljševiško trinoštvo in izrazil sveje zaupanje, da ne bosta general Pe-njikln in admiral Kolč^-k korakala proti Moskvi, temveč da bosta posvetila vse svoje sile za usianovitev stalne vlade v zaseder-"i pokrajinah. Vlada — je zaključil govornk — mora jesno izraziti svoje stališče. Ken -erson je izjavil, da se zoperstavlja delavska stran' a vsakemu posredovanju v Rusiji. Prvi minister Uoyd George je ugotovil, da ni noben govornik proslavljal boljševištva in da se je ustvarila — sicer še ;ako dvomljiva — struja za rešitev ruskega vprašanja. Prvi minister je postaran človek srednje postave, kratkih nog, kratkih rok, ali nenavadno močan. Med visokima ramama mu je sedela velika, šiljasta glava; nad ozkim, visokim čelom so se ovijali dolgi, beli in volnati lasje. Obraz mu je bil rdeč, surov, nos top, nosnice široke, ustnice debele, brada in brke dolge, bele. Izpod močnih, metlici podobnih, belih obrvi ste škilili dve mali sivi očesi« plašni, a vedno nekoliko zaprti. Preko čela se je vlekla rdeča brazgotina« a od nosnic do ust ste se raztezali dve črti in se je na tem obrazu vedno javljal zlohoten posmeh. No — obraz besneža, ki bi tudi vraga zadavil. To je bil Ferko Tahi* baron pl. Stettenberg. Desno roko je zasadil ▼ razpeto zeleno zurko, z levo pa je na hrbtu držal bič« a nogi« odeti v kožnate hlače in obuti ▼ visoke črevJje, je raz-koračil široko ter gledal, kako črnolas vražji mladenič, kroti besnega konja, psujoč in preklinjajoč. Mladeniča je gledala z okna notranjega grada Se neka druga oseba — starejša gospa, bele polti« črnooka, črnih las, kateri se je na finem nosu, na zavitih ustnicah, videla sled plemena Zrinjskega in oholost. Gospa v s vi tli zeleni halji pod belo kopo je bila, sodeč po obrazu« vsekakor mladeni-čeva mati. Da, ta gospa je bila Jelena Zriaj- V nedrje se }e bi-1 v Italiji veliki volilni boj, u naavečj-o naj>etostio pričakovan ne le v Italiji sami. remv-oč tudi v vsem inczemekein .političnem svetu, ker utegne uspeh tesa boja vplivati na politični *>:!r>žaj. v notranjosti kraljestva in tudi na bodoče s-meri vnanje .politike ItaJije. V ponedeljek i se je vršilo štetje glasov po sekcijah, a niti rezu-ltati iega štetja niso še popolnoma znani. Ker pa so ntcrale sekbije volilne operate poslati centrali, k;er se vr&i glavno in vseskupno štetje, najbrže ns bomo vedeli končnega uspeha pred večerom, ali pa morda šele Jutri. Naš d:»;:isnik iz Firenze je b3 se!ko»3ah je gotovo, da so sccrja-ini demokrate in katokska ljudska stfan&a dosegli sijajne uspehe. Pj mnogih mestih ste ti <č\e stranki do-seffli relativne večine, po nekaterih pa so soeija-des- Ji celo abschituo večino nad drugimi strankaxi. Cr>:ovo je torej, da boste imeli ti dve stranki v novi 'zborn'ci veliko ir.cč, da bo morala vlada računati »z nrma in da se smeri bodoče notranje in vnan?« politike Italije ne boc'o mogle več določati v nasprutstvu s tema dvema strankama. Vojevite/i, šoveni in imperijalisti so — tako se nadejamo — od gospodaril i. * Seveda ni 'zlkKučeno, da utegnejo priti še ipresenečenja v iem pogledu, ali — kakor rečeno in kakor vse kaže, bo tako. kakor -}e napovedal noš dopisnik. Z naiveč"o napetostjo se Je pričakoval -izid volitev v M.lami, tem kulturnem in političnem središču Italije; in ravno tu so doživeli šoveni popoln poraz. N-4veči kričač in naganjač Mussclini je doživel popoln .poraz. Lista njegovih somišljenikov je icoseg'i smerno maio število. Vsak človek, ki ima izrnce zmisla za politično dostojnost mora pozdravljati ta -tosrodek -z zadoščenjem. Kdo je ta Mussclini? NedoAgo temu še je bil eden glavnih, ciko ne glavni urednik soci-jalnodemokratlčnega »Avantija«. V tem volilnem boju pa niso vsi drugi nacijoni listič ni ti&ti napisali toliki/ gnusnega zasramovanja socijalnih demokratov. kolikor -je Mussctfnijev »Popolo jd"ItaKa«. A to, da se }e nenadoma tako politično izpremeril, bi ne bilo še naohuje. Gnus pa mora vzbujati vz.ok te izpremembe. Ljudje iz ItnJIje nam aatrunejo, da so M-uesoKmja — kupili. Mar-kanten enak teh volitev je ttxH ra'zmerno mala udeležba od sirani meščanskih strank. Ponekod je iznašala cefo 40—50%, a v nekaterih krajih se sploh niso udeležili volitev. To, po tolikem volilnem ihru,. .t presenetljivo dejstvo bi si mogli razlagati le s tem,.da je javnost ozlovc-ljena in zbegana. k čemur je mnogo pripomogel N-itti, ki je zai'nji čas izpremeiril fronta Dočim poprej obsojal pretiranot&fc nacijonalistov in interveneroni-stov ter jo ves svet sodil, da vlada med njim in OielitMjeiii idejna skupnost, so pa njegova glasila v zadnjem času kar naenkrat začela srdito pisati •proti Gio'Uti'u In v ®mii !u šovenstva. Neko poročilo. ki smo ie prejeli iz Ifa'ije, nam dafa razlago, da se je Nitti hctel s tem rešiti. Bržkone pa se ie ravro s tem pokopal, hte informacije nam zatrjajo, .d:a je sedaj padec Nittija neizogiben. V naslednjem podajamo is'tfko o izidii volitev v raznUi mestl'i Italije: •MLLAN, 18. Izid volitev v 210 tekel j?, h od 226. je takie: Sccija!:»-ti 53.090, Patriotska zveza 20.S43, Italijan si! _a ljudska stranka 9S12. Blck ~z levice Pt-47, Bojevniška zveza 4130. Pol edelski neod-visrr kančkla* le dobil 62 glasov, a narodni neodvisni kancVdat 1 glas. iPIACENZA, 18. Socijalisti so dobili 3031 glasov, Ljuds' a etranka 470 slasov, demokratični liber?.:<3 1(54, bojevniki 132. MODCNA, 18. Socijalisti 7004. umerjeni klerikalci 19iO, katoliška stranka 1113, radikalni socijalisti 13»0, bojevniki 239. PlARA'A. IS. V 180 sekcijah so dobili klerikalci 14.000 glasov, socijalisti 12.000, predstražna ska, omožena Tahovka, a njen sin Gavro bolj deček, ne*o mladenič, bolj vražTč, ne^o gospodič. Dalje od gospodarja je stalo več kmetov razkritih glav; bile so tudi kmetice, ki so držale v naročju šibko deco ter plakale grenko. *No, Gavro, daj Gavro! Zajahaj ga, naženi gaf« je kričal Tahi s hripavim glasom, ne zmeneč se za kmetske ljudL Konj, belec, je bil divji, turške pasme. Vzpenjal se je kakor besen, postavljal se aa zadnji nogi in stresal grivo; ali, mladenič je stisnil stegni« se privil konju ob vrat ter ee prilepil nanj kot klop« kot kača. »Tako trebal« je zalddcal oče, ter je o&inil konja in sina s bičem. »Tako treba!« i« zaklicala tudi gospa Jelena z okna« »drži ga« drži, ne odnehaj!« »To je tvoj konj?« se je obrnil Tahi <3o kmeta« ki je ttal blizu in gledal plašno, kaj se dogaja. - »Je, vaSa milost,« je odgovoril kmet, »A, od kje ea dobil takega konja?« »Turški je« otel sem ga Turčinu, milost vaša,, r zadnji vojni.« »Čemu tebi tako plemenit konj?« je vprašal Tahi, »to ni za moštvo, izkažem ti milost zveza 8000, obnavljajoča zveza 4000, bojevniki 1300. BENETKE, 18. Socijalisti 25.323, Ljudska stranka 16.689, demokrati 9032, liberalci 8951. Socijalisti imajo torej tukaj 3 poslance, LjuJska stranka enega, liberalci enega in demokrati enega. PADOVA, 18. V padovski pokrajini, kjer ni bilo doslej ni-ti enega socialističnega »poslanca, bodo sedaj trije. Klerikalci dobe tri, a patrijotični blok enega poslanca. TL-RIN. 18. Socijalisti 70.280, Italijanska ljudska stranka 18.602, Blcfo zmr.ge 12.427, Giolittijevci 7878. Razun tega so še nekatere druge, neznat-nej£e stranke. FLORENCA, 18. Socijalisti 42.396, Italijanska ljudska stranka 13.100, Liberalci 12.756, Demokrati 8951. RAVENNA, IS. Socijalisti 30.201, Republikanci 16.681, Italijanska ljudska stranka 8627, Liberalci 3484. Krščan-ki demokrati 527. V kolikor se more doslej predvidevati dobe socijalisti 4 poslance, republikanci 3, in enega Ljuds' a stranka. RIM, 18 Včeraj se je začelo v vseh rimskih okrajih štete glasov. Toda, kakor so se pokazali volilci apatični pri volitvah, tako po se pokazali apatični tudi pri štetju glasov. Večerni listi prinašajo naslednia poročila o izidu volitev v R'mu: Socijalisti 33.424 glasov, Italijanska ljudska stranka 32.451, Demokratska zveza 25.463, AHeanza (.zavezništvo) 19.621, Fascio d'Avanguardia (pred-stražna zveza) 16.094 glasov. NEAPOLJ, 18. V Neapcliu }e glasovalo samo 30% volilcev. Doslej je v mestu v večini Ljudska stranka. Med delavskimi masami ima večino li-sta ericijeJmh socijalistov. PALERMO, 18. V vseh okrajih je število volilcev, ki se niso Uif^ležili volitev naravnost porazno. V 143 palermskih volilnih okra ih je glasovalo od 100.000 vpisanih volilcev komaj 16.763. V petih volilnih okrajih se je moralo zaradi po-mankanja volilcev ustaviti glasovanje. Komaj 16% volilcev se je udeležilo glasovanja. KATAN1JA, 18. Od 245.060 volilcev lih je glasovalo samo 88.992. Zdi ee, da bo tukaj dobila večino demokratska lista; »a njo p;idejo bržkone kostitucijonalni agrarci. a nato bojevniki. Oiici-jelni socijalisti ostanejo 'bržkone izkl učeni. Proglasitev sp'osne stavke v Milanu. — Zahteva za razpustitev arditskega zbora. MILAN, 18. V bližini poslopja Avantija je včeraj popoldne .nenadoma eksplodirala bomba, ki je ranila več oseb. Ne ve se, kdo je vrgel bombo; smatra se, da so to bili ardiiti ali kakšni člani bojevniške zveze. Kvestura išče storilce. Voditelji socijalistične stranke in splošne delovne zveze so imeli danes v prostorih »Avantija« sejo, v kateri so sv.!enili splošno stavko, ki začne že danes, zahtevajoč od ministrstva razpustitev ard'tske?a zbora. Jutri zjutraj bodo imeli stavkajoči cfolavci veL k shod v areni; popoldne se bo vrš:l drugi shod v katerem se naznani masam odgovor ministrstva. Sestanek vrhovnega zavezniškega sveta v Rimu. RIM, 18. Vrhovni zavezniški svet, ki je bil ustanovljen v Rimu v prvem tednu konferenčnega zasedanja, bo imel svojo prihodnjo sejo v Rimu, in sicer 21. ali 22. t. m. Gospodarski svet ima namen upravljati in urediti medzavezniško vojno gospodarsko organizacijo, tako da odgovarja novim razmeram in sicer glede oskrbovanja z živili, premogom, sirovinami, kredili itd. Zavezniški svet se bo bavil z vsem, kar more pripomoči gospodar* sla obnovitvi Evropa. švicarski tečajL ŽENEVA, 17. Italija 47.50, Nemčija 13.025, Avstrija, nove 4.75, stare 4.25, Anglija 22.54. SlouarJ v Trstu. Pod tem naslovom .posnema »Nazione« (po daljšem uvodu) članek, ki ga je priobčil v >Rosto de Carlinoj Attilio Tarnanj o ddovan'm Slovanov V""Trstu. Na strupene pripombe lista »Nazione« hočemo reagirati iposebej. Izvajanja Tamara so glase: Delovanje Slovanov Je usmereno z vsemi silami v obranvbo tega, kar oni imentrjejo »pridobljene pravice« (slovanske šole, dvojezičnost v zemljiški knjigi, dvojezičnost v državnih uradih itd.), ki so označale njih napredujoče korake na poizkušanem političnem osvajanju Trsta in drugih mest Julijske Benečije. V tem popledu treba itali^nski akciji velike razumnosti. Vendar ne bo mogla rešiti vprašanj brez sporazuma s patriiotič-nimi mestnimi in z boljšimi socialističnimi elementi: ali pa bo možno to brez vplivanja predvojne cuševnosti, ki je še preživa, in one interna-cijonaHstične doktrine, ki ie prenevarna i>a mejah domovine? Vlada se ni odlikovala doslej z zadostno previdnostjo: nedostajalo je smernice v vedenju. Na tem konju bom jaz jahal v Kanižo. Razu-meš-li, ta konj je moj?« »Ali, milost vaša,« je odgovoril bivši konjenik žalostno. »Pojdi od tu!« je zakričal Tahi, »hvali Bo-da i živ! Pot podn oge!« — Bedni kmet se je priklonil, pogledal Še enkrat na belega konjiča in odšel povešene glave. Sedaj se je približala Tahu žena z detetom. — »Milost vaša« — je komaj izpregovorila v silnem joku. »Daj Gavro, še enkrat ga poženi preko dvorišča!« — je zaklical Tahi, kakor bi ne slišal žene. Mladenič je poletel kot besen, a žena jq ponovila: »Milost vaSa... « »Kaj je? Kdo si?« je vprašal Tahi. »MaruŠička sem iz Zaprešiča.« »In?« •Vaši sluge ao mi odvzeli noje siromaštvo.« •Imaš manje skrbi«« se j« zasmejal Tahi.« »Udri Gavro 1« •Ali lačna vetu, gola in bosa, bilo je vse, kar imam.« »Tvoie? Kaj tvoje? Ni« ni tvojega. A« daj vem! Zahteva M gttjmt vol od goeptf Uršule.« »KiMNUtT« tev. Hi V Ifill, die 19, MVtftbn 19(9. > jj^ddostoifclo ie luče?* u delov«**. Pri ^Mnifetit f»; b»k) .Tiorv*,askJ. PoHtično prevažno s.luž{>d šolskega 9uozornika etovenefce šoki v deželi Iiočejo se-jda] poveriti n*-kerno Krva+u. ??ajvcčenvu bivSeniu fcvstrtjakantu. ki ie da bi iz^abH .pričakovanih fcalijanskifc tnlug. zatari cdo svojega brata. Trebil granati, da re akcHa vtode v stovans&fi stvareh. spoje»a 2 veJikfanJ težavami. Preraz-vnefe so strasti star »h boiev. Mesto« prer>ubo-».*iiiDo oa svojo aa-rodno celovitost in navd&hneno pd eesfrnističaexa L&kusiva. večkrat ne more ra- m«ti, da slovanska nevarnost, to ie: slaviza-erja aH žava2ija, ne obato}« več to^tran jneJe. in "*e to nvesto nc more ločiti od nekaterHi formul fc nekaterih zahtev stare narodne obrambe, ki 4)0 vojni in zrna«* — niso več potrebne. Ob vpra-tenju slovanske Sole so meščani še razcepljeni med nacikmalfs^e In *šOcija-!istc na podlagi kriterija, ki iit ?c toče val pred letoin 1915; Nova zgodovina; aeemaaiStffva, tva< modem« načeta mednaroikn* potitlke. bi liberalna ideia sama: morajo sugerirati rešilno -formulo za zapleteno vprašanje, da ne bo krivice ne za narodni značaj mesta, ue za drusel Vendar ostane težka taka rešitev, da ne bo nezadovoljiva ne pri nas. ne pri drugih. Vladi Je treba neskončne previdnosti. Kajti dva n»ć'rn) »ta. s katerima &c nw» 4fl*edfe«$a*» irre-demizem: prevelika liberalnog idi pa iaAirtfflte! Prvi načm more celcvatT v ennshi, da — ob na-daljujočem nacionalističnem duhu Jugoslovanov — i^jensJtiost v koncesijah — kakor ve vsakdo* fci pozna ozemlja, k>er se narodi dotikajo in spopadajo — ne bi dovajala do drugega, nego do pomnoževanja juridičnih. šolskih in gospodarskih zavodov, na katere se more potem oslanjati politika uveljavljanja -zahtev. Dokler se onkraj Alp ne odre-ko Jadranskega imperializma, ki ie skoraj 5« ©čina politična vee med Srbi m» Hrvati, je vsak slovanski čin v Julijski Benečiji burno utripajoč argument političnega pojava, markiran od ■aslova narodnih pridobitev. T-udi masa, ostala iostran meja, se razširja, poživlja in tudi olnania pozicije *n narodne organizacije, ostaja tuje telo v držav* in smatra volio za zopetno osvajanje in aedinjenje z ostaHmi soplemenjaki kot upravi, teao! Irredentizem se ustvarja torej: ali s Um, ca se zatirajo, ali pa da se konsoliddrajo organizacije in »pridobljene pravice- tistđi. ki se smrtra!o za neodređene, ker so odcepljeni od svojih bratov, ne pokoreč se volji zgodovine kot definitivne! Težavnost te rešitve, ki zahteva genialnega takta. vdLkega izkustva v narodnih bo;ih. ravnotežja v carrislu za pravico, 4a težavnost smo rekH. ie povečana od začaranega kroga, k« se je napravi! mod Slovani in vlado, ali — bolje rečeno — med Slovani in Italijani Kakor smo rekli: tržaški Slovan! h atorHi mi v isti Jaili ski Bcne^ji! Mod tem, ko vsa Italija smatra Jufi.^i problem kot nesporno vprašanje izven raizprave, hočejo Slovani razpravljati ravno o tem problemu; nadejajo se celo — čuti smo to od najtoteJigentnejše in najresnejše osebe, ki jo imajo za voditelja —, da se narod italijanski končno u veri, da mu Julijska Benečija ne pripada. Slovani. aje naročnike, naj ga podpirajo s svojimi naročninami in zaključuje: iGlavno, što su zJiko\J kanili (nameravali), t. i. izaprlječiti izdavanje novine, nije »m uspelo, a zc- drugo se uzdamo u Boga i naš narod", da če nam pomoči, da što pre uspostavimo naše pošten- mešetar, ki naj bi odvrni! to poslednjo, da ue pridruži sovražnikom osrednjih vla^tL. Kako — pošteno je ta nemški mož mešelari?. nam ova'a sedai grof Hertling v omenjeni knjigi, kjer pripoveduje z ozirom na BiiIowo poliriKo: »Biil«w reže Jermsofe iz avstrijskega usnja!« Jasno ie povedano: Memčija si je hotela ohranln prijateljstvo Italije na račun Av-stro-Ogrs'ke! Sicer pa je vedel to tedaj že ves svet — izvzemši seveda modre g?ave na Dunaju. Orofu Biiknvu sicer ni uspelo, ali klasična priča je tu, da voHa fe b9a. Taka je bila torej tista »nifcelunška zvestoba«! O, dunajski slepci, ki niso n;Č videM, in tepci, ki niso nič razumeli in so •zato zaslužili v p^lni meri, da se niso fe rezali jermeni iz njihove kože, maTveč da je šla k vragu cela — koža!! Sedaj pa bi jo hoteli loviti tem po madžarskih vodah! Razpis natečaja za mesta gozdnih čuvajev. Civilni fkomisariiat za Trst in okolico naznanja, da je ministrstvo za poljedelstvo raztpisato 450 me^t za gozdne čuvaje z letno plačo 2526 Jfr, vštevši zviSania, ki }ih določajo kraljevi odloki od 10. februarja 191«., 25. majnika 1919. in od 31. iuiia 1919., in draginjske doklade, določene od tozadevnih odlokov ca civilne nradnike v državnih službah. Prosilci morajo vložiti svole prošnje, kolko-vane z 2 lirnim k-cikom, tekom 60 dni po 25. oktobra pri gozdnem nadzorniku onega odseka, v katerem imajo svoje bivališče. NavcdMa za natečaj se dobe pri tukajšnjem civilnem komisarijatu ob delavnikih od 10 slo 12, v idici 30. oktobra, L nadstropje, soba 13. Božična drevesa. Mestni magistrat naznanja: Med vojno tso se prodajala na trgu božična drevesa — igličevje najboljše vrste — in sicer v velikem .številu in po zek> visokih cenah; pozneje se je ugotovilo, ča so biia ta drevesa ukradena v kraških gozKlovili in na zasebnih (zemljiščih v veliko Škodo gozdnim nasadbam in estetiki dežele. Da se prepreči tak vandalizem. »e odredil treneralni civilni komisar, da se o.slej dalje smejo prodajati igličnata drevesa božična drevesa le teda'. če imajo prodajalci od županstva in od komisij za pogozdovanje izrdana posebna dovoljenja, s katerimi lahko dekažejo, da so bila drevesa sekana s privoljenjem oblasti in lastnikov gozdov. Prodajalci brez takega dovoljenja bedo takoj aretirani in izročeni merodainim oblastim, njihovo blego pa se zapleni. Slovensko gledaHšče. Julrl, v četrtek, 20. t. m., ob 20'30 se »prvič uprizori Alexandre Bisscnova tridejanska btrrka »Madame Bomvard« (Klofuta za 1CO.OOO frankov). Naslovno ulcgo tešče, bivše baletne plesalke, »gra g.a Silova; glavno moško triogo, komponista, ki že dve leti komponira opero, a je ne more dokončati. ja in pndedovauje vaHe. žel je živahno odobravanje. Mestsa /astav1|abdc«. Danes predpoklne se bodo prodaje H rasni, fe napadli dragoceni predmeti ser, 144. tpr^eti meseca februarja, popoldne pa ic nedragocen« predmeti serije 144 od H 7001 Tfb it 8100. ' 1 - "1 — Lakirano usnje. Tvrdka \lfonza Averna, na borznem trgu je dobHa pred nekoliko dnevi \z Bostona II zabotev lakiranega usnja. Koncem meseca oktobra je še! ravnate?) tvrdke v prosto luko. da bi prevpi>.rl ravnatelj sprejemnico na ono blago, ki je je faktično dvignil in ni torej trpela tvrdka nikake škode. Ra/un tega se ni natančno vedelo, a!i se »e tatvina izvršila med vožnjo ali tu v Trstu. Agent Rudolf Perco pa je zapazil, da se je v zadnjem času prodajalo na trgu lakirano usnje, kar je vzbudilo v njem sum. Začel je preiskovati in aretiral nekega Antona Davegtio, agenta z manufakturnim blagom, kateri je izpovedal, kako se je izvršila cela tatvina. Franc Buchanker. asistent v hangarju 21 je ukradel blago, ki mu je je prepeljal voznik na stanovanje Alberta Mayerja v ulico Aleardi 493; čevljar Henrik Sullich, katerega so agenti tudi aretirali, je izpovedal, da je prenese! usnje z Mayerjevega stanovanja na stanovanje Rudolfa Rossovicha v ulico Arcata 7, kjer so agenti našli skora-j vse bla-go in je zaplenili. Aretirali so sicer tudi Rossovichevo sestrično, katero >so pa kmalu ispustili v svobodo, ker se leta ni udeležila tatvine. Druge pa so obdržali v »zaporu. Na-daijna raziskavama se še vrše. V dimu bi se bila zadušila včeraj popokine Marija Revolt, stara 69 tet, stantroča v ulici Sv. ■Danijela 2, l. nadstr., eko bi ne bih* ljudje z ulice zapazili gostega dima, ki se je valil iz okna tega stanovanja. Stopili so v stanovanje in našli v spalni sobi starko, sedečo na stolu, ki le bila črna od dima in je komaj dihala. Poklicali so takoj zdravnika rešilne postaje; medtem so odprli okna, da se je razkadil dim, ki Je bil tako gost, •da se ni v sobi nič videlo. Dim je prihajal s postelje. kjer se ie btta — ne ve se kako — vnela volnena odeja. Tlečo odejo so vrgli v škaf vode in !j. ul. 30. oktobra 11. 4368 UČENCA in UČENKO 14-15 letna, poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino mešanega blaga. Senožeče 187. 4306 VEČ VAGONOV klanih hrastovih drv proda Iva n Zelen v Senožečah. 4359 KROJAČNICA Rupnik Fr. ul. Geppa 10 L, si pr -poroča občinstvu iz mesta in okolice. 4177 SREBRN DENAR in zlato kupuje po najvišjih cenah urar, ul. Manzonl 17, vr. 2. priti. 4332 LEPA moderna salonska garnitura se proda. — Gorica iti. Moreili 40, 11. Primožič. 3335 HIŠA se odda v najem. Lir. 40. Scala Santa 307. Štefan Babuder. 4358 ZLATARNICA G. PIKO, TRST se nihaja ne Rtnu it* 13 oiv?* zatsrnlca G. S1IUOVIT2 « Fljllo) 1 Vel »V: a iibera srebrnih in slatih tu. uhanov, veritte it J. | m registrovaLS zadruga z neomejeno zavezo vabi na svoj 1 redni občni ir ki se bo vriii ▼ nedeljo, 30. novembra 1919, ob 1 popoldne ▼ pmjiliitflft prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelniitra. 2. Poročilo nadzoraifttTa. 3. Potrditev letnega računa ca leto 1918. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev nadzorniitva. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vrfil pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem prostoru, ki bo sklepal brezpogojno. NAČELNISTVO- I rt. Mizzlnl 40 (vogal ul S. Lazzaro) Za ] Za prihodnjo sozono: bogata izber volne-« nega blaga, barh enta moškega blaga, volnenih odej zaves in lastno izdeloval zatiranih ml rvivožno za sostllničarle. I PtlstnoDlpanko tstrso uino. Cene zmerne. Cene zmerne* SSiladlšče ul. Fcnđerlašt.3. Kasova kiselina ledena pristna 09V, Plavilo n za takojšen nastop IZURJENEGA UČITELJA PETJA za pevsko društvo, ki je že izvežbano. Oglasiti se je v uradu „Ljudskega odi a*, ulica Madonnina štev. 15, II. nad, vr. 28, od 10-12 in 16-18 vsaki dan ^ainafii škrobni BcBea I. fe Cl. S« fa ds se dobi pri H3LLAR019 CCLCK13L družbi z ont j. v T stu uL Pier Luigi da Pafesiriia stav. 2 (vogal ul« Coroneo) Telefon. 24-03 Telefon 24-03. J Odvetnik Dr. K. PodprniK se Je prešel I: Gorica, ulica Co&iii itev. 10 (pri senenem trgu) NA DEBEL®: Nogavice, žepni robci, naglavne rute, razne maje, česalaikt, pisemski papir, pipe, radirke, trak! za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo hiago. OIACOMO LEVI, Trst, n\ S. Mcol6 št. 19 Del.i giJV. K 30,*u0)0, Rcs:r/e Kcf.jJj.O-O Centralu T?jr ibtim đi Boril S - m l BđH Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, -Cotjr, Ljuii-ljana, Metković, Op.itij i Spit. Jli>e.iU Za Jat Ekspozitur«: Kranj. Obivlja ^e v bmčio stroka spiiijaia pisls Spre j a.-na vi 03 a na hranilne knjižico proti i/i' , letal a iVs-stitn v oancogiro-prJiiictu proti Ju let il n j-bresti;n. I.a odpoved navezaie ziesce spra-$euia po najugodnejs Ii pogojih, -i se l.naja pogoditi cd slučaja do sUČaja. Cale v aajo nittsln ;niili (iihi liniiMiL Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—16 »zdrknili HsMnet ulica Chiozza št. 5, I. nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15 17. IzvrSujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki Posebej se do< oljuje manj imovitim slojem olEjSava v plačilu — Najugodnejše cene. s Pr. F. T3mbur.ini HAP.IO H03G, ttinićni vodja. Avorium mazilo za čevlje American Wax črni in barvani vosek za čevljarje VoSiilO za parkete Led^rfett maščoba za usnje in konjske oprave, neprekos-Ijiva marka Edini pno*hšČ"nec: AVON & R JGO — Trst uli, a Carpison 2 i ulica Coron?o 35 Naročbe sprejema tvrdka Debiaslo & Dominis v Trstu ul. Molin grande 46 Flfcll'l i ■ .. ...... > tona sllstilocila pristnega - brinie^o - - in — -7 U ŽAGAR & PLESffIČAR - Trs! Lcstna distilaelia Jked?nj il mi Urad v mestu: ul. Donlzetti 5 tal ulitek) Skladišče vsrmoatha najfinejše ursle in druaiii likerjev. — Transito: prosta luka. — ka. — of » 59-AII3 cniHIMe-M Ulica 6. CarSacci (pral Torrente) stsv. 43. Izgotovljene moške ob eke iasmega Izdtlka Črne, modre, s ve obleke po L 9tJ.—, dež ii plašči L 103.—, površniki L 130.—, h!a:e za delo L 15.—, obK'ke za delo L 38. , volnene s ajce L 9.—. Velika izbera vsakovrstnih cb.ek za moške in dečke op absolutno konkurenčnih cenah. Sprefereajo s^ na?3~ll3 po m^ri za obleke i.i povrinike. — — DjIo se fzvršeje v 43 nr^h.-- ——BBBBB BQ S JT^T* F I til iClipujGS^ frlng saa Uii'2") in raz 32 tati) t u .Konlicoa'. Ponudbe (če mogoče v italijanskem jeziku) na naslov: Oatfor Com2nUo corlšo Kamaro Vid^m =ii ji U PIETR Podružnicj v Trstu« SKLADiSCA: Via Maiolica 13 in prosta luka. — Telefon 14-65 B. Poslove d a in raloinlk Jakin (Ancona), Bolonna, Bovisa, Bre^cia, Foggia, Genova, Neapolj, Milan, Palermo, Rim, Spezia, T aranto. Trident, Trst, Benetke. Direktno uvalanj^: Mineralnega, mazUneira olja, induslrljalne.ua o ja, kltove^a o'|i, lanenega olja, olja za volno, m zl nih masti, bombaževih odpadkov itd. Stalni oskrbovalec- Kraljeve mornarice, vojnega ministrstva, ina str jal ih pomožn'h zavo !ov ?*d., državnih železnic, po^ransklh že ez. i:, par«»plovnih dru/eb, avtom, p t'j tij. m H === Isl CEVUARNiCA roRcr-r^iJ TRiT — Corso Vitt. Em. III. slev. 4 — TRST Najboljši nakupovalni Lvor obuvala za gospe, go.