Naslov -- Addrew NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 388») (NEW ERA) Bratstvo, poštenost In ■e*eblčn* ljubezen članstva do 3. S. K. Jed-in.te more isto obdržati as čutai URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ^Entered ss Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office st Cleveland, O.. Under the Act of March 2d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d. 1917, Authorized March lath, 1925. No. 40 — ŠTEV. 40 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, OCTOBER 10TH — SREDA, 10. OKTOBRA, 1934 VOL. X. LETNIK X. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VEST! Glavni tajnik JSKJ, sobrat Anton Zbašnik naznanja, da bo 0(i 11. do 24. oktobra odsoten lz urada. Nekaj dni se name-va muditi v Pittsburghu, Pa., j okolici na počitnicah ter ob-! ern obiskati uradnike nekate- . 1 tamkajšnih društev JSKJ. | dneh 19. in, 20. oktobra bo isostvoval konferenci Jugo-; banske bratske federacije, ki bo vršila v Clevelandu, O. ! kom svojega, bivanja v Cle-tandu se bo. sKušal sestati z adniki clevelandskih društev 'Kj. Udeležiti se namerava seje društva št. 37 JSKJ, se bo vršila 21. oktobra. U-dniki društev JSKJ, ki v earned 11. in 24. oktobrom Brda ne bodo dobili iz glavne-1 urada takojšnega odgovora 1 kako morebitno važno vpra-ije, naj izvolijo upoštevati j bikovo odsotnost. Žensko društvo št. 170 JSKJ Chicagu, II!., priredi v soboto oktobra zvečer veliko jesen- 0 veselico v Poljski Sokolski ‘0rani na 1921 W. Cerrnak Rd. ’ Coneniaughu, Pa., se bo v ^oto 13. oktobra zvečer vršila -lika veselica društva št. 36 Veselica se bo vršila v s^ni dvorani omenjenega dru- 1)vajsctletnico svoje ustano-bo v. soboto 21X oktobra ’’»slavilo društvo št. 116 JSKJ, deležem v Delmontu, Pa. Pri- j ^itev z obširnim programom l'bo vršila v Slovenski dvorani ^hite Valley, Pa. /'Unimivo šaloigro “Pogodba” ^izori v petek 12. oktobra eter dramski odsek Sloven- ■ doma v Pittsburghu, Pa. sledijo petje, ples in druge „ Uve. Cisti dobiček priredit- j . Ie namenjen v podporo Slo- '• iškemu domu. Slovenski dom v Rock Spring-,'.yyo., ki je skupna last tam-J8tlih slovenskih društev, pri- j 1 * 'ia večer 13. oktobra jesen-0 veselico. i^^ostojni pevski zbor “Zarji v Clevelandu, O., priredi veselico na večer 13. ok-v avditoriju S. N. Doma Clair A ve. L^ttisko društvo “Ivan Can-it|, v Clevelandu, O., bo v ne-rJ° 28. oktobra vprizorilo za-k/^0 komedijo “Štiri tedne v l^sih.” Cisti dobiček prire-ive Je namenjen blagajni Slo-Narodne Čitalnice v S. ' °°mu na St. Clair Ave. Na , ----- ',lv obisku svojih ožjih roja-I) ltl Prijateljev v Clevelandu, ’>Le preteklo nedeljo mudil f)t, Joseph Pogačar iz Pitts-il Ob tej priliki je pose-O? sejo samostojnega dru-'Kranj.” Sobrat Pogačar ;;; poletni tajnik društva št. D]0. ^J v Pittsburghu, Pa., in WSri0 poznan kot zelo vnet in Ver» član JSKJ. 0------------- K narodnih gozdov ■■ vHci.ie v Zedinjenih državah (if?re^eklem letu obiskalo nad °°>000 oseb. I^TvE AVTOMOBILOV u 1933 je bilo v Zedinjenih ubitih v avtomobilski! VJ.«* 29,000 oseb, nadaljniV Pa poškodovanih. i RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA KONVENCIJA Ameriške de- , lavske federacije, ki se vrši v j San Franciscu, je zelo živahna ( in včasi celo burna. Poleg dni-gih zadev ima na rešetu tudi j New Deal in pomen istega za ] unijsko delavstvo. Konvencijo je posetila tudi zvezna delavska j tajnica Miss Frances Perkins. ( FARMERJI v državi lova so * z dvetretjinsko večino odglaso- ] vali, da se strinjajo s kontroli- ^ rano farmersko produkcijo tudi ^ za prihodnjo sezono. ^ FINANČNI ve leslepar 1 Charles Ponzi, ki je v letih največje ameriške prosperitete ob- ] ljuboval 50-procentne dividende ] za sleparske investicije in si je c na ta način prisleparil milijone, ( je bil dne 7. oktobra deportiran i nazaj v njegovo rodno Itali- i jo. Nekaterim srečnim delni- ] čarjem Ponzijevih podjetij so j bile res izplačane 50-procentne i dividende, toda te so prihajale iz novih investicij. Večina del- ] ničarjev je izgubila vse. Ponzi , je bil obsojen na 12 let ječe. ] Svojo kazen je sedaj prestal, ( nakar je bil deportiran brez cen- : la v Italijo, odkoder je pred le- , ti prišel brez centa. --------------------- A AMERIŠKI LETALEC Wi- 1 ley Post, ki je leta 1933 sam do- -\ršil polet okoli sveta v osmih ' dneh, je dc«bil te dni najvišje 1 odlikovanje in zlato kolajno za ! svoj čin od Mednarodne zrako- 1 plovne federacije. Med njegovimi tekmeci za prvenstvo je 1 bil tudi italijanski maršal Bal- 1 bo, kateremu pa je bilo priso- i jeno šele drugo mesto. 1 j GENERAL PERSHING je . dne 5. oktobra dopolnil 74. leto J svoje starosti. Svoj 74. rojstni' 1 dan je obhajal v Franciji. Ro- : jen je bil v mestecu Laclede, ( Missouri. j ZDRAVNIŠKA organizacija . v državi Ohio, ki je te dni zaključila svojo 88. letno konvencijo, se je izrekla proti socializirani zdravniški službi in za nadaljevanje sedanjega sistema privatne prakse. V CHICAGU se je pretekli teden začela porotna obravnava napram Samuelu Insullu in 16 tovarišem, ki so obtoženi, da so osleparili ameriško ljudstvo za mnogo milijonov dolarjev. Kot znano, je bil Insull pobegnil v Evropo, da se izogne sod-nijskemu zasledovanju v zvezi z njegovimi propadlimi podjetji, pa je ameriška vlada po dolgih pogajanjih vendar izposlovala njegovo izročitev, da ga postavi pred sodišče. V CLEVELANDU, O., je dne 9. oktobra praznoval svoj 101. rojstni dan John Yontz Shoop, stavbinski kontraktor v pokoju. Mož je bil rojen v Fairfield countyju v sredi države Ohio 9. oktobra 1833. Tam je bila takrat še večinoma divjina, v kateri so gospodarili Indijanci. Njegovi starši so se priselili tja iz Virginije. Ko je Shoop prvič volil, je oddal svoj glas za predsedniškega kandidata Abrahama Lincolna. BIVŠI PREDSEDNIK propadle Guardian Trust banke v Clevelandu, O., J. A. House, je 1 bil obtožen zlorabe bančnih fon-1 dov in porota ga je spoznala 1 za krivega. Njegov zagovornik (Dalje na 2. strani) TUDI RAZVEDRILO L t Ljudje si izbirajo razvedrila na različne načine, seveda, največ po okusih in prilikah. Najbolj zdravo razvedrilo je seveda tisto, ki si ga more človek privoščiti v prosti naravi. Gibanje v svežem zraku in sončnem siju je vsakemu koristno. Primeroma malo pa je ljudi, ki bi 'bili navdušeni za sprehode brez posebnega določenega cilja. Žogomet ene ali druge vrste zanima v prvi vrsti mladino. Starejši ljudje se v poletnem času zadovoljijo s pikniki, kjer je nekaj gibanja, nekaj posedanja in nekaj poležavanja. Ljudje, ki imajo veselje do lova, so v svojem elementu, kadar je v eni ali drugi državi odprta lovska sezona. Njihov cilj je divjačina ene ali druge vrste. Seveda se premnogokrat vračajo s takih ekspedicij brez plena, toda imeli so svojo priljubljeno zabavo in doftti gibanja. V bližini velikih mest seveda lov ni dosti prida. Divjačine je malo, lovske sezone so navadno kratke in lovcev, pravih in “nedeljskih” kar mrgoli. Med zadnje imenovanimi je tudi mnogo takih, ki le prevečkrat smatrajo za zverino vse, kar se giblje v gošči, pa streljajo krave, konje in teleta, pa tudi svoje lovske kolege. To pa ni nikaka zabava niti šport. Poleg tega so v mnogih državah odprte lovske sezone kratke in otežkočene z raznimi omejitvami. Nenavadna vrsta razvedrila na prostem je lov na divje čebele. Za tak lov ni treba, niti licence niti puške, pa včasi prinese prav okusen plen lovcu, ki se na to specializira, ki je vajen potrpljenja ia ki rad mnogo hodi. V goratih gozdnatih pokrajinah našega vzhoda in zapada živi mnogo rojev divjih čebel, ki imajo v votlih drevesnih deblih svoja bivališča in skladišča medu. Posebno v krajih, kjer raste mnogo lipovega drevja ali kjer se prideluje detelja in ajda, je po gozdih mnogo divjih čebel. Treba jih je le zaslediti. Pravi lovec na divje čebele se opremi z malo leseno škatlji-co, v katero položi za vado košček medu v satju, ali pa še bolje, sta>' prazen satnik, katerega luknjice je napolnil z medom, razredčenim z vodo. škat-ljica mora imeti primeren pokrov, najbolje steklen. Na gozdni jasi, kjer se divje čebele pasejo na gozdnih cvetlicah, postavi lovec na drevesni paro-bek ali kak malo višji kamen to škatljico z vabo in pokrov odpre. čebele kmalu zaduhajo med in ga hite srkati, nato pa odletavajo z zalogami proti domovinskim duplinam. Lovec mora zdaj slediti zračni črti čebel. Seveda je potrebno, da se v to svrho poslužuje daljnogleda. Včasi more črti slediti le nekaj časa, ker čebele letajo na več milj daljave, nakar mora proces ponavljati toliko časa, da se približa drevesu, katero so si divje čebele izbrale za svoj panj. Drevo potem vid no zaznamuje in si morda še drugače zabeleži približno lokacijo.. Lovci divjih čebel pravijo, da je v tem poslu dosti zabave in zelo dosti gibanja. V pozni jeseni, ko začnejo padati močne slane in se čebele pripravijo za zimski počitek, se čebelni lovec odpravi po med. Včasi je treba drevo posekati, včasi pa tDalje na 2. str: ni) POSOJILA ZA POPRAVO; DOMOV i Okrog 25,000 denarnih zavodov, razstresenih po vseh krajih te dežele, je pripravljenih dajati posojila hišnim posestnikom za popravke in djogradnje. To je ena izmed took ogromnega vladnega programja, ki je nedavno stopil v veljayo, in katerega s vrha je doprinesli k večjemu zaposlenju in istočasno zaustaviti razpadanje h« in njihovo zgubo na vrednost|. Tekom teh let depresije so vreme in elementarne prilike počasi uničile nič manj kot 25 miljonov hiš v tej zemlji. Barva »a lesenih hišah bledi, strehe propuščajo vodo, stene in zidovijjrazpokajo — in konec je hiše. Vsečinoma lastniki niso mogli zaustavljati to propadanje ,ker nimajo sredstev za popravljanje. Po načrtih najnefrejšega vladnega oddelka, Fed|t-al Housing A d m i n i stration (FlIA),” ima j vsak odgovorni hišni posestnik priliko izposoditi ^ denar na svojo osebno odgovornost ob razmeroma nizkih ^brestih pod pogojem, da se izposojeni denar rabi za popravljanje oziroma do-gradnjo nepremičen. Federalna oblast je s tem rfešila vprašanje pomanjkanja ki-edita, in to na tak način, da jfe ustanovila; National Mortgage Associations, j katerim se stavijo na razpolago! potrebne svote. Nadalje se je, dovolilo narodnim bankam daja- j nje kredita preko dosedanjih i omejitev. * . • , Posojila ne bodo prihajala di- j rektno od vladnih agencij, marveč potom narodnih in državnih bank, trust kompanij, industri-jalnih bank ali hranilnic, stavbenih in posojilnih zadrug in sličnih denarnih ustanov. Vsak odgovorni hišni posestnik si more izposoditi od $100 do $2,000 na vsako hišo, ki jo poseduje j (kvečjemu na pet hiš). Posojilo se more povračati v mesečnih obrokih za dobo treh let. To posojilo ne zahteva hipotekarno jamstvo (mortgage) ali kakih drugih garancij. Edino se zahteva, da hišni posestnik podpiše svojo lastno zadolžnico. Predno se taka zadolžnica (nota) sprejme, mora izposojeva-telj dokazati da je lastnik nepremičnine, da so davki in obresti na hipotekah plačani in da nima obveznih plačil več kot 20% svojega letnega dohodka. Torej njegov dohodek iz vseh virov mora biti petkrat večji kot so letna plačila, na katera se je obvezal. Ves izposojeni denar treba vporabiti za popravke in do-gradnje nepremičnine. Drugače ga more vpotrebiti, kakorkoli mu drago. On more na primer delati sam in vporabiti vse posojilo za plačanje materijala. Na vsakih $100 posojila mora izposojevatelj plačati vnaprej $5 za posojilo. On zato sprejema $95 in, ako želi plačati mesečno, more povračati po $8 na mesec. Drugih stroškov ni. Trgovske tvrdke in farmarji imajo pravico do posojila ob istih pogojih. Obroke more farmar plačati sezonalpo mesto v mesečnih obrokih. Vse nadaljne podatke najdejo interesenti v ilustrirani brošuri-ci “How Owners of Homes and Business Property Can Secure the Benefit of the National Housing Act.” Ta “booklet” se more dobiti zastonj, ako se piše na Federal Housing Administration, ^Washington, D. C.—FLIS----------------o-------- Ali ste poskusili pridobiti za pristop k JSKJ že vse vaše prijatelje in njihove otroke? ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE Jugoslovanski kralj Aleksander in francoski zunanji minister Louis Barthou sta dne 9.1 oktobra padla pod kroglami a-tent at or ja v mestu Marseille, Francija. Jugoslovanski kralj Aleksander je dne 9. oktobra dospel na vojni ladji v Marseille, Francija, in se je vozil v avtomobilu proti prefekturi, ko so padli u-sodni streli. Z njim v istem avtomobilu se je vozil francoski j zunanji minister Louis Barthou. i Ob cesti so bili postavljeni žan-! dar ji in avtomobil so še posebej spremljali stražniki. Na borznem trgu je atentator planil iz množice ljudstva, skočil na stopnico avtomobila in pričel streljati. Kralj Aleksander je dobil tri strele v prsa in je izdihnil v prefekturi, ne da bi se zavedel. I Minister Barthou je bil obstreljen v ramo in v nogo in je kmalu umrl zaradi izgube krvi. Kralj Aleksander je bil star 46 J iet, minister Barthou pa 72. Kraljica Marija se je izognila tragični usodi svojega soproga, ker je potovala v Francijo z /lakom. Ob času atentata je bi-a v Švici, nedaleč od francoske reje. Napadalec je bil neki Peter Kalemen, star 35 let, trgovec iz Jugoslavije, ki je baje prispel v Francijo pred kratkim. Po a-fepntatu je baje nameraval izvršiti samomor, toda so ga prehi-;ele policijske sablje, katerih ra-lam je v kratkem podlegel. Tekom streljanja je bil nevarno ranjen francoski general Georges. Ustreljen je bil tudi en policaj ; več oseb, med njimi dva policaja, pa je bilo ranjenih. Kralj Aleksander je bi! prišel v Francijo v važni diplomatski misiji, tikajoči se Male entente, Francije in Italije. Kakšne posledice bo imela smrt kralja Aleksandra na notranje razmere v Jugoslaviji in r.a splošno napeto situacijo v Evropi, si je za enkrat nemogoče predstavljati. Na Vrhniki se je v nedeljo 9. septembra vršila glavna letna skupščina Ciril-Metodove šolske družbe. Udeležba delegatov iz vse Slovenije je bila zelo velika. Zborovanje se je vršilo v telovadnici narodne šole. Iz poročil je bilo razvidno, da je ta ( brambna šolska družba posvečala posebno pozornost obmej-nim- šolam in sicer za nakup šolskih knjig revnim učencem in za prireditve božičnic. Za novega prvomestnika C. M. družbe je bil izvoljen inž. Janko Mač-kovšek. Sofijski dnevnik “Zora” je objavil nedavno zanimiv članek svojega posebnega dopisnika o kulturnem življenju Slovencev. V njem je polno hvale. — Pravo zadovoljstvo je iti ob prazničnem dnevu skozi slovensko vas. Poljane so kakor parki, pokrajine so obkrožene z blagimi gozdovi. Dvorišča so čista, okna polna cvetja . . . Kmetovalci, pol meščansko oblečeni, sede pred hišami — z listi v rokah. Kakor znano, Slovenija nima nepismenih ljudi. V ostalem slovenski kmetovalec dela zelo mnogo. Priroda mu je dala krasne, vendar pa neplodne planine. Trelitega je bilo mnogo znoja, debeli žulji so zrasli na dlaneh mnogih kmečkih pokolenj, preden je bila divja priroda ukroče-(Dalje ta 2. strani) I SAJENJE DREVES . Naši rojaki, pa naj živijo v velikih mestih ali v malih naselbinah, imajo radi kaj zelenega okrog stanovanj. Nekoliko zelene trate, nekaj gredic cvetlic, morda malo zelenjave' in nekaj grmičev in dreves. Posebno ljubijo drevesa, ki napravljajo; okolico prijetno in domačo in v j poletni vročini hladijo ozračje. | Industrija je v velikih mestih j uničila mnogo lepega drevja in mnoga mesta so pUsta in nepri-{ jazna samo zato, ker jih ne kra-! si drevje. Naše glavno mesto Washington spada med najiepša | mesta v deželi, ne toliko zaradi ■ impozantnih stavb, kot zaradi | obilice lepega drevja, s katerim so obrobljene skoro vse ceste v j mestu. Celo ob mnogih trgovin-; ;kih cestah je v pločnike izsekano toliko prostora, da morjjo lasti in “dihati” tarn posajena 1 drevesa. Mnoga manjša mesta j j širom dežele pa so naravnost j idilično lepa ravno vsled obilice l drevja. Rojaki, ki lastujejo svoja do-mevja v velikih mestih ali v manjših naselbinah in ki imajo pri svojih domovanjih prostor za nekaj dievs, ali ki žele stara, osušena in mršava drevesa nadomestiti z mladim drevjem, lah-; 1 ko izvrše-delo sajenja že zdaj v! .leseni, kakor hitro začne dre-; ! vesno listje rumeneti in odpa-I dati. Jesensko sajenje je v mno-j gih ozirih bolj priporočljivo od i pomladnega, posebno če je vreme primerno- Kiiho. -Drevje’ «e| ! iahko sadi vse do časa, ko začne zemlja zmrzovati. Do spomladi' se zemlja okoli korenin presajenih dreves dobro sesede in drevesa se bolj zanesljivo primejo in ra sto. Ako se sadijo mlada drevesa na mesta, kjer so prej stala sta-; ra, izsušena drevesa,treba je iz-! kopati precej globoke in široke i jame in jih napolniti z dobro j gnojno zemljo, toda ne s svežim gnojem. Zemlja na takih prosto-! rih je izčrpana in sama na sebi ne nudi dovolj hranil za mlada drevesa. Pri sajenju je treba pomniti, da se drevo ne posadi pregloboko ali preplitvo. Najprimernejše je drevo posaditi tako, da pride posajeno drevo prav tako globoko v zemljo, kot je rastlo na starem prostoru, ali 1 kvečjemu kak palec nižje. Pri tem je treba računati tudi s tem, koliko se bo zemlja okrog drevesa sesedla. Važno je, da se presaja oziroma sadi mlada in zdrava drevesa, ne pa kakih starikavih, zanikrnih grč. Pri saditvi je treba rabiti roke, da se korenine drevesa lepo razpeljejo in da v vse praznine okrog korenin pride drobna zemlja. Debelejše korenine naj se gladko prirežejo; pusti naj se jih poldrugi čevelj do dva čevlja dol-1 ge. Vse polomljene ali poškodo-. vane korenine naj se odrežejo. Važno je, da se presajenim • drevesom prirežejo tudi veje, deloma zato, da bodo napravila le-i i po krono, 'še bolj pa zato, ker 1 presajeno drevo nima toliko mo-’ ti v koreninah in zato prvo leto - ne more hraniti toliko lesa kot prej, ko je rastlo na starem me- J stu. Ako se drevesa sadijo ali - presajajo v jeseni, naj se jim 1 veje prirežejo šele na pomlad, e da zimska vlaga in mraz ne pov-1 zročita gnilobe v ranah. Drevesa za sajenje se lahko kupijo v drevesnicah, v mnogih krajih pa se brezplačno ali za malo odškodnino dobe v bližnjih gozdovih. Glede vrst dreves, ki se naj sadijo v različnih krajih, se je treba ravnati po klimati-(Dalje na 2. strani) Nemški diktator Hitler hoče baje postati nemški cesar. Bivši cesar Viljem tem njegovim ambicijam ne bo na poti, ker še vedno drva žaga na Holandskem. če tudi Mussolinija pikne kraljevska muha, bo moral najprej Emanuela spraviti kam iz Rima. Kaj ko bi mu ustanovil malo samostojno kneževino v Kobaridu! Iz poročil v starokrajskih listih je razvidno, da se Jugoslavija in Bolgarija čimdalje bolj zbližujeta in da morda ni več daleč čas, ko pride med njima do tesne zveze, ki je za oba bratska in sosedna naroda logična. Ko se to zgodi, bodo italijanski intriganti na Balkanu dobili največjo porcijo ricinovega olja. * V Clevelandu, O., je bil pretekli teden spoznan krivim “nepravilne” rabe bančnega denarja J. A. House, bivši predsednik propadle Guardian Trust banke. Obsodbe bankirjev, ki zafrečka-.io ljudski denar, so bile dosedaj v tej deželi tako redke kot pojavi Halleyevega kometa, ki ga človek vidi le enkrat v življenju, če je rojen ob pravem času. Skoro ae zdi, da je v deželi zavel drugačen veter. Hail Columbia! Tisti clevelandski rojaki, ki so imeli svoje prihranke na Guardian Trust banki, iz katere likvidacije so dosedaj dobili le 21% “dividende,” gotovo na mo-, Sa ne bodo pozabili, kadar bo zaprt, če bo res zaprt, kar pa je še vprašanje. Nedvomno se ga bodo včasi spomnili s cvetlicami. Vsaj s kakšno koprivo ali pasjim stricem. * Ameriški listi so nedavno poročali, da se je s potovanja po Evropi vrnila v New York Mrs. Otelia Cobel Moore, hči klavni-I'kega milijonarja Adolfa Gobe-lu. To ni nič posebnega, zanimivo pa je, da je dična gospa s služkinjami potovala na parniku v tretjem razredu, njen pes Pansy s svojim privatnim stre-žajem pa v prvem razredu. Mi bi dejali, da za odlično damo, ki se tako žrtvuje za kosmatega cucka, je bil še tretji razred predober. * Ravnatelj Mt. Wilson observatorija je na podlagi najnovejših študij in opazovanj izjavil, da po vsej priliki sta izmed vseh planetov našega osončja samo Mars in .Venera deloma prikladna za življenje. Dostavil pa je, da v ozračju obeh planetov primanjkuje kisika in bi bilo za nas tam težko dihati. Ne kaže nam torej drugega, kot ostati doma na Zemlji, dasi v tej depresiji tudi bolj težko dihamo. * Neki bandit, ki je nedavno skušal pobegniti iz državne ječe v Columbusu, O., je nameraval stražnika ustrahovati s pištolo, katero si je zgnetel iz kosa žaj-fe. Pa mu ni uspelo in bandit je bil smrtno obstreljen iz resnične pištole, kar je bilo zanj večja žajfa od prve. * čudovite so posledice razveljavljenja 18. amendmenta. To dokazuje mesec oktober, ki se letos v Clevelandu silno razlikuje od prejšnjih let. Vino je legalno, vendar se zdi, da ga nihče več ne dela. Preše več ne cvilijo, težki, z grozdjem naloženi trucki več ne škripljejo po cestah, samo črički pojo kot po navadi in naznanjajo svetu, da je sladki sad vinske trte zopet do-(Dftlje na a. strani) 9 9 GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. .\anxjmwa ta Hane 7Xe letno; ta nečlana $1.50; ca inotenstvo $t. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz prve strani) OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY bubuription for membera $.7t per year; non-member$ $1.50 Advertising rate* on agreement NOVA DOBA, Naslov ca V8e, kar ee tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, 0. zorel kot druga leta. Dragi rojaki še pojo “en hribček bom kupil” in “sladko vince piti to me veseli,” pijejo pa pivo in tu in tam kakšno rakijo za slabo sapo. * V starem kraju so zelo natančni glede pravilnih slovenskih imen, kar je, seveda, vse hvala vredno. Pred meseci je bila srečno končana dolgotrajna polemika, da-li naj se piše sonce ali solnce. Legalnost je dobilo “sonce.” Zdaj se pravdajo, da-li naj se neki izletniški kraj v Sloveniji imenuje “Logarska dolina” ali “Logarjeva dolina.” Dokazov za in proti je od obeh strani dolge kolone v listih. Ko bodo učeni profesorji to zadevo končnoveljavno rešili, bi bilo morda priporočljivo, da jim mi iz Amerike zastavimo neko pereče vprašanje. V naših listih namreč večkrat čitamo, da bo tu ali tam “kokošja večerja/’ Nekateri rojaki so mnenja, da je kokošja večerja servirana kokošim ter da so na programu koruza, pšenica, oves in otrobi. Priporočljivo bi bilo torej, da to reč rešijo eksperti, da bomo v bodoče vedeli, kdo je prav za prav vabljen na kokošje večerje. V veseli družbi do nedavno vprašali prijatelja Cahe ja, kako je kaj z njegovima dvema sinovoma. “Oh,” je dejal, “eden se je vrgel v politiko, drugi pa tudi ni dosti prida.” * V nekem listu sem čital, da nosita diktatorja Mussolini in Hitler nekakšne mrežnate srajce, ki so vse prepletene s kovin- i skimi obročki tako na gosto, da se od istih odbije Vsaka krogla iz navadnega ročnega strelnega orožja. Te srajce izdeluje neka j ameriška družba in stane okrog j S700 vsaka.'' To jč ’dobro, da vemo, a še rajši bi vedeli, kako vi- sok račun predloži perica, ki opere srajco, kadar se diktator vrne od kakšnega javnega nastopa. * Nekateri ljudje izzivajo in razna dejstva zavijajo toliko časa," da jim je treba javno povedati vso resnico brez olepšava-nja. Potem pa se delajo užaljene, ali pa trdijo, da je bila neprijetna resnica izrečena v jezi. * Vsaka stranka in vsaka vera trdi o sebi, da je le ona edino prava. Istotako trdijo premnogi posamezniki, da so le oni na edino pravi poti, vsi, ki so drugačnega mišljenja, pa so wrong. Seveda bi bilo nesmiselno obupavati nad človeštvom vsled tega. Tako je bilo nekdaj, je zdaj in bo tudi v bodočnosti. * Učenjakom se je po dolgem trudu posrečilo razvozlati pisavo stare židovske knjige Midrašim, kjer je baje zapisano, da je oče Adam imel dve ženi, Lilith in Evo. Lilith da je bila vsa od vraga in, ker jo je mož menda včasi nabunkal, mu je ušla in se nastanila ob Rdečem morju. Eva pa je bila baje silno klepetava. če Midrašim govori resnico, ni čudno, da so današnje ženske take. Seveda, jaz nič ne rečem kakšne! VOL. X. NO. 40 Sezonske aktivnosti Vsak letni čas prinaša svojevrstna dela, svojevrstne aktivnosti. I o velja posebno za ljudi, ki so zaposleni na pio-stem. Farmerji, sadjarji, vinogradniki in vrtnarji pospravljajo jesenske pridelke, sejejo ozimino, pripravljajo zemljo za pomladno setev itd. Delavcem, zaposlenim v raznih industrijah, izprememba sezone ne prinaša tako izrazitih izpre-memb glede dela, vendar tudi pri njih sezona dostikrat določa višino zaposlenja in večjo ali manjšo zahtevo za izdelke ene ali druge vrste. Celo izložbe trgovin kažejo, da se v jeseni prodaja do gotove meje drugačno blago kot spomladi. V naših krajih nas jesen opomni, da se je treba preskrbeti s kurivom in gorkejšo obleko za bližajočo se zimo. Skrbne gospodinje se v jeseni založijo z užitnimi gomoljikami, sadjem in zelenjavo za zimo. Sicer je to na prodaj v vsakem letnem času, toda v jeseni so cene nižje. Lovcem naznanja jesenski čas bližnji pričetek lovskega športa. Ljubitelji naravnih krasot izrabljajo lepe jesenske dneve za opazovanje tipičnih jesenskih čarov, ki se kažejo v zrelem sadju in grozdju in v čudovitih barvah drevesnega listja. Sezona piknikov je končana in podporna, kulturna in razna druga društva še pripravljajo na veselice, koncerte, igre, čajanke, telovadne nastope itd. Družabno življenje, ki se je tekom poletja nekako.neformalno izražalo v piknfkih, bo na jesen in zimo zopet osredotočerto v mestih, v dvoranah, ki so veljale poleti za zaduhle. Hladni, deževni dnevi in dolgi zimski večeri bodo zopet zbližali znance in prijatelje in po vsej priliki privabili tudi več članov na društvene seje. S tem bodo dane boljše prilike za razprave o društvenih in jednotinih zadevah. Pri društvih JSKJ spada med te zadeve tudi kampanja za pridobivanje novih članov. Še dva meseca in pol imamo časa v tem letu, da to kampanjo častno zaključimo. Od naše agilnosti je odvisno, da-li bomo ob koncu leta z veseljem in ponosom kazali na dosežene uspehe. Ni več dolgo do konca leta, toda še je čas, da popravimo morebitne dosedanje zamude v tem oziru. Pri količkaj ugodnih razmerah in s pravo agilnostjo morda lahko v tem kratkem času dosežemo več kot smo dosegli tekom vse dosedanje kampanje. Našo J. S. K. Jednoto lahko vsakemu prospektivnemi kandidatu prestavimo kot pravo bratsko podporno organi zacijo, brez vseh priveskov. Naša Jednota je skoraj 105 procentno solventna in njene investicije so se dosedaj \ splošnem zelo dobro držale. Solventnost mladinskega od delka je celo tako visoka, da so po večkrat na leto odpuščen asesmenti tega oddelka. Lani so bili odpuščeni za štiri mese ce in letos zopet za štiri. To pomeni, da je znašal letni ases ment v resnici le 10 mesto 15 centov na mesec. Brez rezer vacij lahko zatrdimo vsakemu, da je ni boljše jugoslovanski podporne organizacije v Zedinjenih državah kot je naša morda je katera prav tako dobra, — mi ne omalovažujem! nobene —, toda boljše ni. Bratje in sestre, jesen je čas, ko nas mati narava obsu je z največjim bogastvom svojih produktov. Posnemajo na ravo s tem, da naši'J. S. K. Jednoti v tej sezoni nasujeim največ dobrih, zdravih novih članov v naročje! ----------o-------;— KDO BI SE BRANIL ZASLUŽKA! ZA AGILNE ČLANE JSKJ LAHKO POMENI SEDANJA KAMPANJA ZA PRIDOBIVANJE ČLANOV LEPE DOHODKE Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddelka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so predlagatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3-50 nagrade; "Za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nagrade. Poleg označenih nagrad za posameznike bodo upravičena do posebnih nagrad društva, ki tekom kampanje pridobijo pet ali več novih članov. Ta posebna nagrada za društva znaša 50 centov za novega člana odraslega ali mladinskega oddelka. o-------------------- Nat/rude, ki jih deli J. S. K. Jednota za pridobivanje novih članov, no že tsame na nebi vredne malega truda, ki ga nalaga agitacija. In kdo bi se v današnjih časih branil primeroma lahkega in poštenega zaslužka! V državi Massachusetts živi neki V. A. Bell, ki je star 56 let in ki trdi, da ni pil vode, odkar je bil šolarček. Mož pravi, da mu voda škoduje is slabo stori. Tudi med našimi rojaki so nekateri takih misli. Osemnajstletna plesalka An-dree Crosby trdi, da zna osem čevljev visoko brcniti. To je že precej kapitalna brca, toda se ne da primerjati z brcami, ki jih bedo ob priliki novemberskih volitev deležni gotovi kandidati. A. J. T. za enkrat padla v vodo. V raznih nrnvinrflVi Snaniip sp nenii- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA _______ (Nadaljevanje s 1. strani.) j je vložil prošnjo za ponovno i j razpravo in bo, v slučaju potrebe, zadevo tiral do naj višjega sodišča. Bankirje je v tej deželi zelo težko spraviti v ječe. NA DRŽAVNI RAZSTAVI ICalifornije so letos prvič po šti-I rinajstih letih zopet na programu poskušnje raznih vin. EVANGELIST Rev. M. C. Plotts v Montezumi, Iowa, je bil le dni obsojen na zaporno kazen zaradi prevelike gorečnosti njegove kongregacije. Sosedje njegove cerkve so se pritožili zaradi motnje nočnega miru. Verniki so baje ropotali s knjigami in stoli vse noči in na - vsa grla prepevali hozano in - alelujo. za enkrat padla v vodo. V raznih provincah Španije se nemiri še nadaljujejo in najbrž še ne bodo tako hitro zadušeni, kljub temu da osrednja vlada poroča, da ima položaj pod kontrolo. Radikalnejši elementi so se baje uprli vladi vsled tega, ker jih je sedanja vlada nameravala uničiti po avstrijskem vzorcu. o------------ nega dima, zrasto v lepa drevesa, ki se v zgodnjem poletju pokrijejo z lepim belim cvetjem. Bresti zrastejo v lepa in velika drevesa, toda teh dreves zdaj ni priporočljivo saditi, ker nad nje je prišla iz Evrope neka bolezen, ki jih bo morda v desetletju ali dveh čisto uničila. Raznih vrst topole rasto sko-ro povsod, toda v mestih jih ni priporočljivo saditi, ker njihove korenine prodirajo v kanalizacijo in povzročajo zamašen je in škodo. Za vzhod in srednji za-pad so precej priporočljiva drevesa tudi črešnje, posebno kisle (višnje), ki zrastejo v lepa, ne zelo visoka drevesa, niso posebno občutljiva za prah, dim in mrče-se in spomladi lepo cveto. V srednjih prerijskih državah, na primer v okolici Chicaga, javorji ne uspevajo dobro platane le deloma, zato pa‘uspevajo katalpe, hrasti in še nekatera druga drevesa. Sadna drevesa, razen črešenj, v večjih mestih na splošno niso priporočljiva, uspevajo pa v manjših mestih ter so lepa in koristna obenem. V mestih države Utah je videti mesto lepotičnih dreves po nekod skoro sama sadna drevesa. Nemogoče je dajati navodila za vsako posamezno državo ali okrožje kakšno drevje je primerno za nasaditev okoli domovanj, ker so klimatične in druge lokalne razmere zelo različne. Rojaki,tki želijo okoli svojih domovanj nasaditi mlada drevesa za senco in okras, naj se najprej informirajo, katerih vrst drevesa najbolj uspevajo v doti-čnem kraju in naj se po tem ravnajo. Američani zadnje čase vedno bolj upoštevajo krasoto, ki jo daje vsakemu mestu in naselju obilica senčnih dreves. Nam Slovencem pa je čut za naravne lepote že prirojen, zato je logično, da želimo imeti naša domovanja obsenčena od lepih dreves. Odzovimo se torej temu čutu in zVišajmo s tem lepoto in prijetnost naših domovanj in naselbin, kjer živimo! --------o------- Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ■ly, MUmecota GLAVNI ODBOB a) Ixvrievalnl odsek: Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan. lil. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 13. Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 1257 Norwood Rd. Cleveland, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARI, *1». Klun. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni idravnik: DR. P. J. ARCH, B18 Chestnut Bt., Pittsburgh, »• Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVIC. 8117 Bt. Clair Cleveland, O. b) Nadsoral odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain. O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, u. 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa. 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1813 N. Center St., Joliet. 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Cl, Denver, Colo. 3. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave.. Brooklyn. N. T. 3. porotnica: ROS* SVITICH. Ely. Mlnn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 321, Strabaae, Pa. Jednotino aradno clasUo: NOVA DOBA, 8117 St. Clair Aye., Cleveland, O. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 0206 Schade Ave., Cleveland, O. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, IH- 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Mino________________________ Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago, IH* Vb« stvari, tikajoč« k« uradnih nadev, naj b« po&iljajo na glavnega denarna pošiljatv« pa na glavnega blagajnika. Ve« pritožb« in priziv« naj alovi na predsednika porotnega odbora. Pro&nje ta sprejem novih Članov, pro• tu zvišanj« zavarovalnin« in bolniška spričevala naj s« pošiljajo na vrtaovn zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremembe n* slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Av«., Cleveland, Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska *•" varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejae podpore svojim član« • Jednota je zastopana akoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in . boče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali P» ” piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 Člani belega neoziraje se na njih verd, politično pripadnost ali narodnost. Jednota tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko ▼ mlad* • kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženj« znaša nad $1,600,000.00. Odrasli oddelek j« nad 104% eolvenUn, mladinski nad S,000%. bila huda in je žena že čez nekaj ur prišla domov. Jugoslovanski kralj Aleksander in kraljica sta konci septembra posetila bolgarsko kraljevo dvojico v glavnem mestu. Na slavnostnem banketu sta oba kralje poudarjala potrebo čim ožjega zbližanja med obema bratskima in sosednima državama. Iz Sofije sta nato oba kralja odpotovala ' na lovsko posestvo kralja Borisa, da se kot soseda in prijatelja kaj več pogovorita. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV TUDI RAZVEDRILO (Nadaljevanje s nrve strani) more priti do medu potom po večane odprtine v duplo. Nekateri čebelni lovci pa so tako dobri športniki, da večini najdenih divjih čebel niti ne odvzamejo medu. Zadovoljijo Se z zabavo, ki so jo imeli pri iskanju teh medenih shramb. SAJENJE DREVES NEMŠKI DIKTATOR Hitler namerava baje v kratkem pričeti pogajanja z italijanskim diktatorjem Mussolinijem glede poravnave različnih spornih točk med Nemčijo in Italijo. Glede Avstrije je Hitler baje pripravljen obljubiti, da bo deset let rešpektiral 11 j e n o neodvisnost. Kakšne načrte ima Hitler glede Avstrije za pozneje, poročila ne povedo, lahko si pa vsak sam misli. V ŠPANIJI je konci preteklega tedna vzplamtela revolta radikalnejših elementov proti vladi. Armada in mornarica sta (.•stali na strani vlade in tako je bila revolta v glavnem hitro zadušena. V revolti je bilo okrog 350 oseb ubitih, več tisoč pa ranjenih. Provinca Catalonija, ki je že večkrat poskušala ločiti se od Španije, je skušala izrabiti po vsej deželi razširjeno revol-to in je proklamirala svojo ne-odvisnoset. Vladne čete so tudi tam upornike premagale in ca-talonska neodvisnost je zopet (Nadaljevanje s prve strani) čnih razmerah. Kar dobro uspeva v gozdu gotovega kraja, bo uspevalo tudi v obliž ju domovanj, pod pogojem, da ni preveč prahu in dima. Visoko na severu uspevajo le smreke, breze, raznih vrst topole, vrbe, divje črešnje, lipe in še par drugih drevesnih vrst. V Arkansasu uspevajo že vedno zelene magnolije, v Arizoni in Californiji celo palme in oranže. Seveda je v južnih krajih možno z uspehom gojiti mnogo več vrst dreves, kot višje na srednjem zapa du, zapadu, vzhodu in severu. V Clevelandu in okolici zelo dobro uspevajo platane (sycamore), več vrst javorov, bresti (elm), katalP- (catalpa) in ev-l.alipti (eucalyptus). Posebno platane so lepa drevesa, ki vzdr-žijp mnogo prahu in dima in iili tudi drevesni škodljivci ne napadajo dosti. Evkalipti zelo hitro ras,to, imajo lepo listje in vzdržijo v naj večjem dimu, celo v Pittsburghu; poleg tega se zadovoljijo z vsako zemljo, rudi katalpe vzdržijo precej mest- (Nadaljevanje s 1. strani.) na. Le s trdo borbo je slovenski kmetovalec dosegel kulturno višino, ki je zavidanja vredna. —On koprni za knjigo in časnikom. Mncgo čita. Toda ne samo dnevnikov in tednikov, marveč naroča tudi knjige. Za 20 Din letno lahko dobi od raznih književnih zadrug po štiri ali •pet knjig nabožne vsebine pa tudi romane. Fantastično se skoro zdi, kako mnogo se čita po mestih in vaseh Slovenije. Samo knjižne družbe tiskajo letno več kakor 500,000 knjig, čita meščan, čita kmetovalec, čita dela vec ... V Ljubljani najdete mno go natakarjev, ki vas presenetijo s poznavanjem literature. Ni pretirano, ako navedem, da v Ljubljani branjevke po prodaji zelenjave gredo kupovat knjige. Smrt najstarejšega in na. strožjega policista. V Vinkovcih je umrl policijski nadzornik Lovro Jakšič, ki je služboval polnih 53 let. Pokojni Jakšič ni bil samo eden od najstarejših, temveč tudi eden od najstrožjih jugoslo venskih policistov. O njegovi vestnosti in strogosti je v krajih, kjer je služboval, razširjenih mnogo anekdot. Ena od njih pripoveduje, kako je Jakšič aretiral svojo lastno ženo. Doma pri kosilu mu je žena pripovedovala o nekem sporu ki ga je imela na trgu, in v možu se je takoj vnela policijska gorečnost. Natakni 1 je kapo, opasal sabljo ter ženi pred vso družino napoveda aretacijo: žena se je branila otroci so jokali, mož pa je bil samo strog policist in ženo je takoj odvedel v zapor. Po vseh predpisih je spisal prijavo, zaprti ženi pa je skozi rešetke policijskega zapora povedal, da ima sicer rad, a da je moral storiti svojo dolžnost. Zadeva pa ni *tte: 'ess 'at tf * 'le v A? ■ta f družnih organizacij ter preP° o ^ vedi molitve in petja v slov®1^ ^ skem ali hrvatskem jeziku >‘lZ [„ sir j a sedaj po programu tud11 ^ ^ roditelje, ki pošiljajo svoje oti° ^ ke v šole v Jugoslaviji. Znan0 ^ namreč, da so mnogi Slovene* ^ ^ Hrvati v Italiji šolali svoje oti®. ^ ke v Jugoslaviji, da bi jih res • pred potujčenjem in jim ohra ^ li materin jezik. RazumU1'1^, l»ilo to tem bolj, ker v svoj1 °'■ ^ j- domovini nimajo' nobene 8 ’ a nobenega zavoda, kjer bi se j w učili tudi materinščine. _ Pošiljanje otrok jugosl°v skih rojakov na šolanje v J ^ slavijo seveda ni všeč fašista ^ mu režimu, ker vsaj malo z ^ ra fašistično politiko razn Tufe0 I o van,] a. šolanje otrok v ■’ ie \ ■Javiji je fašističnemu režin1^ > tem bolj neljubo, ker vZC*l7',n(; n ustvarja vsaj rahle duh°' _ Sli zveze med zaslužnjenimi P° ,.0 i'11® ji nami in svobodno J ugosl&vl ^ Ut Zato so bili starši in otroci j jltti sedaj izpostavljeni neprestaj1^ R j šikanam, ki so marsikoga ° yjj A p.ile od tega, da bi ustregel *sV^ J*1 srčni želji. Vendar pa so ninj]0, ' !|je kljub vsem oviram in lieV^t v ,,e ‘-tim še pošiljali otroke §° A v Jugoslavijo, da bi jih tako ° nili sebi in svojemu narod11- | V dneh, ko je v Švici je M; kongres narodnih manjšin g, f- \ manjšinska zaščita tudi v - v 1 tvu narodov bila .potisnj®’^je ^ 1’ ospredje, pa so prispele iz ^ | vesti, da je nestrpni in z‘ j Ijaj J(' 1 jeni fašizem začel akcijo, ^ odvzame slovenskim in j0, , skim staršem še to zadnjo 11 ^ n Fašistične oblasti so zače e .fl t ^ V 1-j 1$**^ l&l C'ati na odgovor starše, **_. p. ? voj e otroke v JugoslaVI^’aVS- ; : htevajo od njih, da morai1-’\ jjji ■di utemeljene razloge, za ^ |. ne šolajo v Italiji. Ob ellC^,1jen1 ^ groze s sodnim preganJ zaradi — odtujitve otro'-^^i ^ Ako bodo italijanske f|e to akcijo nadaljevale . 0 io ih se je treba, da jo bodo \ pač najboljši dokaz, da ^ ne misli iskreno ne na sP°gp0r#' s Francijo in še manj 11 a " ^ zum z Jugoslavijo. ,,1 10'^' f|« Nedavno je praznov ^ nico svojega rojstva uP0 ^ šolski upravitelj Fridei^ ^ p ^ mar v Škofji Loki. Ju ^ gVOje' ^ ,ie pristen škofjeločan Je ^ mu rodnemu kraju vzgoJ ^ tri generacije. l(j °—"w je ^ 1 Dobremu članu J SI ‘‘ dan najboljši dan za P,L ri)( nje novih članov. Go »y t ithei j n ■Vg e ?eet: Ues j|ie i *th. '•tn '"otl foz »pp kil, ,fth lust Dr. Stražnicky, član mednarodnega plebiscitnega sodišča Te dni je odpotoval iz Zagreba v Saarbrucken profesor dr. Milo-rad Stražnicky, bivši jugoslo enski poslanik v Buenos Aires in Haagu. Profesorja dr. Straž-nickega je pozvala Liga narodov da sodeluje pri plebiscitu v Saar-brucknu kot član vrhovnega sodišča. To plebiscitno sodišče ima 14 članov ter so v njem zastopane naslednje države: Švica, Norveška, Holandska, švedska, Italija, Luksemburg, Španija, Portugalska in Jugoslavija. Lažna ruska carična. Kakor je bilo že poročano, se je v Beogradu pojavila še ena hči zadnjega ruskega carja. Predstavlja se kot velika kneginja Tatjana in ko se sama izogiba razgovorov, je ves Beograd informiral o njej njen spremljevalec Poljak Kra-sovski, ki trdi, da je zdravnik. Kakor nekdaj v Berlinu, ko se je pojavila neka pustolovka pod imenom najstarejše carične, tako je sedaj tudi v Beogradu nastala velika senzacija. Beograjski listi so prinesli preko celih strani najrazličnejša ugibanja o zagonetni ženski, ki pravi da je vse doslej živela v nekih samostanih na Poljskem. Policija je naposled povabila “kneginjo Tatjano” in njegovega spremljevalca ter so uradniki po zaslišanju izjavili, da bo zadeva kaj kmalu razčiščena. Značilno je že to, da ne govori ‘kneginja” nobenega tujega jezika in da je celo njena ruščina polna poljskih besed. Krasovskega so po zaslišanju pridržali v zaporu, kaj bo s “kneginjo,” pa še ni določeno. Teroristični pritisk, ki ga izvajajo Italijani s pomočjo svojih oblasti in fašističnih organizacij nad jugoslo venski m prebivalstvom v Istri in Julijski Krajini, se poleg zapiranja šol, za- M ENGLISH SECTION OF® V 011'Ctal Orgin V o/ 1he South Slavonic Catholic Union. AMPLE py>NG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS 1 With the Pathfinders Gowanda, N. Y.—Just adding two cents’ worth to what '^1' members of our lodge told you in last week’s Nova Doba, and also in this edition. I want to remin d the Pathfinders to be sure to come to regular monthly October ing, which takes place next ^sday, Oct. 15, for another 116 of our happy evenings toother. Meeting starts at 7:30 1 but what follows is still '»other ling. We have Inez f°2ier and Anna Strout to jl)Ply the refreshments for ^lowe’en get-together. One the requirements is that you M dress up in your oldest ,°thes, or your costume. The ?^er is preferred. Be sure to ess different and I am surej! ^ you will have a much bet-!r time. This affair should be ,,e an old-timers’ fashion Assessments may be paid at te meeting, but I would prefer 0 L "ave you bring your money ,riy house either before or time after the meeting up Nip 25th of the month. My °ther will be the Pathfinders’ ^'•'etary for this month at tyfte while we make merry. Member though, that it’s go« if to depend on you to make e a-n enjoyable evening. We i !ln*; all the members to come !»•.! and Anna promise us !l treat. , ^ wish to mention also that .tyorie who did not attend the |^ce at the Slovene Hall on 29 missed a treat, what th Mary and Stephanie Turk -------------c 'eeti i he h and their father, Joseph Turk, singing trio numbers accompanied at the piano by Edward Cekuta. I don’t believe there was anyone present who did not speak highly of them. I hope that we may have the opportunity of hearing them again. Joe Zummer certainly knows how to pick them. The Slovene Hall wishes to thank everyone who helped in any way to make it a success. On Oct. 20 the Buffalo Big Four Lodge of SNPJ is holding its fall dance at the Slovene Hall. Good music and entertainment is in store for you. Pathfinders are cordially invited to be present. If you are making plans for the future keep in mind the dance to be held Nov. 3 in the Slovene Hall. However, Pathfinders’ fall dance will take place on Nov. 17 in the same place. Pathfinders should >.ote this change in date and mark that down as a “sure date.” With your co-operation we can make our fall dance a big affair. Watch for further details from our writers, but start talking about the dance now. Remember the meeting Oct. 16 at 7: 30 p. m., and the more the merrier. Bring along that new member. Ernest Palcic, Sec’y, No. 222, SSOU. G. W. MEETING Cleveland, 0. —Members of George Washington Lodge are urgently re*' quested to be present at the next meeting to take place Friday evening, Oct. 12, in Room No. 2 of ihe Slovene National Home. Meeting will begin at 8 p. m. Bowling for both boys and girls will be discussed. Other topics of benefit to all also will be taken up during the meeting. Dancing will follow the regular order of business. Friends are invited to attend. Joseph Jaklich, Pres., No. 180, SSCU. 'R'RIEFS Bro. Antcn preme secretary Zbasnik, su- of our SSCU, conference of will attend the Yugoslav Fraternal Federation which will take place in Cleveland on Oct. 19 and 20 in the Slovene National Home. According to present plans, Bro. Zbasnik will leave the Home Office in Ely, Minn., on Oct. 11 for Pittsburgh, Pa., where he will visit lodge officers of that city and neighboring localities. While in Cleveland he will also attend the meeting of Lodge No. 37, SSCU. Center Ramblers P. S. We are fortunate in having so nip juvenile from Gowanda represented in this week’s issue of Nova Doba. Be sure to look on the juvenile page for articles by Elvina Korbar, Olga Skrabee and Henry Kaluza. Center, Pa.—On Saturday evening, Oct. 27, Center Ramblers will hold a Hallowe'en dance at the Slovene Hall. A well-known orchestra will furnish the music. Members and friends of all neighboring lodges are invited to attend. A good time is assured to all. Committee in charge is working hard to put this affair o»rer with stars flying, and with the cooperation of every member the task will not be difficult. Prizes will be aw’arded to the prettiest and ugliest costumes. We expect to see you at the Slovene Hall. When? Oct. 27. Time? Eight until 12 p. m. Jeanne Mozina, Julie Peternal, No. 221. SSCU. Pioneers (CFU) baseball team of Cleveland, O., was crowned local Inter lodge League champion by virtue of its victory over Orels in a game played last Sunday, Oct. 7, at Gordon Park. Score of the final game was 6' to 3. Out of three games played for the championship Pioneers took the long count of two games, giving them undisputed possession of the trophy offered by Dr. Gar-bas, member of George Washington Lodge, No. ISO, SSCU. Pathfinders’ Hallowe’en Party l- y y is ic ie r o- lo m c j' 0' V V .al lš" v |je | C [H.i }t' io. ij° W fs jifc iU1 eU1 ,stj at* to erf1 Lll’1 rr Gophers Start Hustling Hello, Folks! bi , J1V, Minn.—Sunny days com-L ed with the cool crispness [ autumn brings about are ,: ‘ng that added spirit and j j'ito the Gophers this sea-' Hot off the press, we have "’hole gang planning many e,’ent things which will en-,e Us to have a real time this h ei\ and we will, too, no j^tion about that. e llr first formal meeting of :c ^Gar took place Oct. 5, and meet every first Friday ,5 e month. Plans are under 1^ stage the most colorful i^Ce in the history of Ely on t|j' We don’t know ex-^ ^vhich orchestra will do er>tert aining, but so far it ly1® to point to Doc Pettefer &L s band from Illinois and L °ftsin who are now on tour, fl wiil feature a giganti °°r show with music that ^ake your feet fly and ' aU around the Washing-|’% 11'ditorium, and will you i,1*- • Stubbs Rom is doing i6 promoting and should Ijj ftlld be engaged you will that Little Stan is telling j^j e straight goods! Ijj^ttWhile fall has taken this northwest region, certainly is lovely, jit. ] lfl£ through the forests, Lj^ves and trees seem to be he '0tl different colors, as if Vh.aptist had flitted through \ lnS up the fallen leaves attractive colors. That ■|(| lried with the crispness 4e^°°^ness has certainly I'jj ^eP and vigor to us all. 1 ^ , .Gophers seem touched also> you can see the t't ^ Little Stan’s clothes, Wasn’t responsible; it let; ei1' tr K» )j«' ot° v ki je prodal vola in je rožljal s srebr- I niki. “CTha, fantič, ali platno prodajaš? j Pa mi ga daj! Na pet srebrnikov zanj, saj ni vreden toliko, pa danes sem dobre volje, zato naj bo!” “Nič ne bo, oča, vam ne dam platna, vse preveč čeijustate,” je dejal Martin, ki jfc menil, da se mora ravnati po ma- ( terinem nauku. “No, fant pa ga imej! Hotel sem ti storiti dobro delo, pa si ošaben, zato le naprej prodajaj!” Kmet odrobanti po trgu, sin Martin , obsedi na kamenju. In so prišli drugi ‘ kupci, in mu ponujali denar, pa vsak ‘ mu je preveč govoril. In glej, približa j se mrak, pade noč, zato Martin naloži platno na rame in vzaine pot pod noge, ‘ pa jo ubere proti domu. Brusi cesto, r rožlja po kamenju in maje z glavo. Zelo je slabe volje, ko tako premišljuje in se spomni matere. Pa ti pride mimo kapelice, v kateri je stal kip svetega f Florijana. Ves jc bil zlat in je držal v roki golido, ki je bila srebrna. “Ha, tale bo pravi, gotovo ima polno golido denarja,” tako si misli sin Mar-tin. Ustavi se pred njim in mu po- . kaže platno. “Hej, gospod v zlatem plašču, ali bi j kupili moje'platno?” Nič mu ne odgovori svetnik, v strop gleda in izliva vodo na goreče hiše. ] “Tale je pravi kupec, ki nič ne go- i, vori. Gotovo je pošten, kot je dejala j, mati, in mi bo dobro plačal,” si misli j Martin. “Nate tole platno, za srajco vam bo prišlo prav, da se preoblečete, ako vas zmoči dež. Tudi otrokom ga lahko daste, ako vam jih je Bog dal.” Reče sin Martin in vzame raz pleče svoje platno. Položi ga svetemu Florijanu v naročje in ga poboža po hrbtu. I “Tako, tako, dobri mož! Le spravite! platno! Noč se že dela, pa pridem jutri ! po denar!” In Martin odide vesel proti domu, ker jc prodal platno. Pride, in mati ga brž vpraša: “Komu si prodal platno? Pokaži, kje imaš denar?” Sin Martin odgovori: “I, tistemu zlatemu možu sem ga prodal, ki stoji tam v kapelici. Nič ni govoril, pa sem mu ga dal, kot ste ukazali.” “O, hov, hov,” zajoka mati. “Kaj si storil, platno si zapravil, v hiši pa ni denarja! Ti si pravi Martin! Bajto nama bodo prodali in naju pognali po svetu.” “I, zakaj, saj sem dejal tistemu, ki je imel srebrno golido, da pridem jutri po denar! Gotovo ga ima polno golido, in bo dobro plačal.” “Joj. joj, ti si res bedak! Vse nama boš zapravil! Jutri na vse zgodaj teci tja in vzemi platno!” Drugi dan prisveti solnce, in Martin jo ubere h kapelici, ali platna ni nikjer. Pa zarohni nad svetim Florijanom: “Kakšen poštenjak pa si ti! Platno si vzel, denarja pa ne daš!” Nič ne odgovori svetnik, zato začne Martin ves srdit tresti znamenje, da se odkruši stari zid. Iz razpoke pa sc vsuje na tla vse polno tolarjev in cekinov. Tisto kapelico je namreč sezidal pred nekoliko leti skopuh, ki nftt jc bilo ime Florijan. Postavil jo je na čast svojemu patronu in je zazidal vanjo svoj denar, ker je mislil, da je tam najbolj varen. To je zavriskal Martin! Ali ga niste slišali? Saj so bili tolarji in cekini vsj njegovi, ker je skopuh že zdavnaj umrl When Mother undressed Peggy for bed the other night, the little girl had not quite recovered from her “temper” of the early afternoon. Peggy, you see, had wanted to break! open the little stone bank into which she had been droping her spare pennies for ever and ever so long. And Mother had persuaded her not to do so. Now, when she had first begun “saving Up” she was most enthusiastic about it and could scarcely drop in a penny quickly enough. But then, remember, she was so anxious to own that big, beautiful flaxen-haired doll in the window of the toy store at the corner. Dolly’s price was plainly marked on a neat little card pinned to her gorgeous pink silk dress—two dollars and twenty-five cents, an awful one indeed, when you remember that it meant Peggy must drop a penny into the lit- breaking into savings. You want to spend only twenty cents now, to be sure, but presently you will want five more, and then ten, and it will not be long until all is spent. It always turns out that way, dear, once a person breaks into savings. “Now, I .can remember the time when your-Father was a boy and saved up his pennies and dimes until he purchased a bicycle. He lived right across the street from my house, you know, and we were playmates. Often, as I know, he was tempted to fcrget about that beautiful, bright-red bicycle and spend his savings. But he did not— and he had his reward. “I remember one day he told me that his uncle, who was making them a short visit, had given him a five-dollar bill, with the understanding that he should put it in his bank until he had saved up twenty-five dollars for his Of Course, She Did Not Break It tie bank two hundred and twenty-five times. But Peggy had not been in the least discouraged. Instead, she had set valiantly and systematically about it. Her allowance was ten cents each week: and she estimated that she would save seven out of each ten—spending only three pennies each week for candy— and in that way become the proud owner of the beautiful doll in eight months. A long, long time, but, then, you see, Miss Dolly was worth it. But, somehow, as time went on, the dropping of pennies into the bank had become less and less interesting. And e\ery now and then Peggy would pick up the little bank, shake it so that the pennies jingled most tantalizingly, and think of all the good things she could buy with the money. And this, mind you, after she had been saving up for only three months. So, on the afternoon in question Peggy had secured a hammer from the 1 kitchen aud was in the act of breaking i open her bank when Mother came into t the room. Of course, she did not break ; it, but neither did she enjoy Mother’s i persuading her not to do so. And that night, while she was being made ready i for bed, she referred to the subject i again. “Mother,” she asked, “couldn't I take just twenty pennies out of my | bank? I want a new ball and jacks and—and some new paper dolls. It’s I so long, Mother, saving up for that doll!” “Don't you want the doll, Peggy?” inquired Mother. “Why, only a few months ago you declared there was nothing you ever wanted so much and nothing you ever would want in the whole world so badly as you wanted that beautiful doll. Have you forgotten so soon ?” “No ‘—no—no, Mother,” replied little j : Peggy, hanging her head, “only—only but just twenty cents, Mother, only twenty little cents—please!” Mother’s face became very grave and I she stopped brushing her little daughter’s hair and sat down on the bed, so I that she could look at her directly. “It isn’t the question of taking twentv cents out of your bank, Peggy,” said Mother, “so much as it is the fact that you set out to do a certain thing and are now giving up. Why, just think— in the beginning you resolved to save every single penny you could get hold of; and now, after but a few months, you have weakened and want to spend what you have saved.” “But, Mother, please!” interrupted Peggy. “I don’t want to spend it all only twenty cents of it!” Mother smiled. “That is always the way, Peggy, with in ni imel ne sina, ne hčere. “Tu imate poln klobuk cekinov,” je zavpil svoji materi, prišedši domov. “Skuhajte mi skledo boba!” Mati je bila seveda strašno vesela in , je bila na mestu zdrava. Ves dan je cvrla in pekla za svojega sina Martina. Še jaz sem bil pri njih na večerji, ko sem šel grah mlatit. (“Mlado Jutro.”) A BEAR AND A FAIRY Old Bruin sat sunning himself at the mouth of his cave. He had enjoyed a good supper of honey and herbs, and was now sitting in the last shafts of the sun that came from the evening sun. “Almost nightfall,” mused old Bruin. But the shades of night did not frighten him in the least. Indeed he enjoyed them. He enjoyed everything in the big outside world. “Well,” and he tapped one paw with the other. “It’s fine to be a great black bear like myself. Goodness-me, how people do fear me. They’ll run miles and miles to get out of my sight. And —they don’t know that I’m not such a powerful fellow, after all. Even a bobcat can make me hide myself behind the bushes. I look pretty fierce, but when put to the test, I’d rather run than fight.” Thus musing, Bruin sat as the last rays of the evening sun- dazzled his eyes. Then after the red ball had dropped behind the crest of the moun- first payment on the bicycle youi ther had been telling him about. Now, that bicycle cost sixty-five dollars—just think of it! “But his Uncle, you see, had made an arrangement with the man who had it for sale to let Father have it as soon as he had paid down twenty-five do!r lars; the balance, forty dollars, was to be paid off at the rate of three dollars per month. “Goodness me! How Father did work to earn that bicycle! In the summer he cut grass for the people in the neighborhood, ran errands and earned a penny at every oportunity. Besides, he sang in the boy choir at the church, for which he received one dollar and eighty cents a month. “Many of the other choir boys had dandy times with their money at the end of each month, and bought all sorts of good things to eat. But Father did not; instead, he put his money in bank regularly. And do not think it was easy, either, Peggy, for he was tempted many, many times to take out a quarter or a half-dollar and buy candy and soda and ice cream with it. “The days and the weeks and' the months went by, and finally Father had saved twenty-five dollars. Then he went to the man who owned the bicycle and made his first payment. And, goodness me, what a proud, happy boy he was, too! And how all the other boys in the neighborhood did envy him! “Several of them complained because they did not have rich fathers who would give them bicycles. But Father hastened to explain that he hadn’t a rich father, and that he had saved ud for the bicycle himself. And, would you believe it, right then and there two of the boys started to save and buy bicycles just as Father had done. And, I’m proud to tell you, Father kept right on working hard and paid off the balance he owed in the allotted time. “Now, Peggy, do you suppose Father would ever had owned that beautiful, glistening, swift-running bicycle, if he had taken twenty-five cents out of his bank here and ten cents there and so on? Indeed no! The fact that he had resisted the temptation to make the first withdrawal is the very reason why his bank grew heavier instead of lighter That is the danger mark, Peggy, that first withdrawal. “And now that you have such a good start toward saving up enough to purchase Miss Dolly, don’t you think, my dear, it would be a shame to break into your bank and undo the work of all the past weeks? Just think how nice it will be when you can walk into the store, count out your money and walk out again—with Dolly in your arms!” And Peggy thought it would be, too! 0---------------- Bob aiul Jane Saw a Huge Black Creature Coming Toward Them tain, he got up and went leisurely off down the path which led to a fine spring of cold water. And while Bruin was going in the direction of the spring, there were two other creatures making in the same direction. But they were not bears, nor were they bobcats, the enemies of Bruin. They were little creatures in human form, a little boy of seven and a little girl of six. And they were hurrying along in the gathering darkness, hand in hand, their eyes full of fast-flowing tears, and their mouths all a-quiver. They were lost on the mountain side. It was in the early afternoon of the day that Bob and Jane had wandered away from their home in the village at the foot of the mountain. Their mother had permitted them to go to piay with some neighboring children, Billy and Betty Mills. And Billy and Betty had persuaded Bob and Jane to take “A long, long walk to hunt for flowers.” And after they had gone quite a way round a long foothill, Billy and Betty had grown tired and had returned to their home, which was in sight. But Bob and Jane were anxious to find some blossoms before returning to their home, so had gone on and on, and pretty soon, when they too became very tired, and wished to retrace their steps, they did not know which direction to take. So, as seems to be always the case with children, who are lost, they took the wrong course. And so, they went on and on, up a long hill, then down it, then up another steeper and greater one. And sc the evening shadows began to fall, and still Bob and Jane were not in sight of their front gate with the vine growing over it. * And so they began to cry softly, as, hand in hand, they went along. “Oh, I want mother,” wailed poor little Jane. “Oh, I want mother, too,” wailed little Bob. Then they wept together. After a long, long time, they came to a strange, wild path in the woods. It did not look like a path made by human i feet. It looked as though it might have been made by the soft paws of wild creatures. And so it had. Old Bruin’s paws had helped in making; that path. After following the path for some time Bob and Jane came to a clear, cool spring. The rising moon—which chased away the sun—was peeping at herself in it, and Bob saw a slimy little snake creeping close to the water’s edge. This gavp him an extra fright, but he : was too thoughtful to speak of it to Jane. She was his baby sister, you know, and he felt that he must protect her. But just as the tiny snake had hidden itself from sight, there was the sound of heavy, soft paws coming on the path. In another instant Bob and Jane saw a huge black creature coming toward them, coming down the steep path. Old Bruin saw them at the same instant and his eyes glowed wickedly. “Infants!” he muttered to himself. “I can kill them with one stroke of my paw. ’ “But you’ll not kill them,” said a little voice just above Bruin’s head, ‘"l ou’ll carry them home on your back. Come—follow my instructions.” Then the tairv—for the voice came from a sure-enough fairy in a tree—came to earth and approached Bob and Jane. As children and fairies always know eaph other on sight, it did not take Bob and Jane long to agree to anything that their good friend, the fairy, told them to. “Come, you old black bear,” repeated the fairy, “lend your strength to carry these lost children home.” And old Bruin, like all wild creatures and children, loved fairies, even though he was a very fierce fellow, and he came willingly forward and stooped l,ow so that Bob and Jane might mount upon his broad back. And the fairy, flying above his head, made him go at a very lively gait and before long the little ones came in sight of the village and their own home. At the outskirts of the village the fairy had them dismount, and pointing toward their home, said: “Now, there is no danger of your becoming lost again. You can see even your own gate, and the moonlight is as daylight. Goodby, and never run away in search of wild blossoms again. Next time a fairy might not rescue you, and a bear would certainly make quick work of killing you.” Then the fairy was gone. And also Old Bruin was fast disappearing up the mountain path. And then the children heard their mother’s and father’s voices calling to them. And they ran home as fast as ever they could, and when they told their story rheir parents shook their heads, saying to one an other: “The darlings have been asleep in the meadow and have dreamt that a lairy and a bear brought them home.” But Bob and Jane knew; and the fairy knew; and Old Bruin, sitting in his cave that night, knew. And he marvelled most of all. 0---------------- Manica: TAKO SE PLAVA Med ljudstvom ne kroži zlepa toliko šegavili in zafrkljivih domislic kot o Ribničanih. Naj vam povem še jaz eno, ki sem jo čula že otrok. Ribničan bi bil silno rad znal plavati, in neki šaljivec mu je svetoval, naj se gre te umetnosti učit kar v morje. “Pa kakšno je morje na pogled?” vprašuje radovedni Ribničan. “Morje je velika višnjeva planjava,” ga poučuje navihanec, “in ko prideš do te planjave, skoči vanjo in brcaj na vse strani! Kmalu boš znal plavati.” Ribničan vzame popotni les v roke in hajdi iskat morje. Čez nekaj dni pride do njive s cvetočim lanom. (Lan ima namreč lepe višnjeve cvete.) In ker ni bil niti morja niti lanu še nikoli videl, je bil trdno prepričan, da stoji pred pravim morjem. Brez pomisleka se zavali v njivo in začne z vsemi štirimi prav pridno opletati po cvetočem lanu. Prav tisti čas je pa v bližini oral gospodar; ko je videl ta nenavadni prizor na svoji njivi, je bil na mah pri Ribničanu in mu z bičetn korenito dokazal, da njegov lan ni primeren za plavalno šolo. Ves nejevoljen se je vrnil Ribničan domov in tožil sosedom: “Morje bi že še bilo, morje, ali mornarji so pa surovi in zavistni ljudje. Naletel sem na enega ki me je hotel z bičem. Že sem ga mislil zmleti kakor zrelo hruško, pa sem sc za časa spomnil, da vedno neha tisti, ki je pametnejši. Zato sem mu prizanesel in se rajši mirno vrnil domov.” --------o---------- Stana Vinšek: I)VE O RAČKAH 1. Na ljubljanskem gradu mlad racak stoji, premišljuje in modruje, sebi govori: “K Janezu v posete rad bi šel na Bled, ko bi jaz le vedel, da me ne bo snedel jutri za obed?!” 2. Naša mala račka račka—klepetačka je davi zgodaj vstala, vso travo pomandrala, vse grede pohodila in vso vodo popila, nato skočila v lonec— s tem je povesti konec. Gustav Strniša: , LEV IN OPICA idil' prestoht in, Lev je sedel na Okoli njega so bili zbrani njegov jani in vojaki, med katerimi sta se bolj odlikovala vsled svoje krvol°cn^ ■ tiger in ris. Medved je mirno ceP|jnjj nekem kotu in dremal kakor zadov ^ starec, ki je vesel, da ga puste vsi miru. . . gl Tedaj je pritekel mrjasec in z‘ jelena: . “Po gozdu rogovili in leta, da nl((ipj|j pred njim miru, zadnjič mi ie ? -» celo na rilec, ko je dirjal po “Morda si brodil pod kakih 1>S■ji da te jelen ni zapazil, saj je znan n i ljub!” je ugovarjal lev. Glas se 111 je|; od razburjenja kar tresel, saj si Je jJ jelenjega mesa, a zdaj je bil sodnik, moral je ostati hladnoK . j Toda zadovoljen je bil, ko si je 1,11 sj “O, mrjasec, če boš dobil pravd o, i bom privoščil jelena, če jo pa 1Z*> 0; bom po tebi!” Nekaj časa j©.°1 j[. sedel, potem je zamahnil s svoji* ^ 1 nim repom, dvignil šapo in zarja, se je streslo vse naokoli: .ij, “Pripeljite jelena, naj se 1 kajti pravičen sodnik hočem biti- |U Že so odleteli trije volkovi in i je pridirjal upehani jelen pred kr ski prestol. . ,enJ i “Čujem, da postajaš divji in da preveč motoviliš po gozdu. _ ^ j si stopil mrjascu na rilec?” ''P^'JdgP-Mrjasec pa ni čakal na jelenov ^ vor. Sovražno se je zaletel van) hotel raztrgati s svojimi čekani-_ J Tedaj je zavrela levu kri. ^'^il51 se je dvignil in samo enkrat zarn:1 ^ ; svojim mogočnim repom. Rep )e. ^ mrjasca na glavo, da se je tako) • , svestil. Še ga je udaril s svojo fl* no šapo in divjak je obležal n’r j. j “Ker ni več tožnika, ti ni treb.i . nika!” je zarulil lev, da se jc ]^en stresel in zbežal nazaj v hosto. Lev se je pomiril: „ “Pojdite, za danes je končano- s|;1-Zveri so odhitele. Le tiger in rlS|eVu: nekaj mrmrala, ker sta zavidal® sijajno pojedino, ki ga je čakala- .jJ vpričo vsega dvora si nista upa*8,. ! sar reči in sta jo prihuljeno odku'1 ‘ Vse to je opazovala mlada Čepela je v gostem drevesu nad 1 ^ prestolom in tiho oponašala levjc ^ nje ter se sama veselila, da zn;‘ i oponašati svojega mrkega vladar)11’. ^1 Preteklo je nekaj tednov in leV moral spet soditi, pa je zbolel- Ti\f Tedaj se je ponudila opica, P° ste, je zverem vse levje kretnje in ^V‘sCdlf bila z njo zadovoljne. Ponosno le st> na kraljevski prestol in čakala, d* j se zbrali dvorjani in vojaki. Prit1'1 ji je sivi volk: ?vita “O, vladarica, razsodi! Lisica*. ^ buča, je šla z menoj h kmetu, da '^ojo kaj kradla kokoši. Ko je odnesi*1 kokoš, je napravila tak ropot, da 1 . po tekel kmet in me nabunkal z v a|5( i11 hrbtu, ki je še danes ves bušk* marogast. Prisodi ji kazen!” . . “Kje je lisica?” je zacvilila 0P11, Takoj so jo privedli. ^ Opica je poznala njeno zv je ni kar nič spraševala, hotela I bi itet in jo obsoditi Pre' bevsknila, zato je hitela: , . vtsic' “Vsi poznate to hinavko! yof*1 kako je zvita in zlobna. Brez zafc jo obsodim na smrt!” ud*11^ Stopila jc korak naprej 'n v:t, lisico z repom, kakor je videla j je udaril mrjasca. bjiu ''' Lisica je priliko takoj lipo*-'1 zakričali: .. j •et- bi' J k ■dl* MORLEY, COLO. Cenjeni g. urednik: — Vesel sem bil, sem zagledal moj prvi dopis na mladinski strani Nove Dobe. Hitro sem £a pokazal mojemu atu. On p? me je nato vprašal, če ga znam tudi prebrati. Po slovensko brati mi gre bolj težko, zato sem se skoro malo ustrašil, ko mi )e oče rekel, da moram znati prebrati, kar sem napisal. Malo sem se popraskal za ušesom in sem počasi začel ter vlekel do konca, če je bilo prav ali >ie. Seveda sem napravil dosti napak ■n povzročil dosti smeha, toda za prvikrat je že bilo. Še bolj pa sem bil vesel, ko sem za moj dopis dobil $1.00 nagrade. Dolgo sem darilo ogledoval, ker skoro ne vem kakšen je dolar, potem ga je pa oče Vzel in še nekaj doložil, da mi je kupil čevlje za v šolo. Glavnemu odboru JSKj se najlepše zahvaljujem za nagrado. Nastopila je jesen in pojavlja se hladna jesenska burja. šola se je zo-Pet pričela in z njo tudi naše šolske skrbi. Kljub temu se bom potrudil, da še katerikrat kaj v slovenščini napišem za mladinsko stran Nove Dobe. ^udim se kje so drugi dopisovalci za mladinsko stran Nove Dobe, da se jih ,e zadnje čase tako malo oglasilo z dopisi. Med 6,000 mladinskih članov JSKJ bi bilo lahko nekaj več dopisnikov. Torej, bratci in sestrice, oglašajte Se večkrat v Novi Dobi! Pozdrav vsem članom in članicam ‘■'ladinskega oddelka JSKJ, pa tudi g. l'redniku! JACK SLAVEC, član društva št. 140 JSKJ. GOWANDA, N. Y. bEAR EDITOR: This is the first letter that 1 have Written to the Nova Doba. I like school Very much. I have a good teacher, but 0ne thing 1 do not enjoy so much is home work. Every time we get the Nova Doba 1 am the first to read it. 1 enjoy reading •he stories and letters. The people that live on Hidi are ®shamed of the street on which they reside. But, of course, they cannot h.elp it. As soon as pipes will be laid everything will be better. 1 have a pet cat. He does not have a special name. He is black and white. he eats is milk and meat. And is *’e fat? Be' is very playful. I made a garden and planted some asters. Now I have a beautiful garden. * think winter will be here pretty s°on. it is getting colder every day. do not care if it' starts snowing be-cause I arh all ready for winter. I think I will close now. Best regards ‘0 all. OLGA SKRABEC (age 10), No. 222, SSCU. 0----------------- GOWANDA, N. Y. fAR EDITOR: This is the first time I am writing to lhe Nova Doba. I have been reading-°ther articles appearing in the juvenile Section and so I decided I would write, too. I’m in the sixth grade and my teach-: tr’s name is Miss Rowan. I like to go to school because my teacher is good ,0 everybody. .On Sunday night, Sept. 30, the Turk s>sters from Girard, O., came over to 0l,r house. They started to sing and ^e listened to them. The people across 'he street were eating their dinner at hat time, and they, too, listened to ,em. I never heard anyone sing so n'ee as the Turk girls or Edward ^•ekuta also. My birthday is Dec. 9. I think I am sO'tig to have a party. My sister, Josephine, had a birthday party and she invited her sister Sylvia, her cousin, orothy Kerne, and Eleanor Mateko-v‘ch. I It is getting quite cold in Gowanda. think winter is on its way. j My brother Stanley was in Girard l)0r a summer vacation. Stanley said e 'iked Girard very much. £ They are alw'ays digging up on Beech treet. They are putting in water pipes. Ust as soon as they finish digging on side they start on the other side. ELVINA KORBAR (age 10), No. 89, SSCU. To Our Juveniles Lately our juvenile members are not writing for the Nova Doba as much as they did in the past. Instead of a number of letters, stories and comments written by a number of juveniles we find a scanty few'. The absence of juvenile interest in their section was most noticeable in the month of September. Whether our juveniles are afraid to write, or whether they are at a loss to know what to write, we cannot say. Certainly our juveniles can find plenty of material for their compositions. The school room, hobbies, games, experiences are just some of the many things to write about. Or if the juvenile has attended a lodge meeting, he or she can write a nice article on the meeting. Our juveniles should also keep in mind the attractive cash prizes awarded each month to the best articles published in the Nova Doba. There are five prizes of $1.00 each; and two prizes, one for $3.00 and one for $2.00. Some of our juveniles may be of the opinion that their article will not be published because it isn’t good enough. No article is thrown into the w'aste basket. If the juvenile writer attempts to discuss politics or religion, w'hich is forbidden by our Union’s By-Laws, that juvenile receives a notice explaining why the article has not been published. In writing to the Nova Doba juveniles should keep the following points in mind: Write on one side of the paper only. Use ink. Sign your name to the article. Show your lodge number and your age. EDITOR. 0---------------- NAGRADE Za dopise, priobčene na mladinski, strani Nove Dobe meseca avgusta so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečim mladinskim dopisnikom: Jakob Slavec, dr. št. 1^0, Mor-lev, Colo.; Violet Widgay, dr. št. 89, Go banda, N. Y.; Mary M. Supancic, dr. št. 57, Export, Pa.; Victoria M. Kumse, dr. št. 6, Lorain, O.; Anna Prosen, dr. št. 173, Cleveland, O. — Za dopise v mesecu septepibru sta bili nakazani dve nagradi po dolarju ($1.00) in sickr sledečima dopisnikoma: Edward Lanrich, dr. št. 170, Chicago, III., in Victoria M. Kumse, Lorain, O. Častno priznanje (honorable mention) zaslužita: Frank Bus-chay, dr. št. 222, Gowanda, N. Y., in Mary Mantel, dr. št. 102, Enumclaw, Wash. DOPISI pri Slovenskem domu bi morali nekoliko več pozornosti posvetiti svojemu Domu in priskočiti na pomoč, kadar jo Dom potrebuje. V večini naših Slov. domov se nahajajo tudi “klubi,” kjer se prodajajo razne pijače. Ti so dosedaj prinašali še največ dohodkov; z dohodki najemnin za razne društvene prireditve se naš Dom ne bi mogel vzdrževati. Odkar je prodajanje pijač postavno dovoljeno, so za nas nastali novi problemi. Strogo je prepovedano prodajati pijačo nečlanom in, kot se čita v lokalnem časopisju, je že več klubov izgubilo dovoljenje ali “permit,” ker so prodajali pijačo nečlanom. Med temi je, kakor je bilo podpisanemu povedano, tudi en slovenski klub v neki slovenski naselbini v bližini Pittsburgha. Iz navedenih razlogov bi morala društva, ki imajo svoj denar založen v Slovenskem domu, posvetiti več pozornosti temu Domu. Saj so tam naloženi prihranki treh ali 'štirih desetletij, ki so bili zbrani in prihranjeni za najnujnejše potrebe članstva. Kot je bilo že omenjeno, se naš Dom ne more vzdrževati z dohodki kot so danes, zato je dolžnost vse naše slovenske naselbine, da mu priskoči na pomoč. Ako tega ne storimo, se lahko zgodi, da pride naš Slovenski dom v tuje roke, kar bi bila velika sramota za vso naselbino. Društva imajo prazne blagajne in kot taka ne morejo pomagati, zato pa je dolžnost vse slovenske naselbine, da pride na pomoč in reši naš Slovenski dom. Dolgih 23 let smo se žrtvovali zanj, zdaj pa naj bi pripustili, da ga dobi v roke tujec? Naj ga na primer kupi žid in mi bomo morali od našega bivšega Doma Židu plačevati najemnino, če bomo v bivših naših prostorih hoteli imeti kakšno prireditev. Take sramote reši nas, o gospod ! K sklepu povabim vse tukaj-šne in okoliške rojake in rojakinje, da pridejo pogledat zanimivo igro “Pogodba,” burko v dveh dejanjih, ki jo priredijo 12. oktobra gospodinjski, dramski in pevski odseki Slovenskega doma na 57. cesti v Pittsburghu, Pa. člani društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ so vljudno vabljeni, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila 21. oktobra, v velikem številu. Joseph Sneler. Chicago, Ul. VSESLOVANSKI KONCERT. — Zbora “Slovan” in “Lira” sta bila že predstavljena, pač pa ni bilo do sedaj še nič povedanega o “Adriji.” V začetku leta 1922 se je cerkveni zbor pri Sv. Štefanu pre-osnoval in si nadel ime “Adri-ja.” Od začetka pa do danes je bila “Adrija” nenavadno delaven zbor. Leto za letom je na stopala na svojih številnih koncertih, — od kraja tudi v igrah, — in to skoraj vedno brez pomo či drugih zborov. Nastopala je prav pogosto tudi za druga domača društva. Zadnjih par let se manjkrat pokaže na odru, pač pa si tem bolj prizadeva prive sti svoje petje do tem večje dovršenosti. P o i z b r a n i člani “Adrije” so pred 'štirimi leti nastopili za fonografske plošče znatnem številu raznovrstnih, največ šaljivih, skic s pogovo rom in petjem. Poizbrani člani zbora so nastopili tudi na prvih petih slovenskih radio programih v Chicagu. Vse stroške za zbor plačuje župnija; iz prebitkov od koncertov priredi pevcem tuintam domače zabave. V posebnem mladinskem odseku se zbira in pri pravi ja naraščaj. V letu 1923 je vodil “Adrijo’ pokojni Mr. Martin Cvenk, pred njim in spet za njim do danes pa podpisani. . Odrastli odsek, ki bo nastopi na vseslovanskem koncertu skupini slovenskih zborov, ima 30 pevcev. Izmed teh jih poje samo šest pri zboru že od začet ka: Mrs. Justina Cieblinski, ki je dovršila glasbeno šolo za petje, — Mrs. Antoinette Skala, — Miss Bridget Špenko, — Mr. Joseph Fajfar, — Mr. Frank Biček, — in Mr. Ludwig Skala, znani koncertni baritonist. — Za publikacijski odsek zveze “United Slavic Choral Societies”: Ivan Račič. White Valley, Pa. V mojem zadnjem dopisu je med drugim omenjeno: “toda, žal, ne živi tu med nami.” To se tiče Matta Homca in ne Johna Korčeta, ker on je še sedaj tukaj in je agilen član društva št. 116 JSKJ. Prosim, da se ta popravek vzame na znanje. Jurij Previc. Waukegan, 111. Člane društva sv. Roka, št. 94 JSKJ vljudno vabim, da se v obilem številu udeležijo prihodnje društvene seje, katera se bo vršila v nedeljo 14. oktobra. Vršila se bo v običajnih prostorih in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Na dnevni red bo prišlo več važnih zadev, tikajočih se društva in Jednote, ki potrebujejo inteligentne rešitve od strani članstva. Podani bodo tudi trimesečni računi. Ne pozabite tudi, bratje in sestre, da je zdaj v teku kampanja za nove člane. Potrudite se pridobiti kakega novega kandidata za prihodnjo sejo, pa naj bo za odrasli ali mladinski oddelek naše Jednote. Morda tudi vi sami nimate še vpisanih vs(eh svojih otrok ,y mladinskem oddelku JSKJ; dajte, vpišite jih zdaj! Asesment članov mladinskega oddelka znaša povprečno le 10 centov na mesec, ako upoštevamo, kolikokrat je mesečni asesment odpuščen. Dajmo od *daj pa do konca kampanje porabiti vso našo energijo, da pridobimo kar največ mogoče norih članov za naše društvo in J. S. K. Jednoto! — Bratski pozdrav! Joseph Petrovčič, tajnik dr. št. 94 JSKJ. ji . '^ar GOWANDA, N. Y. EDITOR: I am writing this letter because I ®nt to win a dollar prize. 0 When Pathfinders held their dance Sin April 28, 1934, twenty Slovene boys \^n§ on the stage before many people. ® sang three songs. After we got r°Ugh we sat in the front and patched the other parts of the play. Allowing the concert wc had a party, ere was served ice cream, cake, pop ^suckers. ^ day, when I was reading the °va Doba, I saw the names of those •hat I read all took pays in the play, k fmt them; also other articles on base-6 . > °n lodges, etc. Well, I have to be lI18 now. So long! HENRY KALUZA, No. 222, SSCU pj-ditor’s Note: Honesty is the best 'ti W't*1 Master Henry Kaluza, who 110 attempt to cover up his real j;' Sr)n for writing to the Nova Doba. ^ ch honesty must be rewarded and : nry will receive a dollar prize for his efforts. Pittsburgh, Pa. Nastopili so hladni jesenski dnevi in njim bo sledila starka zima. Delavec jo nekako neza-upno pričakuje, ker dela je vsak dan manj, cene življenjskih potrebščin pa gredo rapidno navzgor. Poslovili smo se od poletja in začenjamo misliti na veselice in druge zabave, ki jih prirejajo lazlična društva v naših Narodnih domovih. Zdi se pa, da bo to šlo bolj težko kot v času prohibicije, vsaj pri nas v Pennsyl-vaniji. Grozdja je na trgu veliko, časopisi pa dnevno pišejo, da si ne bomo smeli te*kapljice napraviti. Kdor jo bo napravil, bo moral plačati visok davek, za rnal prestopek glede tega pa preti kazen. Brez vina pa naše prireditve ne bodo imele pravega pomena. Po mojem mnenju bodo naša podporna društva trpela veliko škodo. Poprej, dokler smo imeli prohibicijo, so nas le malo zasledovali, če je pa kdaj posegla roka postave v naše društvene prireditve, je bilo treba stopiti samo do bližnjega po-Htikarja, pa je bila stvar poravnana. Odkar pa smo dobili legalno pijačo, trpijo veliko škodo naši Narodni domovi. Po no vem sistemu so namreč dohodki bolj majhni, izdatki pa vedno višji. Vsaj pri nas v Pitts burghu je tako. Odbor Doma, dasj se trudi na vse načine, da bi izboljšal finančno stanje, ni rna dosti uspeha, ker dohodki ne zadostujejo za pokrivanje vedno večjih stroškov. Odborniki kakor tudi člani zainteresiranih podpornih društev Ako to storimo in se podamo na složno delovanje, ni dvoma, da bomo v kratkem beležili dobre uspehe, od katerih bomo imeli vsi dobiček, na en ali drugi način. Zanimanje za prireditev 12. oktobra je dosedaj jako razveseljivo. Nad 300 vstopnic je že razprodanih, kakor poročajo društva in prodajalci, katerim je poverjena ta naloga. Pravo zanimanje pa se bo najbolj pokazalo šele 12. oktobra, ako bodo vsi navzoči na igri, ki bo nedvomno vsem ugajala. Začetek ob osmi uri zvečer. Po igri bo ples in prosta domača zabava. Za ples bo igral naš slovenski umetnik in radio igralec Al Moravec z njegovim orkestrom. — Za publicijski odbor: Geo. L. Witkovich. Aurora, 111. Članice društva .sv. Ane št. 119 JSKJ opominjam, da naj ne pozabijo, da se v mesecu oktobru čas naših mesečnih sej zopet spremeni, tako, da se bodo v bodoče vršile vsako DRLTGO NEDELJO v mesecu in se bodo pričenjale ob dveh popoldne. Prihodnja seja bo v nedeljo 14. oktobra. Želim, da bi se je vse udeležile in prinesle kaj dobrih nasvetov v korist društvu. Pozdrav vsem članicam! Julia Verbič, tajnica dr. št. 119 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Dne 6. oktobra sem bil s svojim sinom prišel v Cleveland na obisk k svojim prijateljem. Rad bi se bil oglasil tudi pri sobratu Antonu Terbovcu, uredniku Nove Dobe, pa sem prišel malo prepozno. Zato ga pa tem potom pozdravljam kot dobrega urednika glasila JSKJ. — V nedeljo 7. oktobra sem bil tudi na sej i samostojnega društva “Kranj,” kjer sem bil sprejet ne samo kot rojak, ampak kot pravi njihov brat. Naj mi bo dovoljeno tem potoni izreči samostojnemu društvu “Kranj” iskreno zahvala za prijazen sprejem. Hvala za naklonjenost in prijaznost tudi vsem ostalim prijateljem v Clevelandu, in pozdrav vsem! Joseph Pogačar. Pittsburgh. Pa. Jesen se je približala in z njo sezona raznih prireditev. Letošnja sezona obeta biti ena najbolj bogatih, ako smemo sklepati po predpripravah, ki so idaj v teku. Prva prireditev se bo vršila v petek 12. oktobra zvečer. Priredi jo dramski odsek s sodelovanjem pevskega in gospodinjskega odseka v korist Slovenskemu domu. Vprizor-jena bo jako zanimiva igra “Pogodba,” burka v dveh dejanjih. Ta igra je bila igrana že po vseh večjih slovenskih naselbinah A-merike in je bila vselej dobro obiskana od strani občinstva. V današnjih časih so šaljive predstave bolj potrebne, ker drame o že tako same na programu vsakdanjega življenja preveč pogosto. Kljub temu pa ni za obupati. Vztrajnost in zavednost, kot trdijo ljudje, sta najbolj važna faktorja povsod, tako tudi mi v trdni nadi pričakujemo boljših časov. Temu v dokaz imamo tudi pri nas nekaj, kar bo mogoče zanimalo tudi druge. Odkar imamo preveč prostega časa na razpolago, se bolj zanimamo in skrbimo za naš kulturni razvoj, kar smo prej pogostoma popolnoma opustili, mogoče radi tega, ker smo bili preveč zaposleni. Vsi smo prepričani o potrebi složnega delovanja najfiibo kjerkoli. To je uvidel tudi odbor Slovenskega doma spomladi in je namignil o potrebi raznih odsekov pri Slovenskem domu, ki bi složno delovali za napredek Slov. doma, ki je eno naj večjih podjetij v naši naselbini. Temu klicu so se odzvali gospodinjski, dramski in pevski odseki. Ti trije odseki so zopet pridno na delu za bodočo sezono in apelirajo ponovno na vse, da jim gredo na roke vsi, posebno pa tista društva, ki imajo še večje interese pri Slovenskem domu. Conemaugh, Pa. Dne 23. septembra ob osmih zjutraj sem prejel po telefonu iz Loraina, Ohio, žalostno vest od družine Justinove o nagli smrti mojega zvestega dolgoletnega prijatelja Franka Justina. Dve uri pozneje sedem v avto ter z brzino odpeljem proti državi Ohio. Okrog ene popoldne dospem v Girard, Ohio, naročim pri cvetličarju šopek svežih cvetlic, da jih popeljem mo jemu blagemu prijatelju Francetu. Moral sem čakati par ur na cvetlice in ta čas sem porabil za obisk John Škufcatove družine kot sorodnike. Postregli so mi z okusnimi jedili kar najbolje, za kar se jim prav lepo zahvalim in obljubim, da bom pri dani mi priliki drage volje povrnil. Par ur pozneje pripelje mož cvetlice, katere postavi v moj avto, zatem pa odrinem dalje proti Lorainu. Da bi se izognil daljše poti in ogromnega prometa mesta Clevelanda, po kateri poti sem že večkrat vozil, sem si izbral nekoliko krajšo pot. Krenil sem v Warren, na levo na pot št. 5, s te poti na pot št. 18 preko Akrona in od tam po poti št. 57 dii’ektno v Lorain. Ta pot je sicer od 20 do 25 milj krajša nego skozi Cleveland, toda ko je bila za mene nova in prva, poleg tega sem vozil ponoči, sem moral večkrat ustaviti in se prepričati, če sem na pravi poti ali ne. Torej nisem bil s tem prav nič na dobičku na času. Ker nisem imel nikogar s seboj, je bila vožnja jako dolgočasna, posebno še, kadar sem se ozrl na cvetlice, katere sem peljal mojemu blagemu prijatelju, mi je bilo težko pri srcu. Nekako okrog .10. ure ponoči dospem v Lorain. Komaj sem ustavil na 1708 E. 28th St., zagledam poleg vrat venec cvetlic kot znamenje hišne žalosti. Izstopim iz avtomobila, primem moje cvetlice in jih ponesem v gornje nadstropje, kjer je ležal moj iskreni prijatelj France Justin na mrtvaškem odru. Položim jih poleg neštetih drugih in nato se ozrem proti njemu. Pogled nanj premaga moj tedaj rahli čut in na mah me oblijejo solze. Da zatajim bolečine, katere sem čutil v globini srca, sem se hitro odstrani! v drugo sobo, toda tedaj me šele opazijo domači, ki so izgubili moža in očeta, in šele tedaj je bilo najtežje našd svidenje. Mati, sin, hčerke in prijatelji, vsi so me hoteli videti in mi potožiti žalostno vest o smrti blagega očeta in moža, kojim pa, radi svoje prevelike žalosti, nisem znal dati niti odgovora, še manj pa jih potolažiti, kajti tolažbe sem bil potreben sam, bolj kot vsi drugi, vsaj tako sem čutil v svojem srcu. Ko smo se nekoliko umirili, mi je pokojnikova soproga pripovedovala Francetove zadnje govorice in kretnje takole: Včeraj zjutraj (v nedeljo) je zgodaj vstal, počutil se je dobro, bil je vesel in živahen in mi pravi: Ela, kar zdi se mi, da pride danes Pajk iz Penn-sylvanije k nam na obisk. Peljala se bova kam daleč na good time; le pazi pri oknu na avtomobile, ker sem signren, da pride. Zatem si pripravi lepo obleko, meni pa naroči, naj mu pripravim kopelj, kar sem takoj storila. Ko mu sporočim, da je kopelj gotova, krene v kopalnico in zapre duri. Par minut pozneje ga pokličem, če še kaj želi, toda odgovora ni dal. Zakličem drugič, tretjič, pa nič odgovora. Zdelo se mi je sumljivo, zato odpremo duri toda v svoje veliko presenečenje zagledamo Franka sedati v banji — mrtvega. Poklicani zdravnik je mogel konstatirati le smrt in sicer srčno kap. Pokojni me je želel videti po treh letih najinega zadnjega svidenja v Lorainu, toda nenadna smrt je prekrižala njegovo in mojo srčno in gorečo željo. Prišel sem do njega že drugi dan po njegovi smrti, toda ne za “trip,” katerega je pokojni France tako goreče želel, ampak prišel sem na žalost na zadnji Francetov pogrebni “trip.” V sredo 26. septembra smo peljali blagega moža in očeta v spremstvu nebrojnih njegovih prijateljev iz bližin in daljav v prezgodnji grob. Težko smo se ločili, toda drugega izhoda ni bilo. Pokojnik zapušča žalujočo soprogo Elo, sina Joškota in tri hčerke — Elico, Francko in Reziko in dve omoženi sestri. Pokojni Justin je bil član treh slovenskih podpornih društev, namreč JSKJ, SNPJ in SDZ. Vsa tri društva so se udeležila pogreba z zastavami in se poslovila od pokojnega sobrata z v srce segajočimi na grobnimi govori. Kot gostilničar dolgo vrsto let, je bil čislan in priljubljen od slednjega, kdor ga je docela po znal. Blagi mož je bil pripravljen storiti za svojega rojaka vse, kar je bilo v njegovi moči Iskren soprog in oče svoje čislane družine, ki ga bo težko po grešala. Izrekam jim moje naj-globokejše sožalje. Doma je bil iz Iga pod Ljub l.jano, star 52 let. Prišel je v Ameriko kot mladenič in biva ves čas v Lorainu kot gostilni čar, kjer si je pridobil nebroj prijateljev naše in druge na rodnosti. Pogreb je bil veliča sten, dolga vrsta avtov, polno prijateljev ga je spremilo liapo kopališče in mu darovalo krasne vence svežih cvetlic v znamenje sožalja in prijateljstva. Predno sem se poslovil oc mojih dragih ostalih Justinovih, sem se v družbi prijateljev peljal še enkrat nazaj pogledat Francetov grob, pri tej priliki smo vzeli tudi par slik groba, katere bom dobil, upam, kmalu od prijateljev v spomin po pošti Prišedši s pokopališča nazaj k Justinovim, sva ponovno šla z Mrs. Justin na grob njenega blagega moža. Ta ločitev je bila najtežja v mojem življenju; več o tem ne bom pisal (prijatelj in čitatelj naj sodi sam). Poslovil sem se od Justinovih solznih oči z obljubo, da bom ob prvi dani mi priliki obiskal njih in grob mojega iskrenega pokojnega prijatelja Franka Justina. Ob tej priliki sem obiskal v Clevelandu Mr. A. Terbovca, Mrs. Lausche - Welf (znana in priljubljena ter prav dobra pev- nekoliko reklame za Miss Ma.V' ’ me Pirc, ki je bila kandidatinji ■ za “kraljico jesenske veselice, ■ obenem pa opozoriti članstvo > i splošnem, da se taka reklam«1 ne more postavljati v isto vrsto z reklamo za politične stranke ali kandidate. Uredništvu s0 b li že večkrat poslani d°P‘sl’ ki so priporočali izvolitev kan didatov za razne politične urade (noben tak dopis pa še ni oi poslan od sobrata F. Pirca), da so bili v smislu pravil vselej odklonjeni. Po sklepu zadn.1e konvencije JSKJ se smejo P11 občati samo plačani politični o-gJasi. Kdor sobrata Franka l5” ca kot tajnika društva št. JSKJ ali kot člana JSKJ sum niči kakšnih političnih aktivno sti, mu, kolikor je znano ure rištvu, dela krivico. Privatno-izven društva pa se lahko s° brat Pirc in vsak drugi udejstvuje kjerkoli mu je draf^; DOPISI (Nadaljevanje s pete strani) Otf • V “V St. Louis, Mo. Društvo sv. Alojzija, št. 87 JSKJ je preložilo svojo “bunco” na dan 11. novembra in sicer za 3. uro popoldne. Vsi člani pa so naprošeni, da se gotovo udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 14. oktobra, da se bo uredilo vse potrebno za omenjeno prireditev. Sami odbori pač ne zmorejo vsega. Nadalje so člani prošeni, da upoštevajo, da je bilo sklenjeno, da vsak član prispeva 50 centov ali pa toliko vrednost v blagu, da bo za dobitke. Kdor tega še ni storil, upam, da v kratkem stori, da bomo vedeli kaj imamo. Vsak naj to prinese s seboj na sejo, ker odbornikom je težko hoditi od hiše do hiše. Na prihodnji seji 14. oktobra bomo imeli tudi nove člane oziroma kandidate, da jih sprejmemo v društvo. Dajmo jim dober vzgled s tem, da se polnoštevilno udeležimo seje. Delajmo vsi za enega, eden za vse, kajti le tako bomo dosegli večje društvo sv. Alojzija, št. 87, in močnejšo J. S. K. Jednoto! Theresa Speck. VSE LINIJE IN pabniKJ, Mi smo oficijelni zastopniki za v linije in parnike in Vam v vsakem * jcraj. lahko postrežemo, če potujete v stn*’1 ,,r8ja-ali če želite koga dobiti iz starega 'cefle Pišite pani po Vozni red parnikov 1 kart. . » POŠILJANJE DENARJA !Tlo V pošiljanju denarja v stari kraj j . ju •15 let izkušenj in zato ste lahko s’£ul te’ z* bodete dobro postreženi, če se obrn n{lje nas; kadar pošiljate denar Sedaj s0 cene za dinarje lire sledeče: jjr Za $ 8.00 110 I)in Za $ 9.35 1 ” jjr Za 5.00 190 Din Za 18.25 2 ' h\r Za 10.00 400 Din Za 27.30 j?'j i,ir Za 20.00 815 Din Za 44.75 \,\x Za 24.25 1,000 Din Za 88.50 Za 4 8.00 2.000 Din| • v9> V ifavedenih cenah* so zap op« «e : jji.-—‘ stroški. — Pošiljamo tudi v am. dola Ker se cene sedaj cesto menjajo, s dene cene podvržene spremembi, trorl ,l DRUGI POSLI S STARIM KRAJEC1 ali Ako vabite pooblastilo, kupno ppgO“ n|