IVAN DIMNIK: Teineljiia načela našega stanovhkega uiediiijenja. Bližaino se udejstitvi našega stanovskega ujeuinjenja. Ud dveh nasprotujocih si obiik — centralizacije in leuerativne temeijne poaiage — je zmagala iueja centraazaia. l^ouiago, ki se bo na njej centralizem lanko truno gibal, mu je uaia enotna ureuitev našega siuzbenega razmerja za vso uržavo s tem, ua smo postaii vsi ueite.ji v uržavi uržavni uraaniki. Tega se nioramo aobro zavedati in trdno uržatii _-repreciti moramo, aa nam nikak poimcni prevrat ne bo mogei tega ouvzeti; nasprotno, postati moraa.o iaerouiijn. tuui pn v_a__rsneai takeai poizKusu pievrata m onranni moraiao enoiaost urzave, ua oiiraniino enotnost stanu 111 s ttiuk inoc in vpnv ter koncno samoouioeevaaje pn rebevanju na.in stunavsKiti vprasanj. /_avedati se moranio, da smo naravna orgamzacija, katere ueii segajo v vsak kraj urz-tve uu zauiije gor:>-_e vu.i. m _arauitega ne srnemo po_.iau urouje aržave, ampuK bm luorajno cinueij, aa oo moraia ur__vit racunau z njnii. ln ravno v tem tici vzrok po zahtevi samo ene organizacijsKe ce.ote, po pontisi-O luejiii cen.raiUa-iji na pouiagi sKupnega Mnotra m po upravni _eet_.uranzaciji na temeiju enotnih okrajnin organizacij. lzločiti moramo vse, kar nas loči in deli, in uobiti moramo osnovo, ki ne boino od nje popustiii, cetudi boao morda ob priiikah siiiia v ospredje vprašanja, ki bi nas liotela razcepiti. In ta temelj vidimo le v pravem pojmovanju strokovnc stanovske ofganizacije: aa si postavimo za bazo ujeoinjenja svoje materialne in pravne zatiteve ter deiujemo za zakonito uveijavljenje svojih materiamiii in pravnih zahtev. Vse drugo lahko oupade, v kolikor ni mogoč nep r i s i i j e n sporazum in kar ne sme imeti vpiiva na soueiovanje pri uaejstitvi teti naših glavnih zahtev. Naša tronta mora biti veano trdna in enotna proti vsakomur, ki nastopi proti nam v teh skup- nih vprašanjih. To geslo mora obvezno veijati za vsakega organiziranega člana. Poleg materiainih in pravnih vprašanj nam je skupen tudi princip, da se moramo skupno z vso silo boriti za samoodiocevanje ob reševanju naših stanovskm vprašanj. Skupen narn je interes, da uveijavimo avtonomijo šoistva v poinem obsegu, ki bo oagovarjaia dernokraški doDi: nobenega peuagosko - diuaktiškega vprašanja au va_;nejoega šoiSKo-organizatoncnega vprasanja ne smejo resiti pre__o o_-ra_nin m ue_e_ni__ učiteijsKih zborov (komerenc. an ce_o proti njiai, kahor ne smejo noDt-iiega laatenainega m pravnega sianovSKega vpra.anja resiti orez voije nase nove stroKovne orgamzacije aa proti njej! i-e-_a_.os.ko-didaktiška in šolsko-organizatonuia vprasaina uioranio torej iz_ouu u svojin siitnovsKin organizacij m jih prepusuti oKiajiihii ni ue_einiiu ucne.jsi-ua zoorom .Kuiiierfcncaiiiy, orez katenn i>e nc Smt; uobcno vazutjsc iuivu vpr<t-aiijt. re_ui — za Kur sc inuritjo oorm ii-t.e oitaiii_acije. v icin ieži življenjska moč naše nove orientai_.je, n_i_.eiia uovega organiz.ranja! V teiu iituraiiiu uiu pou vsaKim pogojcm euim l _/iferencijacija v drugih vprašanjih lahku na--opi, kauar su zuiscipiiiiiraue vrsie v icu gitiviuu zantevan — a ta uiierciicijitcija ue Su.e uui na škouo staau. iNavCiiicga uaju v Kuuurucia na_iranja se hc b-jmu, Ktr iiaiii razoiiai pujmt. ui uus povZuigue uu.evno, ua ne zapaueino po pri.ajcin Kuiiurm -iogi stanov^Ki letargiji. l\e ovirajiiio svooounega razvoja nobeni iraKCiji v stčinu. m nnisi gre nje saioter za uveijavijenje tega an onega svetovaega __<u._r<tiijat I\aj se gibije j»voDoano m lice Kuiiurnih piivr^tncev m naj se vrs>i ves boj v mejan krmcnosti in iojainosti 1 To je edina podlaga, da uspešno iztrebiiao iz svojui vrsi uaCDni doj, ki je aoseuaj cesto previauovai v nasem sianu in je škouovai stanovski celoti ln nas>ea_u ugieuu, ker so urugi stanovi m stranke kovaie svoj kapitai iz tega. 'luui v šoisko - poiitiških vprašanjih, glede šoiske organizacije in šolske zako- nodaje si nismo tako needini in so prevladovali dosedaj le vplivi izvenstanovskega politiškega privrženstva, da se je kratkomalo odobrilo delovanje strank proti interesom šolstva. Nata rovaš moramo pripisati tudi needinost v stanovsko-politiških vprašanjih, v naših materialnih in pravnih zahtevah, ker smo v svojem idealizmu podvračali stanovskopolitiška vprašanja šolsko-politiškim ali celo popolnoma notranjim šolskim, didaktiškim in pedagoškim vprašanjem in nismo znali ločiti teh vprašanj v dve skupini ter se dali tako zaradi svojega pretiranega idealizma izrabljati od politiških strank. Temeljna oblika se torej glasi: Ohraniti moramo popolnoma nepolitiški značaj strokovne organizacije; politiško prepričanje in kulturno naziranje pa mcramo proglasiti kot zasebno vprašanje vsakega posameznika! Organizacija zahteva od njega le, da se ne odtuji od načelnih stanovskih zahtev, t. j. od skupnih materialnih in pravnih stanovsko-politiških zahtev, in da se ne odtuji od kulturnih šolskopolitiških zahtev, ki smo jih na podlagi neprisiljenega sporazuma določili kot skupne. S tem je vsakemu posamezniku prepuščena svobodna politiška in kulturna smer, ki misli po njej doseči zahteve svoje enotne stanovske organizacije!