NAGRADNA IGRA
stajerskiTWNiK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
ff X V SODELOVANJU Z DROGERIJO BEAUTY WORLD
f' BG4U1	■ ^m
JV \ WORLD
Poiščite nagrajence na strani 22.
Po naših občinah
Destrnik •
Ratajčeva nova občinska direktorica O Stran 4
Po mestni občini
Ptuj • Bodo občani odstopili zemljišča za pločnik?
O Stran 6
Ptuj, petek, 9. novembra 2012
letnik LXV • št. 88 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNI
"llBSTh* tO iiiS^nl h
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE VODOVODNE INSTALACIJE PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8»98,2«I04,3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet •
Aluminij proti Celju brez točke v zadnji minuti, v nedeljo gostuje v Mariboru O Stran 11
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
Spodnje Podravje • Po katastrofalnih poplavah reke Drave in njenih pritokov
Narava dokazala, kdo je najmočnejši na Zemlji
Uničujoče divjanje reke Drave v vsem njenem toku v Sloveniji, zlasti pa po občinah Spodnjega Podravja, je znova pokazalo, da človekova želja po ukrotitvi narave ne bo nikdar uspela.
Nasprotno: bolj kot smo prepričani, da imamo sedaj vse adute v svojih rokah, hujše so posledice najrazličnejših nepredvidenih udarcev narave. Tokrat se nam je maščevala uklenjenost Drave v nekake umetne kanale, kjer bi po naših prepričanjih lepo mirno tekla, pozabili pa smo, da je treba poskrbeti za tiste trenutke, ko »kanal« ne more požreti celotne količine vodovja - pa čeprav jim rečemo stoletne vode. Takrat je treba poskrbeti za to, da se lahko narasla voda nekam razlije. Umni gospodarji bodo seveda to storili tako, da bo nastalo kar najmanj škode. Da na takšnih območjih gradimo stanovanje hiše in druge objekte, je skoraj nerazumljivo. Zlasti ker stoletne vode ne prihajajo vsakih sto let, pač pa veliko pogosteje. Smo se tokrat česa naučili?
JŠ
Foto: Črtomir Goznik
Podravje • Po uničujočih poplavah 4. in 5. novembra
Pričeli zbirati vloge oškodovancev
Ministrstvo za obrambo in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje sta devet izpostav uprave na poplavljenih območjih obvestila, da so že pričeli zbirati vloge za ocenjevanje škode ob nedavnih uničujočih poplavah.
Omenjena obvestila so v sredo, 7. novembra, prejele izpostave uprave za zaščito in reševanje v Brežicah, Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Novi Gorici, Ptuju, Slovenj Gradcu in Trbovljah. V omenjenem obvestilu so jim posredovali sklep, da so začeli zbirati vloge oškodovancev, ki so utrpeli neposredno škodo na stvareh, stavbah oziroma infrastrukturi zaradi poplav med 4. in 5. novembrom. Zbiranje vlog - obrazec 1 (kmetijska zemljišča), obrazec 3 (uničen objekt), obrazec 5 (prometna infrastruktura) in predvsem obrazec 4 (delna škoda na objektih) - mora biti končano do 5. decembra. Pri stvareh, ki so kulturna dediščina, je treba v ocenjevanje vključevati strokovnjake z Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Škodo na gozdnih cestah ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije, na vodotokih Agencija RS za okolje, na kulturni dedi-
ščini Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport; v gospodarstvu Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na državnih cestah Ministrstvo za infrastrukturo in promet. Regijske komisije za ocenjevanje škode bodo opravljale kontrolne preglede na terenu do 12. decembra.
Velika škoda na njivah
Ob velikanski škodi, ki so jo poplave povzročile na objektih in infrastrukturi, je bilo pod vodo tudi na stotine hektarjev njiv. Kakšna bo škoda na poljščinah, se bo sicer pokazalo in ocenjevalo v prihodnjih dneh, gotovo pa prav tako ne bo majhna.
Po prvih ocenah je bilo pod vodo okoli 1500 hektarjev njivskih površin. „Tisti, ki so že kdaj imeli opraviti s poplavami
na svojih njivah, se zavedajo, kako zelo je v takšnih primerih potrebna poletna oziroma kar celoletna ozelenitev njiv. Koreninski sistem namreč obdrži zgornjo plast zemlje in erozije skoraj ni ali pa je veliko manjša, kot če je njiva sveže zorana, komaj zasejana ali prazna. V teh primerih je namreč erozija zemlje veliko večja. Sicer se glede
na silovitost tokratne poplave in glede na velikanske količine vode, ki je prekrivala njive, odnašanju zemlje ne bo mogoče izogniti," je takoj po poplavah povedal vodja ptujske svetovalne službe Ivan Brodnjak. Kot je dodal, kmetje pravzaprav zdaj ne morejo več narediti nič: „Prav gotovo je voda odplavila ogromne količine dušika
Foto: OM
Najhuje je bilo v vaseh ob stari strugi Drave.
oziroma dušičnih hranil. Tam, kjer bo voda pustila za seboj veliko proda, bi bilo morda dobro, da se ga s kakšnimi plu-žnimi deskami odstrani. Zelo so uničene tudi poljske ceste med njivami, kar pa se bo videlo, ko bo voda odtekla. Na njivah, kjer so zeleni pokrov, oljna ogrščica ali žita, zna biti škoda manjša, tudi če bo voda vztrajala dva, tri dni. Rastline namreč to preživijo; problematično za že zelene posevke je takrat, ko so pod vodo več dni, šest ali sedem. Tam, kjer bodo na njivah zaradi depresije ostajale kakšne večje mlake vode, vsekakor priporočam, da se skopljejo kakšni odvodni jarki, da bo lahko voda odtekla in bodo posevki preživeli."
Tam, kjer posevki ne bodo preživeli, ni možno narediti do pomladi ničesar: „Časovni rok za vse setve je zdaj že krepko mimo in sedaj sejanje ne bi bilo več smiselno."
Sicer pa Brodnjak opozarja, da bo treba spomladi zemljo pošteno založiti z dušikom: „Kmetje morajo vedeti, da je zemlja po povodnji praktično brez vsakega dušika, ne glede na to, koliko so ga pred povo-dnjijo dodali."
-OM, SM
Spodnje Podravje • Pustošile podivjane stoletne vode
Poplavljenih vec tisoč hektarjev in 116 objektov
Močno narasli in podivjani vodotoki so v ponedeljek, 5., in torek, 6. novembra, sejali strah in grozo tudi na območju Spodnjega Podravja, najhuje v občinah Cirkula-ne, Gorišnica, Markovci, Ormož, Ptuj, Središče ob Dravi in Videm, kjer je poplavilo 116 objektov. V zaščiti in reševanju je sodelovalo 665 gasilcev in prostovoljcev.
Kot je pojasnil Dragan Murko, vodja ptujske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, so bili o prihajajoči vodni nevarnosti obveščeni v ponedeljek, 5. novembra, zjutraj nekaj pred 5. uro. O tem so takoj obvestili vse občine in gasilska društva na območju občin Spodnjega Podravja, ki so takoj mobilizirali svoje člane in pričeli priprave na zavarovanje najbolj ogroženih objektov.
V dvodnevni akciji zaščite in reševanja ljudi in objektov je na območju sedmih občin Spodnjega Podravj a sodelovalo 665 prostovoljcev, od tega 472 gasilcev, 44 pripadnikov civilne zaščite, 35 policistov ter 47 delavcev komunalnih služb in električarjev. V sredo se je pri odpravljanju posledic pridružilo še okoli 100 pripadnikov Slovenske vojske.
Med najhuje prizadetimi so bili v občini Markovci. „Sporočilo o tem, da se nam po Dravi približujejo ogromne količine
Uvodnik
Foto: M. Ozmec
Pogled na podivjane vode ob jezu v Markovcih je bil najbolj zastrašujoč v torek zjutraj, ko je pretok dosegel prek 3200 m3/sek.
vode in da lahko pričakujemo pretok tudi do 3000 kubičnih metrov na sekundo, sem dobil iz regijskega centra za obveščanje v ponedeljek navsezgodaj zjutraj, nekaj po peti uri. Takoj sem ukrepal in o tem v nekaj minutah obvestil poveljnika civilne zaščite in gasilska društva, skupaj pa smo pričeli obveščati lastnike najbolj ogrože-
Drava nas je tokrat povezala
Ničkolikokrat nam je narava že pokazala svoje zobe. Ni konca sveta, kjer se ne bi tako ali drugače znesla nad ljudmi in nas opomnila, kako nemočni smo. Mnogi med nami smo najbrž velikokrat pomislili, da smo, kar se tiče popla v, potresov in podobnega, na idealnem koščku zemlje. A tokratje tudi nam narava pokazala svojo moč in še enkrat več dokazala, da se z njo ne gre igrati. Deroča reka, kije zelo glasno grozila pod tremi ptujskimi mostovi, je bila v ponedeljek zvečer slišati grozno. Cela drevesa, ki so se zaletavala v zaprte mostove, so spominjala na prizore iz filmov. Moč Drave si je prišla ogledat množica ljudi, pa so le nemo strmeli in prestrašeno opazovali divjanje ponorele reke. Tisti, ki smo ob njej doma, pa smo imeli v sebi še poseben strah. Le čakali smo, ali bo prestopila bregove ter brezkompromisno in neusmiljeno uničila naše imetje.
Ponekod smo imeli srečo, da smo se temu izognili, drugje so ljudje utrpeli veliko škodo. Poplavljene hiše, kleti, avtomobili, voda je nosila vse, kar je bilo pred njo. To je prizor, ki nas je opomnil, kako majhni smo na tem planetu.
Se je pa ponovno pokazalo, kako zelo nekatere ljudi potrebujemo. Kolikokrat pozabimo na požrtvovalnost tistih, ki morajo v najbolj kritičnih trenutkih, ko vsi stopimo korak nazaj, narediti dva koraka naprej. Gasilci, policisti, civilna zaščita - tokrat so vsi bili na svojih mestih. Ni bilo lahko, delali so trdo in nevarno delo, zato si prav gotovo zaslužijo vsaj nekaj besed pohvale. Tudi zaradi njih smo se izognili katastrofi. Lahko bi ostali brez marsičesa, v Ptuju tudi brez Miheličeve galerije in še česa, kar bi voda odnesla s seboj, če ne bi bilo pridnih in marljivih gasilcev.
Dejstvo je, da bi lahko bile za naše mesto razsežnosti poplave še veliko hujše in da smo za to, da ni tako, lahko hvaležni marsikomu. Tudi umetnikom, ki se že ponujajo, da bodo izpeljali takšne ali drugačne projekte, s katerimi bodo zbirali sredstva za pomoči najpotrebnejše družine. Očitno smo lahko enotni - škoda le, da (tokrat) v nesreči.
Dženana Kmetec
nih hiš ob Dravi. Nabavili smo še dodatne vreče in jih napolnili s peskom ter z njimi zaščitili nekaj najbolj ogroženih objektov. Potem smo čez dan budno spremljali pretok reke Drave. Ko smo bili popoldne okoli 15. ure na jezu v Markovcih, smo izvedeli, da se je pretok sicer že povečal na okoli 800 kubičnih metrov na sekundo, kar tedaj ni predstavljalo prave nevarnosti," je povedal župan Milan Gabrovec.
Kdaj je potem Drava prestopila bregove?
„Že v ponedeljek, pozno popoldne, mislim, da je bilo kmalu po 16. uri, so mi sporočili, da je močno narasla Drava že prestopila bregove pri Bukovcih. Potem je voda naraščala iz minute v minuto in proti večeru je bilo poplavljenih že več hiš. Vsi gasilci so bili na terenu in pomagali domačinom pri reševanju in evakuaciji premoženja. Na terenu smo bili skoraj vso noč, do dveh zjutraj smo vsi zaskrbljeni spremljali situacijo, kajti pretok Drave se je še vedno povečeval. V torek so me že kmalu po četrti uri obvestili, da je na zapornicah pretok dosegel kritično točko 3000 m3/s in da še vedno narašča. Najbolj ogrožene so bile hiše in objekti na območju Nove vasi, Bukovcev in Stojncev, kjer je voda zalila že več kot 30 hiš, tudi dom gasilcev v Novi vasi. Kljub utrujenosti so gasilci pomagali reševati premoženja, kjer so še lahko, saj je nekatere
Foto: M. Ozmec
Sonce, ki je zjutraj za nekaj trenutkov obsijalo Novo vas pri Markovcih, je pokazalo, da je pod vodo večji del vasi, kar 13 hiš, z gasilskim domom vred.
hiše dobesedno odrezalo od sveta, tako da nismo mogli več do njih niti s čolni. Popolnoma je poplavilo odsek ceste od Stojncev proti Borlu, tako da je bila cesta zaprta za ves promet. Poleg ljudi in premoženja so gasilci reševali tudi živino in divjad, ki je vsa preplašena ostala ujeta na posameznih še nepoplavljenih vzpetinah. Bilo je res strašno, zadnje hujše poplave so doživeli leta 1965, ko je bil pretok Drave nekaj če 2600 m3/s, česa takega, kot je bilo tokrat, pa se ne spomnijo niti najstarejši prebivalci."
Kako se boste lotili sanacije nastalih razmer?
„Pričakujem, da se bomo kmalu sestali na izredni seji občinskega sveta, kjer se bo treba o tem podrobneje dogovoriti in ukrepati čim prej, ko bo mogoče."
Vse od začetka je bil na nogah tudi Ivan Golob, poveljnik štaba civilne zaščite občine Markovci: „Takoj zatem, ko so nas v ponedeljek zjutraj obvestili o vodni nevarnosti, sem o tem obvestil poveljnike vseh osmih prostovoljnih gasilskih društev v naši občini in jim naročil, naj se na to pripravijo ter obveščajo ljudi na terenu.
Takoj sem aktiviral gasilce iz treh najbolj ogroženih PGD, to so Stojnci, Nova vas in Bukovci, da smo pričeli polniti vreče s peskom in jih razvažati do bolj ogroženih objektov ter sproti obveščali občane o vodni nevarnosti in jih vzpodbujali, naj se na to pripravijo. Tudi sam sem bil ves čas z njimi in sem ljudi na poplavljenem območju ves čas vzpodbujal k zaščiti in reševanju premoženja. Ko smo aktivirali vseh osem naših društev, smo aktivirali še sosednje PGD Dornava, Mezgovci in Hajdina, tako da je bilo v akciji zaščite in reševanja ljudi in premoženja aktiviranih prvi dan več kot 200, drugi dan, v torek, pa več kot 100 prostovoljnih gasilcev. Kajti žal so se napovedi uresničile, saj je v ponedeljek nekaj po 15. uri močno narasla reka pričela poplavljati.
Vse skupaj se je dogajalo z neverjetno hitrostjo, saj je voda naraščala in dobesedno drla skozi najnižje dele vasi, tako da so bile nekatere hiše videti, kot da so sredi deroče struge. Po naših podatkih je bilo poplavljenih najmanj 30 stanovanjskih hiš in drugih objektov, tako da smo bili skupaj
z gasilci na terenu skoraj vso noč s ponedeljka na torek ter nato še ves torek, dokler voda ni pričela upadati. Pa tudi po tem je bilo za vse veliko dela, saj je bilo treba izčrpavati vodo iz kletnih prostorov, sproti pa smo odstranjevali tudi vse druge posledice poplav."
Stoletne divje vode so marsikje povzročile katastrofalne posledice. Poplavni val stare struge Drave je v torek zjutraj le nekaj sto metrov pod hidroelektrarno v Forminu, nasproti pritoka Pesnice, prebil desno brežino odtočnega kanala hidroelektrarne, tako da so podivjane vode vzvratnega poplavnega vala v višini dveh metrov zalile kotlovnico hidroelektrarne, da je zaradi tega morala prenehati delovati. Poplavilo je tudi 110 kV stika-lišče tik ob tej hidroelektrarni, s čimer je bilo pretrgano napajanje pomurskega območja. Neuradno smo izvedeli, da bo sanacija hidroelektrarne v Forminu trajala okoli šest mesecev, medtem ko naj bi energetsko oskrbo Prekmurja zagotovili z začasno preusmeritvijo visokonapetostnih vodov iz Cirkovc in Zlatoličja.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Franc Divjak je nemo zrl v svojo hišo v Stojncih 129, ki jo je voda popolnoma zalila, zaradi vode pa še drugi dan ni mogel do nje.
Foto: M. Ozmec
Ceste od Stojncev proti Borlu ni bilo, saj jo je poplavila voda, polja okrog nje pa so bila videti kot veliko jezero.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Gorišnica • Katastrofalna poplava
Dan, ko se je Drava spremenila v morje
Potem ko se je v ponedeljek popoldne zaradi naraščajoče in deroče Drave najprej tresel Ptuj, ponoči pa je podivjana voda začela zalivati markovska naselja ob stari strugi reke Drave, se je v torkovih zgodnjih jutranjih urah tragedija številnih poplavljenih domov nadaljevala v obdravskih vaseh Gorišnice.
Pogled na umazano, še vedno deročo in široko razlito Dravo, ki se je očem razkril v torek zgodaj zjutraj, je bil grozovit. Pravzaprav o Dravi ni bilo več možno govoriti: namesto nebogljene rečice, ki se je še dan ali dva prej komaj prebijala čez napol zaraslo in z gramozom zasuto strugo, se je čez desetine hektarjev ravnice pred haloškim hribovjem razlivalo rjavo morje, iz katerega so tu in tam štrlela še stoječa drevesa in strehe nekaj popolnoma zalitih hiš ... Česa takega, kot je bilo povedano v minulih dneh že velikokrat, ne pomni nihče.
Čeprav se je v torek popoldne stanje že začelo umirjati, je velikansko poplavljeno območje kazalo vedno bolj katastrofalno sliko. Ljudje in gasilci so večinoma še nemočno opazovali prelivanje rjavega valov-ja skozi hiše, preko vrtov, cest, njiv ... Kjer je bilo že možno, so izčrpavali vodo iz objektov, sicer pa so vsi skupaj lahko le čakali na počasno upadanje gladine dravskega morja.
Od zgodnjih torkovih ur, hitro po polnoči, so bili na nogah gasilci vseh osmih gasilskih društev iz Gorišnice ter pomagali, kolikor so ob divjanju reke sploh lahko. Evakuirali so kar nekaj družin in pomagali reševati živino, kjer je to še bilo možno.
Župan občine Gorišnica Jože Kokot je bil nad katastrofalnimi razsežnostmi poplave ne le šokiran kot vsi prizadeti domačini, ampak iz ure v uro tudi bolj ogorčen: „Ogromne materialne škode v tem trenutku niti ni možno ocenjevati! Odneslo je na milijone kubičnih metrov zemlje, delno ali popolnoma uničenih je veliko objektov, hiš, gospodarskih poslopij, ceste ... Prepričan sem, da je naša občina od vseh občin ob Dravi utrpela največjo škodo! Drava si je ob takem pretoku na našem območju dobesedno ustvarila še eno,
novo strugo, poplavljeno je celotno območje od Borla do našega kanala, prizadete so vse naše obdravske vasi, uničenih je stotine hektarjev njiv! Krivda, da so razsežnosti tokratne poplave tako velikanske, pa je v tem, da stara strugi ni bila urejena, ni bila poglobljena in sanirana, zato enostavno ni mogla sprejeti toliko vode. Narasle vode so spodjedle levi in desni rečni rob v širini pol hektarja, voda se je samo še razlivala, pri Forminu praktično do samega kanala in do HE Formin, kjer je škoda prav tako enormna. Elektrarna je uničena, saj škoda presega polovico celotne vrednosti objekta, zraven je odneslo del ceste ... Zaliti in popolnoma uničeni so naš gasilski dom, lovski dom, pa tudi nemalo hiš, daljnovodi so izklopljeni, da se ne bi zgodila še večja katastrofa, ljudje so brez elektrike, zalilo je pi-ščančjo farmo ... Stanje je res obupno!"
O tem, kako poplačati nastalo škodo, ki se bo začela ocenjevati šele v teh in prihodnjih dneh, župan Kokot na dan poplavljanja še ni vedel odgovoriti: „Brez pomoči države gotovo ne bo šlo; o katastrofi sem danes že seznanil kmetijskega ministra Bogoviča, saj sem bil v Ljubljani. Obljubil je, da bo poskušal najti kakšno možnost oziroma finančno pomoč za sanacijo, bomo pa videli, kaj
bo. Seveda se bomo aktivirali tudi v občini in kljub kriznim časom poskušali pomagati najbolj prizadetim. Kolikšna bo pomoč in kakšna bodo merila, pa bomo skušali doreči z našimi svetniki na izredni seji."
So krivi
naravovarstveniki?
Kokot je ob tokratni katastrofi spomnil na dejstvo, da so se pred leti dogovarjali za sanacijo stare struge Drave, da je bil podpis pogodbe s takratnim ministrom Podobnikom za sanacijo že skoraj dosežen, a so izvedbo preprečili naravo-varstveniki s svojimi zahtevami: „To je bila največja napaka, za katero pa nismo krivi v občini, saj smo skupaj z VGP Drava skušali na vse načine doseči sanacijo stare struge! Žalostno je, da so ptiči pred vrednostjo človeških življenj! Zdaj pa se narava maščuje, danes vidimo realno sliko tega ravnanja! Takrat bi šlo za manjši strošek, saj bi bilo treba urediti le približno 1,5 kilometra struge. Kakšen strošek pa bo po tej katastrofi zdaj? Velikanski!"
Kokot sicer ne zanika, da poplave v primeru urejene stare struge reke Drave ne bi bilo: „Seveda bi bila poplava, defi-nitivno pa ne v takšnem obsegu, kot je zdaj! Veliko manj škode bi bilo tako v Markovcih kot pri nas! Nič nimam proti
Naturi, vendar morajo biti vodotoki urejeni tako, da lahko vsak trenutek prevzamejo večje količine vode. Pri nas pa je bila pretočnost manjša kot 25 odstotkov, zato je katastrofa tako velika, zato si je Drava zdaj izjedla dodatni koridor!"
Poplave tudi v Cirkulanah in Vidmu
Drava ob svojem poplavljanju seveda ni upoštevala občinskih meja; poleg naselij v Markovcih je narasla voda zalila sedem kleti v Spodnjem Šturmovcu, veliko dela pa so imeli tudi gasilci v Cirkulanah, saj je zalilo hiše in trgovino v neposredni bližini stare struge Drave v Dolanah, del enega objekta je sila vode celo podrla, dodaten strah pa tamkajšnjim prebivalcem povzroča tudi borlska pečina, ki je pred nedavnim že plazila. Kakšno škodo je naredila voda, ki je prelila cesto in se zajedala pod
grajsko pečino, še ni znano.
Drava se je sicer v sredo dopoldne že začela umikati v staro strugo, za seboj pa je pustila razdejanje. Škoda je ogromna, prve ocene za vsa poplavljena območja se gibljejo okoli 200 milijonov evrov, verjetno pa bo številka še višja.
Na pomoč prizadetim občanom v obdravske vasi Gorišni-ce, ki so v sredo začeli čistiti
blato, mulj in vejevje, je poleg gasilcev, ki so bili na nogah že od začetka tedna, prišla tudi vojska. V hišah, ki so bile poplavljene, je uničeno vse, od opreme do talnih oblog, zidovja ... Uničene so tudi ceste, polja so marsikje še vedno pod vodo.
Kaj je podivjana reka pustila za seboj, pa bolje kot besede povedo fotografije ...
SM
Ormož • Poplave, kot jih pomnijo iz leta 1965
Voda se je ustavila zadnji trenutek
Občini Ormož in Središče ob Dravi sta ponedeljkove poplave preživeli z manj razdejanja, kot so prebivalci lahko upali. Po dolgem čakanju na napovedan vodni val so vode narasle v trenutku, a na srečo je voda nehala naraščati, preden se je zgodilo še kaj hujšega.
Foto: Viki ivanuša	Foto: Viki Ivanuša
Ob železnici in Dravi so bili pod vodo poslovni objekt in okoliške Vreče so bile pripravljene, a na srečo je ostala Drava za nekaj zgradbe.	centimetrov prenizka in niso bile potrebne.
Mesto Ormož leži na hribu, zato je bilo v ponedeljek prav neverjetno nasprotje med mestom, kjer je življenje potekalo povsem običajno, in nižinskimi deli ob Dravi, kjer je marsikdo preživljal težke trenutke. O preteči nevarnosti so bili pristojni obveščeni že pred 6. uro zjutraj in do 9. ure so bile organizirane skupine gasilcev, ki so budno spremljali stanje. Vendar vode ni bilo od nikoder. Marsikdo je že pomislil, da se je kam porazgubila, razlila, oziroma da val Ormoža ne bo dosegel. In v ponedeljek ga res ni. Zato pa je v torek po 2. uri zjutraj voda pribučala z vso silnostjo. Hitrost, s katero je naraščala, je vse presenetila. Komunalno podjetje Ormož je že imelo pripravljene vreče s peskom, s katerimi so zaščitili najbolj izpostavljene dele. Najbolj ogrožen je bil predel
ob Dravi, kjer je hudo poplavilo poslovni objekt Avtohiše Jerenko in druge bližnje objekte, ki jim ni bilo pomoči, saj je Drava prestopila bregove. Voda je vdrla tudi v klet podjetja P&F Jeruzalem Ormož, kjer so jim gasilci pomagali z izčrpavanjem. Gladina vode
je bila le malenkost pod železniškimi tiri, čeprav je promet s krajšo prekinitvijo potekal ves čas. Zaprt je bil tudi mejni prehod, saj je bila voda le kakšen centimeter pod mostom. Ormožani so množično hodili gledat naraslo vodo in starejši so znali povedati, da je prišla
tako visoko nazadnje leta 1965. Na drugi strani Ormoža je na Lenti začel poplavljati Lešniški potok, ki se ni mogel več izlivati v Dravo.
Na območju ormoške občine so bili z vodo ogroženi še nižinski deli v Frankovcih in Mi-hovcih. V Mihovcih so gasilci
preventivno evakuirali pet hiš, ki jih voda sicer ni zalila, jih je pa odrezala od sveta. Poveljnik civilne zaščite Ludvik Hriber-šek je povedal, da jih je v tistem trenutku precej skrbelo tudi za črpališče pitne vode. Na srečo ni prišlo do izpada električne energije ali zalitja bazenov, saj
bi to lahko povzročilo težave pri oskrbi s pitno vodo. Je pa voda zalila nedavno odprto črpališče za namakalni sistem. Velika škoda je nastala tudi na kanalu reke Drave, kjer je poškodovan nasip v dolžini okoli 300 metrov.
Toni Jelovica, ki je kot gasilec in poveljnik civilne zaščite pozorno spremljal dogajanje v občini Središče ob Dravi, pravi, da je na Središkem voda zalila kletne prostore dveh hiš, iz preventivnih razlogov pa so eno družino preselili v 1. nadstropje. Ves čas je bilo na terenu dežurnih okoli 20 gasilcev.
V	ormoški občini je bilo pod vodstvom poveljnika Gasilske zveze Ormož Tončka Lisjaka vso noč in ves dan na terenu okoli 95 gasilcev. Na nekaterih predelih je bilo potrebnega precej fizičnega dela pri izčrpavanju, drugod pa so le nadzorovali situacijo, da bi intervenirali v primeru potrebe. Svoje so k uspešno opravljenemu delu prispevali tudi policija in civilna zaščita. Širša podpora drugih služb tokrat ni bila potrebna.
V	sredo se je voda umaknila v strugo in sedaj se bo treba soočiti s posledicami.
Viki Ivanuša
Ormož • Zagotovljena oskrba z vodo za naslednja desetletja
Tri občine skupaj gradijo vodovod
Na skupni tiskovni konferenci, ki so jo za v ponedeljek sklicali župani Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža, so Alojz Sok, Jurij Borko in Mirko Cvetko predstavili priprave na obsežno obnovo vodovodnega omrežja. Pridružil se jim je tudi podžupan občine Ormož Branko Šumenjak.
Foto: Viki Ivanuša
Alojz Sok, Mirko Cvetko in Jurij Borko so predstavili tiskovno konferenco pa je vodil Branko Šumenjak.
Rekonstrukcija in novogradnja vodovoda od črpališča v Mihovcih pa vse do Jeruzalema ter naprej do Koga je eden največjih skupnih projektov treh občin doslej, saj je projektantska ocenjena vrednost investicije skupaj z DDV 12,5 milijona evrov. Ker gre za skupen vodovod, bodo sredstva prispevale vse tri občine, skupno v višini 11 odstotkov, kar v denarju znaša okoli milijon evrov.
Odpiranje ponudb bo že konec meseca, ormoški župan Alojz Sok pa pričakuje dober odziv izvajalcev, saj gre za visoko investicijo. Za občane ta dobra novica prinaša tudi nekoliko nevšečnosti, saj bo gradnja vodovoda v prihodnjih
dveh letih povzročala precej motenj glede prevoznosti cest. Vodovod se bo namreč gradil ob cestah in ne kot doslej, ko poteka tudi po njivah. Gradnja se bo pričela z rekonstrukcijo čistilne naprave v vodnem zajetju Mihovci in izgradnjo 400-kubičnega dodatnega bazena za vodo. Nadaljuje se do Hajndla, kjer bo zgrajen nov 400-kubični podzemni vodo-hran. Dela se bodo nadaljevala s posodobitvijo prečrpovalne postaje Kamenjak. Trasa poteka dalje ob glavni cesti do križišča na Krčevini in Vinskega Vrha, kjer bo na novi lokaciji postavljen 200-kubični vodo-hran s prečrpovalno postajo, stari vodohran pa bodo po-
rušili. Obnovil se bo vodovod vse do Jeruzalema, kjer bodo tudi odstranili stari vodohran in zgradili novega. Razdeljen
nov vodovod,
bo na dva dela; polovica bo kapacitete 400 kubikov bo služila Ljutomeru, pol pa Ormožu kot rezervni vodni vir.
Trasa vodovoda nato poteka po ljutomerski občini do Plav-čaka in Kajžarja, kjer bo nova prečrpovalna postaja, en vod pa iz Jeruzalema proti Cerov-cu in Hujbarju. Vodovod se zaključi proti Kogu do Klumpe, kjer bosta nov vodohran in prečrpovalna postaja, zgrajen pa bo tudi dodatni krak proti Vitanu.
Vodovod obsega obnovo ali novogradnjo 36 kilometrov primarnih cevi, zaradi prevezav pa bo zgrajenih tudi 6 kilometrov sekundarnega omrežja. Na trasi bo treba narediti okoli 411 prevezav na individualne hiše ali sekundarne vode in okoli 60 novih hidrantov. Za odvzem vode je
v celotni občini na razpolago okoli 600 hidrantov.
Proti Središču ob Dravi je bil v letošnjem letu velik del vodovodnega omrežja že obnovljen, za 6. razpis za regionalna razvojna sredstva pa pripravljajo prijavo projekta obnove od Kamenjaka do Pu-šencev. Nekoč v prihodnosti bo treba obnoviti tudi vod Hajdl-Vičanci. To je pomembno zlasti za občino Sv. Tomaž. Ta v trenutne načrte ni vključena, ker ima relativno novo vodovodno omrežje, saj je bil tam vodovod grajen sorazmerno pozno.
Kot je povedal Alojz Sok, so se ves čas trudili obsežen projekt obnove vodovoda obdržati v mejah realnih možnosti: „Naš vodovod je edini v tem delu, ki ima izdano odločbo o dodelitvi sredstev. Zgrajen bo v modularni litini, graditi pa se bo začelo takoj, ko bodo vremenske razmere ugodne. Zaključiti bi morali do konca leta 2014, financiranje pa je možno premakniti tudi še v leto 2015."
Viki Ivanuša
Destrnik • Izbrali novo direktorico
Ratajčeva direktorica na Destrniku
Potem ko je lani jeseni zaradi nezaupanja župana Darinka Ratajc ostala brez delovnega mesta direktorice občinske uprave občine Videm, sojo sedaj zaposlili na Destrniku.
Kot je pojasnil župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, so s ponedeljkom na destrniški občinski upravi dobili novo direktorico. Za omenjeno delovno mesto se je prijavilo 31 kandidatov, od tega jih je 10 izpolnjevalo vse pogoje, pet pa jih je imelo celo višjo izobrazbo od zahtevane.
Na razpisu je bila najuspešnejša Darinka Ratajc. Gre za nekdanjo direktorico občinske
uprave občine Videm, ki je bila odstavljena po 11 letih vodenja videmske občinske uprave sedem mesecev pred iztekom mandata. Razlog, da jo je pred približno letom dni videmski župan Friderik Bračič odpustil, naj bi bilo nezaupanje v njeno delo. Kot smo poročali pred časom, naj bi do spora z županom prišlo, potem ko so izvor in način pridobivanja zasebnega premoženja Ratajčeve
pod drobnogled vzele pristojne institucije. Namigovanj je takrat bilo veliko, tudi takih, da so njene zasebne investicije potekale sočasno z občinskimi, a do danes dokazov, ki bi to potrjevali, ni. „Zaradi tega, ker ni nobenega dokumenta, ki bi dokazoval, da so ta namigovanja točna, mislim, da ni nobenega razloga, da ji ne bi zaupal tega delovnega mesta," je svojo odločitev, da za direktorico po-
stavi Darinko Ratajc, pojasnil župan občine Destrnik.
Da bo Ratajčeva prevzela mesto direktorice občinske uprave na Destrniku, se je sicer šušljalo že nekaj časa, uradno pa je postalo šele pred nekaj dnevi. V novo službo je prvič prišla v ponedeljek, Vindiš pa pravi, da pričakuje dobro sodelovanje. Kot pojasnjuje, so med vsemi kandidati izbrali ravno Ratajčevo zaradi
njenih bogatih izkušenj. „Če povem povsem iskreno: sam sem nastopil položaj župana letos in se še učim, zato si ne
. fmm* Jf^*
ff	TT] ^
Foto: DK
Na Destrniku so dobili novo direktorico občinske uprave: Darinko Ratajc.
morem privoščiti še direktorja, ki se bo učil skupaj z menoj, ampak potrebujem nekoga, ki se spozna na te stvari," je pojasnil Vindiš. Pravi sicer, da je bilo veliko nasprotnikov njenega imenovanja, a sam stoji za svojo odločitvijo.
Na vprašanje, ali je bil med prijavljenimi kandidati tudi nekdanji direktor Miran Čeh, Vindiš odgovarja nikalno. Ob tem dodaja, da kandidature sploh ni pričakoval, saj tako ali tako nista dobro sodelovala.
Sočasno s tem so na Destrniku dobili tudi novo pravnico, ki si jo delijo z občino Juršinci in ki je zaposlena v Skupni občinski upravi občin Spodnjega Podravja.
Dženana Kmetec
Hajdina • 14. občinski praznik
Investicijsko zelo uspešno leto
Ta konec tedna bodo v občini Hajdina s prireditvijo Iz mošta vino - pridi na Hajdino in osrednjo prireditvijo s podelitvijo priznanj in razglasitvijo tretjega častnega občana sklenili občinsko praznovanje, ki so ga pričeli že ob koncu septembra. O tem in o projektih, ki jih čakajo v naslednjih letih, smo se pogovarjali z županom Stanislavom Glažarjem.
Letošnje leto je bilo v občini Hajdina precej investicijsko naravnano. Največ se je dogajalo na infrastrukturnem področju. Za kolikšen obseg investicij gre in katere velja ob tej priložnosti posebej izpostaviti?
»Kljub krizi z veseljem ugotavljamo, da je bilo leto 2012 za nas investicijsko zelo uspešno. Za naložbe smo porabili skoraj polovico letošnjega proračuna. Zaključila so se dela na izgradnji sekundarne kanalizacije s spremljajočo infrastrukturo na Spodnji in Zgornji Hajdini. Projekt
izgradnje kanalizacije se je nadaljeval še na odsekih v Slovenji vasi, Gerečji vasi in Hajdošah. Zaključeni sta bili investiciji Gajec v Gerečji vasi in asfaltiranje javne poti od vodovodnega črpališča do Krulca v Skorbi. Opravili smo tudi nekaj drugih manjših infrastrukturnih del. Z rušitvijo stanovanjske hiše pred gasilskim domom na Hajdini smo zagotovili boljšo preglednost križišča. Velika pridobitev je gradnja pločnika z razsvetljavo v smeri od Školibra v centru Hajdine mimo pokopališča do prehoda preko železnice. Gre za nadaljevanje del,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
0t
WILLIAMS
Zg. Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075
E-mail: vilko.gerecnik@siol.net
TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z DIA VRVJO, PREBOJI. DIAMANTNO REZANJE. HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST. DVORIŠČ
Isfeiene Čestitke ob prazniku občine Hajdina želimo vsem občankam in občanom! Cenjenim stran ko m se zahvaljujemo za izkazana zaupanje.
Stanislav Glažar, župan občine Hajdina
ki smo jih predhodno že opravili skupaj z državo od prehoda čez železnico do nadvoza v smeri Draženci.
Obnovljeni pa so bili gasilski dom na Hajdini, dom krajanov v Skorbi in dom vaščanov v Dražencih, dve gasilski društvi pa sta letos dobili novi vozili. Urejen je bil namakalni sistem za potrebe otroške nogometne šole v športnem parku na Hajdini ter športno vadbi-šče v gozdičku pri vodovodu v Skorbi. Pred pričetkom novega šolskega leta je bilo
Sebastien Majhen s.p.. Zgornja Hajdina 12b, Hajdina
Telefon: 781 54 41, fax: 781 54 41
Gsm: 041 620 205
e-mail: sebastien.majhen@siol.net
MONTAŽA, SERVIS TOPLOTNE TEHNIKE
-	TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE HIŠ IN SANITARNE VODE,
-	OGREVANJE NA BIOMASO, SEKANCI, PELETI, POLENA,
-	SOLARNA TEHNIKA, KOT POMOČ PRI DOGREJEVANJU-SANTIRNA VODA,
-	OGREVANJE NA PLIN IN OLJE
VSE TO MONTIRAMO, VZDRŽUJEMO IN SERVISIRAMO.
Izgradnja pločnika mimo pokopališča do prehoda v Dražencih predstavlja veliko pridobitev.
poskrbljeno tudi za izboljšanje pogojev dela v vrtcu in osnovni šoli.«
Kako ocenjujete dogajanje v občini Hajdina v letu 2012?
»Zaključene investicije so pokazale preudarnost in homogenost občinskega sveta, svetnice in svetniki so se poenotili glede občinskih prioritet. Izpostaviti pa moram izjemno aktivnost naših društev, ki s svojo dejavnostjo poskrbijo za našo prepoznavnost v slovenskem prostoru in zunaj naših meja.«
14. občinski praznik je bil preplet najrazličnejšega dogajanja na kulturnem, športnem in drugih področjih, vrhunec pa bo jutrišnja osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj najzaslužnej-
šim in z razglasitvijo tretjega častnega občana.
»Veliko kulturnih, športnih, vaških in drugih aktivnosti je bilo že izvedenih, vrhunec pa bo tudi letos na sam dan občinskega praznika. Na osrednji slovesnosti bomo ob občinskih priznanjih in priznanjih za najlepše urejene objekte posthumno proglasili za novega častnega občana Franca Jezo, slovenskega domoljuba in pisatelja, ki izhaja s Spodnje Hajdine. Glede na to, da smo celo leto izvajali številne aktivnosti, kjer so bili vključeni naši občani in društva, se mi zdi smiselno, da ob občinskem prazniku pregledamo naše rezultate dela in se tudi poveselimo. Zato bi izkoristil to priložnost, da vse občanke in občane vljudno povabim na
GOSTILNA
Z vami že od leta 1932!
raían
POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE
KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE
Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku občine HAJDINA čestitamo in se še naprej vljudno priporočamo s svojimi storitvami.
Vsak vikend nudimo pravo martinovo pojedino. Za vas pripravljamo več menijev na katerih boste našli
pečeno raco, kmečki krožnik ali telečjo pečenko ... VABLJENI NA PLES VSAKO SOBOTO OD 17.11. DALJE Anica Čelan s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00
prireditve in osrednjo občinsko slovesnost. S svojim prihodom boste obogatili naše praznovanje.«
Kaj prinašata proračuna za občino Hajdino v letih 2013 in 2014?
»V proračunu občine Haj-dina za leto 2013 je kar nekaj investicij, ki jih prenašamo v novo koledarsko leto. V teku je postopek izbire izvajalca za izgradnjo pločnika z razsvetljavo na Spodnji Hajdini in v Dražencih. Oba projekta se bosta pričela še letos, zaključila pa v letu 2013. Podobno je z nadaljevanjem izgradnje javne razsvetljave in ureditvijo pločnika ob regionalni cesti (Skorba). V zaključni fazi je projekt izgradnje nogometnega igrišča z umetno travo, ograjo in razsvetljavo pri OŠ Hajdina, kjer naj bi se dela nadaljevala na izgradnji igrišča za odbojko na mivki, krajše atletske steze in pre-plastitvi obstoječega rokometnega igrišča. Uredili naj bi tudi parkirne prostore in okolico šole. V zimskih mesecih bodo potekala dela na ureditvi mansardnih prostorov v gasilskem domu v Hajdošah. Zaključen je bil razpis za notranjo preureditev mrliške vežice, ki se bo začel izvajati še v tem mesecu, v letu 2013 pa zaključil z zunanjimi deli in fasado. Znotraj tega projekta bo urejen tudi prostor za prodajo cvetja. Ureja se projektna dokumentacija za ureditev hodnika za pešce in razsvetljave od poslovno-stano-vanjskega centra na Hajdini do križišča pri gostišču Maja. V tem letu so bila za ta projekt odkupljena potrebna zemljišča, realizacija pa je predvidena v naslednjih dveh letih. Prioritetne investicije v naslednjih dveh letih so povezane z nadaljevanjem izgradnje sekundarne kanalizacije v vseh vaseh naše občine. Ob tem pa bo treba poskrbeti še za zamenjavo vodovodnih cevi, asfaltiranje cestišč, izgradnjo hodnikov za pešce z razsvetljavo.«
MG
POMLADd... "Dtopdom
-	suhomontažni sistemi
-	gradbeni material
-	fasadni sistemi
-	izolacije
-	kritine
-	salon keramike
-	barve, laki
-	orodje
-	mešanje fasadnih in notranjih barv (Jub, Rofix)
tel: 02/799-01-00
caamme
w gaiOomm G&uMnfc
Pomlad d.o.o., Gerečja vas 36 b, 2288 Hajdina E: pomlad.doo@siol.net S: www.pomlad-doo.si
Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku občine Hajdina čestitamo in se še naprej vljudno priporočamo s svojimi storitvami.
Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina.
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 14. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 10. NOVEMBRA 2012.
mag. Stanislay,Glažar Zupan občine) Hpjdir
Ptuj • Četrtna skupnost Ljudski vrt
Bodo občani odstopili zemljišča za pločnik?
Ko gre za infrastrukturne probleme, tudi največja četrtna skupnost v MO Ptuj z blizu šest tisoč prebivalci, ČS Ljudski vrt, ni nobena izjema. Sooča se s cestnimi in kanalizacijskimi problemi, na njenem območju je veliko črnih lis, še posebej kanalizacijskih.
Z dela območja Rabelčje vasi so občani z 39 podpisi zahtevali ureditev kanalizacije, ki je bila za njihovo območje sicer planirana že za leto 1995, izgradnja naj bi po današnjih ocenah stala 100 tisoč evrov, a je iz neznanih razlogov niso realizirali oziroma se je izgradnja preusmerila na drugo območje, Na Jaso. Občani tega območja zahtevajo jasen odgovor o tem, zakaj je do te preusmeritve prišlo, kdo je o tem odločal, prav tako pa je njihova zahteva, da se trasa kanalizacije v dolžini 400 metrov čim prej izvede. To bo tudi njihova pobuda v javni obravnavi proračuna
MO Ptuj za leto 2013.
Člani sveta ČS Ljudski vrt so na seji, ki je bila 6. novembra, podprli njihova prizadevanja, ob tem pa so vsa njihova prizadevanja uprta v ureditev trim steze v Ljudskem vrtu, ki naj bi glede na povpraševanja stala okrog 20 tisoč evrov. Za izvedbo tega projekta imajo denar v investicijskem delu četr-tnega proračuna, kjer jim je letos ostalo 25 tisoč evrov. 15 tisoč evrov so porabili za pripravo idejne zasnove ureditve Vodove ceste, kar je bila zahteva nekaterih občanov na tem območju, da bi se izboljšala prometna in siceršnja varnost. Celotna
investicija ureditve Vodove ulice v dolžini 600 metrov je ocenjena na 4200 tisoč evrov; projekt je pripravila projektantska organizacija Lienal,. Prvi sestanek z lastniki zemljišč z območja Vodove ulice je bil 10. oktobra, ko so jim predstavili projekt ureditve ulice. Ob tej priložnosti so zbirali izjave, s katerimi so lastniki zemljišč s svojim podpisom dovolili, da za izgradnjo pločnika uporabi njihova zemljišča in da ji bodo potrebna zemljišča odstopili v javno dobro z darilno pogodbo.
Na seji je Mojca Horvat, vodja oddelka za gospodar-
Ptuj • Sprememba prometnega režima
Možnosti brezplačnega parkiranja za kratek čas
Konec oktobra smo v centru Ptuja doživeli nekaj pomembnih prometnoureditvenih sprememb in pridobili pomembno novost - možnost brezplačnega parkiranja za kratek čas.
Kot je pojasnil vodja medobčinske redarske službe Robert Brkič, so strokovne službe Mestne občine Ptuj s soglasjem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu konec oktobra postavile spremenjeno prometno signalizacijo na območju Jadranske in Vošnjakove ulice, Vrazovega trga, Cafove ulice in Volkmer-jeve ceste: „Gre za spremembe, ki so v skladu s sprejeto spremembo Odloka o ureditvi cestnega prometa na območju Mestne občine Ptuj na 20. seji mestnega sveta 19. julija. S tem smo uvedli dodatna brezplačna parkirna mesta na območju Volkmerjeve ulice (pri Plesni šoli Mambo), v Cafovi in Vošnjakovi ulici, kjer je čas parkiranja časovno omejen. Tako smo v zadnjem letu pridobili več območij brezplačnega kratkotrajnega parkiranja in tako vsaj malo pripomogli k prijetnejšemu režimu parkiranja za naše občane.
Vsak voznik, ki svoje vozilo parkira v območju brezplačnega kratkotrajnega parkiranja, mora na vidnem mestu -na armaturni plošči - označiti čas začetka parkiranja s parkirno uro ali pa enostavno na list papirja napisati čas začetka parkiranja. Pred iztekom dovoljenega časa parkiranja mora vozilo odpeljati. Voznik, ki ne označi časa začetka parkiranja ali ne odpelje v času, dovoljenem za parkiranje, se kaznuje z globo 40 evrov," je pojasnil Robert Brkič.
V Cafovi ulici so parkirišča namenjena predvsem občanom, ki obiskujejo knjižnico, in staršem, ki pripeljejo otroke v OŠ Olge Meglič. Čas parkiranja je omejen na 30 minut. V Vošnjakovi ulici pa so parkirišča namenjena predvsem tistim, ki urejajo zadeve na Podjetju za stanovanjske storitve, Območni obrtni zbornici, staršem, ki pripeljejo otroke na vaje v Narodni dom, ali so prišli po hrano v bližnji lokal. Čas parkiranja je omejen na 30 minut.
Naj spomnimo, da so pred časom uredili tovrstna parkirišča že na Rimski ploščadi, namenjena pa so predvsem staršem, ki pripeljejo otroke v vrtec ali jih odpeljejo iz njega, in na Volkmerjevi cesti ob Domu upokojencev predvsem za obiskovalce oskrbovancev doma ali za starše, ki pripeljejo otroke v vrtec ali jih odpeljejo iz njega.
Robert Brkič dodaja, da naj

Foto: Črtomir Goznik
Ureditev Vodove ulice na Ptuju je ocenjena na 420 tisoč evrov.
ske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, pojasnila, da so doslej prejeli devet pozitivnih odgovorov lastnikov zemljišč, ki dovoljujejo uporabo svojih nepremičnin pri izgradnji pločnika, sedem lastnikov se doslej ni odzvalo, trije pa gradnji po
svojem zemljišču striktno nasprotujejo. Po predlogu Igorja Šeruge, prejšnjega predsednika sveta ČS Ljudski vrt, ki je vodil pogovore z lastniki zemljišč na območju gradnje, bodo najprej pozvali tiste, ki se še niso odzvali prvemu vabilu, zatem pa se bodo poskušali
pogovoriti tudi s tistimi občani, ki trenutno gradnji še nasprotujejo. V svetu ČS Ljudski vrt pri projektu ne bodo vztrajali, če se ne bodo uspeli dogovoriti z lastniki zemljišč, predvidena sredstva pa bodo uporabili za projekte, ki imajo med občani podporo.
Člani sveta ČS Ljudski vrt vztrajajo, da MO Ptuj še enkrat pozove Ministrstvo za obrambo in Stanovanjski sklad RS, da se končno izrečejo o praznih stanovanjih na območju ČS Ljudski vrt; nekatera so nezasedena že nekaj let, ljudi, ki potrebujejo stanovanja na Ptuju, pa je veliko. Dosedanje poizvedbe o možnostih razpolaganja s temi stanovanji so naletele na gluha ušesa. V skrajni sili se bodo povezali s sanitarnim inšpektorjem, saj gre za stanovanja, ki so zaradi tega, ker so nezasedena, vir onesnaževanja z golobjimi iztrebki, zlasti balkoni, s čimer se ogroža tudi zdravje ljudi v širšem okolju.
MG
bodo vozniki posebej pozorni na to, za koliko časa je parkiranje omejeno: „Poleg navedenih parkirišč smo spremenili prometni režim na območju Vošnjakove in Jadranske ulice ter Vrazovega trga. Uvoz v to območje iz Dravske ulice v Vošnjakovo je prepovedan, saj promet poteka iz Dravske v Jadransko (mimo Reha centra) in naprej v smeri Vrazovega trga ali desno v Vošnjakovo. Območje od križišča Jadranske ulice z Vošnjakovo ulico je določeno kot območje za pešce in označeno z ustrezno prometno signalizacijo. Vožnja na tem območju je dovoljena vozilom intervencijskih služb in vozilom z dovolilnico. Občinski redarji bodo izvajali stalne nadzore tega območja in voznikom tam parkiranih vozil in voznikom vozil, ki bodo neupravičeno zapeljala na območje za pešce, izrekali globe 80 evrov."
-OM
Ivanjkovci • 9. regijski kviz gasilske mladine
Mladi gasilci odlični
Minulo soboto je bil v Osnovni šoli Ivanjkovci izveden 9. Regijski kviz gasilske mladine 2012 z območja Podravja. Mladi so se odlično odrezali, najboljši pa so se uvrstili na 11. Državni kviz mladine, ki bo potekal 24. novembra v OŠ Cerknica in kjer bo treba pokazati še več.
Foto: M. Ozmec
V Cafovi ulici so označena štiri parkirišča, namenjena obiskval-cem knjižnice in tistim, ki pripeljejo otroke v OŠ Olge Meglič.
Svojo pripravljenost je pokazalo 31 ekip, 11 v pionirski kategoriji od 7 do 11 let, 15 v mladinski od 12 do 16 let in 5 pripravniških ekip do 18. leta starosti. Ekipe so sestavljali po trije člani, mlajšim pa lahko pomaga tudi mentor. Pri sestavi ekipe je pomembna le starost, zato so bile ekipe mešane, vendar so organizatorji zatrdili, da je med njimi več fantov kot deklet.
Ranko Jerišič, predsednik mladine podravske regije, je razložil, da gasilska mladina najprej tekmuje v pisnem delu, kjer je treba pokazati teoretično znanje s področja gasilstva, požarne preventive in poznavanje zgodovine gasilstva. Po gasilskih znanjih sledijo še praktične vaje vezanja vozlov in drugih gasilnikih znanj s področja poznavanja gasilskega orodja. Med pionirji so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili tekmovalci Gerečje vasi in Selc, med mladinci bodo podravsko regijo na državnem tekmovanju zastopali gasilci iz Pršetincev in Ključa-rovcev, med pripravniki pa so se najbolje odrezali tekmovalci Lovrenca na Dravskem po-
lju 1 in Ključarovcev.
V regiji je 110 gasilskih društev, vendar vse gasilske zveze niso bile zastopane na tekmovanju. Ranko Jeršič je priznal, da je delo z mladimi težko in se je treba zelo potruditi, da v odrasli dobi ostanejo v gasilskih vrstah. Delo z mladimi je manj uspešno zlasti v mestih, ker je konkurenca številnih drugih dejavnosti, ki jih na vasi ni toliko.
Jože Plavec, predsednik domačega PGD Ivanjkovci in predsednik komisije za delo mladimi GZ Ormož, nam je
povedal, da je ormoška zveza na tekmovanju nastopila s petimi ekipami. Tudi on se je pridružil mnenju, da nekatera društva zelo zavzeto in uspešno delajo z mladimi, pri drugih pa to pogrešajo. Verjame, da je v delu z mladimi perspektiva in da ob zavzetem delu mladi tudi radi sodelujejo. Pri tem igrajo pomembno vlogo družinska tradicija in tudi prijateljske vezi. V ormoški zvezi je aktivnih čez 200 mladih, kar 45 jih je v PGD Ivanjkovci.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Udeleženci regijskega kviza gasilske mladine
Podlehnik • S 13. seje občinskega sveta
Na razpis s projektom energetske prenove šole
Oktobrska seja podlehniškega občinskega sveta je bila še najbolj „seznanitvene" narave, saj so se svetniki in svetnica seznanili s predvidenim rebalansom za letošnje leto in proračunom za naslednje leto ter z možnostjo sofinanciranja avtobusa za odvzem krvi. O vseh omenjenih zadevah pa naj bi dokončne sklepe sprejeli na eni od prihodnjih sej.
Kot je najprej povedal župan Marko Maučič, je bil sklic seje nujen zaradi potrditve dokumentacije za energetsko obnovo osnovne šole: „Kot veste, je ministrstvo za infrastrukturo in prostor objavilo javni razpis za sofinanciranje tovrstnih projektov. Ker se rok oddaje vlog izteka, je potreben sklep občinskega sveta, da se s projektom prijavimo še pravi čas." Po Maučičevem pojasnilu je podlehniška osnovna šola velik energetski porabnik, saj za ogrevanje skupaj z večnamensko dvorano porabijo okoli 25.000 evrov letno. S projektom prenove naj bi v šoli zamenjali vsa okna ter uredili kotlovnico z novim kotlom na pelete: „Računamo, da bi s tem letno prihranili približno 30 odstotkov denarja, torej okoli 7000 evrov. Po razpisu je sicer možno do 100-odstotno financiranje, vendar se bomo v občini obnove lotili, tudi če prejmemo le 80 odstotkov potrebnega denarja. Celoten projekt je ocenjen na dobrih 300.000 evrov. Obnove pa se ne bomo mogli lotiti, če bo morda delež financiranja nižji od 80 od-
stotkov, saj sami iz proračuna ne moremo zagotoviti dovolj denarja." Svetniki so sicer projekt za energetsko prenovo šole soglasno potrdili.
Prav tako ni bilo slišati pripomb na pripravljen prvi letošnji rebalans, s katerim so višini proračuna znižali za 150.000 evrov, na skupaj nekaj manj kot štiri milijone evrov. Župan je namreč povedal, da je znižanje proračuna posledica ceneje opravljenih dveh velikih naložb v občini; izgradnje vrtca in kanalizacijskega voda z novo čistilno napravo. Vendar pa svetniški zbor rebalansa še ni potrdil, saj še vedno ni dokončnega obračuna za vrtec, kjer je še možna kakšna razlika v predvidenih sredstvih: „Zdi se mi nesmiselno, da bi čez kakšen mesec sprejemali nov rebalans, zato bomo s tem še počakali, dokler ne bo vse jasno in potem situacijo rešili z enim rebalansom."
Precej nižji od letošnjega pa bo proračun za naslednje leto, saj znaša le 2,2 milijona evrov: „V tem osnutku proračuna, ki bo zdaj v javni obravnavi, ni
Stara podlehniška šola je velik energetski porabnik; z uspešno kandidaturo na razpisu za energetske prenove stavb v občinski lasti, v okviru katere bi radi zamenjali vsa okna ter uredili novo kotlovnico s kotlom na pelete, naj bi stroške ogrevanja znižali za 30 odstotkov.
predvidenih nobenih novih naložb v letu 2013, razen seveda morebitne energetske prenove šole, pač pa se bo še poplačevala investicija v novi vrtec. Sicer je pa možno, da bomo proračun do naslednje seje, ko bodo svetniki lahko pripravili svoje amandmaje in morda tudi predloge, še spre-
minjali, saj bodo napovedi o razpisih verjetno že bolj verodostojne oziroma gotove kot danes." Načrtovana gradnja večnamenskega objekta na lokaciji starega vaškega doma pa je po županovih besedah predvidena v letu 2014, s projektom pa se bodo prihodnje leto prijavili na poziv Regio-
nalnih razvojnih programov, kjer jim je ostalo na razpolago še dobrih 750.000 evrov.
Maučič je ob tem omenil predviden razpis kmetijskega ministrstva Za obnovo in razvoj podeželja (ukrep 322), kamor bodo v Podlehniku spet prijavljali cestne odseke ter morda še za letos napove-
dan razpis Južna meja, kjer prav tako računajo na sofinanciranje kakšnega od cestnih odsekov.
Nepotrjeno pa je ostalo tudi vprašanje, ali bo občina Podlehnik sofinancirala nakup avtobusa za odvzem krvi. Svetniki so bili sicer načeloma za sofinanciranje, ki naj bi za občino Podlehnik znašalo dobrih 900 evrov, vendar jih je zanimalo veliko drugih stvari, povezanih s samo opremo avtobusa in morebitnim nadaljnjim sofinanciranjem, zato so se odločili, da bodo sklep o sofinanciranju morebiti sprejeli na naslednji seji, potem ko bodo dobili v roke vse podatke o tem medobčinskem projektu.
Je pa podlehniški občinski svet na tokratni seji potrdil oz. sprejel predlog o sofinanciranju političnih strank - doslej ga namreč sploh niso imeli ... Po predlogu naj bi tako dve politični strani v občini (gre za SDS in LDS), ki imata po enega svetnika v občinskem svetu, prejeli skupaj 952 evrov za svoje delovanje.
SM
Ormož • Tiskovna konferenca svetniške skupine, ki je ni
Somrak ormoške demokracije
Svetniški klub Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož je na torkovi tiskovni konferenci posredoval svoja stališča do problemov, na katere opozarjajo že dalj časa, načeli pa so tudi več zanimivih tem, ki so aktualne v času, ki so ga poimenovali „somrak ormoške demokracije".
Stanislav Podgorelec,
vodja svetniške skupine, ki je po trditvah podžupana Branka Šumenjaka ni, je povedal, da sta s svetnikom Vilijem Tro-fenikom izstopila iz Zaresa, nato pa so ustanovili društvo, da so lahko delovali v občinskem svetu. Opozoril je, da je župan pristojen le, da ugotovi, ali so svetniške skupine oblikovane. „Kar si je privoščil podžupan na zadnji seji, je vse brez pravne podlage in gre za nezakonito in samovoljno dejanje. S tem, ko nam je odrekel vložitev amandmajev, nam je odvzel pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, kar je v nasprotju s 44. členom slovenske ustave. Vzel nam je tudi pravico do vlaganja amandmajev, ki jo imamo po 31. členu Zakona o lokalni samoupravi in 82. členu Poslovnika občinskega sveta Ormož. S tem je zlorabil svoj položaj, nam pa kršil ustavne in zakonske pravice. To se je dogajalo ob prisotnosti župana, ki naj bi bil varuh zakonitosti, pa
sploh ni reagiral. Javno pozivam župana, da se opredeli do dogajanja na 17. seji in sprejme ustrezne ukrepe," je bil jasen Stanislav Podgorelec.
Potrebovali dve leti za prepis akta
Vili Trofenik se je lotil vsebine pretekle seje, kjer je bil po njegovem problem tudi v tem, da koalicija opozorila o slabo pripravljenih materialih vzame kot nagajanje, namesto da bi se lotila temeljitejšega dela.
„Zakon o cestah je bil sprejet pred več kot dvema letoma in je naložil občinam, da sprejmejo nove odloke o cestah do aprila letos. V ormoški občini so to začeli delati šele septembra, ko je bil podan osnutek odloka. Razprave ni bilo, sam sem dal nekaj pripomb. Pristojni odbor je sprejem odloka podpiral, pa tudi svetniki, ne da bi odlok prebrali in se seznanili z osnovnimi informa-
cijami," je prepričan Trofenik. Poleg številnih pravopisnih napak ga bodejo v oči previsoke zagrožene kazni, saj so na robu zakonske meje. Kazni za podobne prekrške na državnih cestah so reda velikosti 200 ali 300 evrov, v Ormožu pa bodo po novem na občin-škili cestah 1000 evrov. Tudi čas za plačilo kazni je razpolo-vljen na 30 dni. Tega ni opazil
noben svetnik, ne uprava, nihče ni na to opozoril. Od 47 členov je po njegovem mnenju 24 v celoti prepisanih. To ne bi bilo narobe, če ne bi šlo za slabo zasnovan akt, ki je slabo prepisan in tako še slabši.
Za nesrečni komunalni prispevek je Trofenik povedal, da je nezakonit tako po postopku sprejemanja kot tudi po vsebini. Pri podrobnem študiranju
osnovnega akta so menda prišli celo do zaključka, da občina že od leta 2007 občanom in podjetjem napačno zaračunava komunalni prispevek, saj se ga ne sme zaračunati za javno razsvetljavo.
Trofenik tudi meni, da sta bila konflikt in predstava na 17. seji občinskega sveta zrežirana zato, ker so napovedali svetniško vprašanje v zvezi s pravnimi podlagami za izvajanje koncesije odlaganja ostankov komunalnih odpadkov. Desetletna koncesija je menda potekla že 16. septembra, občina pa bi morala že leto dni prej začeti postopek pridobivanja novega koncesionarja. Na to so že večkrat opozorili. Tako pa dosedanji koncesio-nar brez pravne podlage zara-
Foto: Viki Ivanuša
Vili Trofenik, mag. Boštjan Štefančič in Stanislav Podgorelec
čunava občanom in podjetjem strošek odlaganja komunalnih odpadkov.
Vzornik Kangler?
Glede na to, da svetniškemu klubu ne priznavajo uporabe slogana Ormož Sonce Prleki-je, pa je Trofenik nekoliko sarkastično pripomnil, da aktualnemu dogajanju bolj ustreza slogan Somrak ormoške demokracije.
Mag. Boštjan Štefančič je opozoril na buldožer politiko, ki jo izvajata župan in podžupan, in zmedeno odločanje občinskega sveta, ki naseda strankarskim normam in postavlja lastne interese pred splošne in skupne, za uresničevanje katerih je bil občinski svet izvoljen: „Vprašati bi se morali, pri čem sodelujejo, gre za prodajanje glasov za lastne interese ali interese stranke. Glede na to, kako nekritično večina v svetu sprejema odloke, bi bilo prav, da se vprašajo, ali so vredni biti tam. Trenutno imamo v občini dva odloka, ki sta sprejeta v nasprotju z zakonom."
Stanislav Podgorelec pa je potegnil vzporednico med ormoško in mariborsko buldožer politiko, ki obe razmišljata samo o kaznovanju svojih občanov kot izgovor za polnjenje vedno večje občinske proračunske luknje.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Destrnik - Trnovska vas • Svarilo pred sklepanjem nepremišljenih pogodb
Dobrotnik ali manipulator starih in bolnih ljudi?
Početje Dejana Cvetka, ki s starimi ljudmi predvsem na območju občin Destrnik in Trnovska vas v zadnjih časih vse pogosteje sklepa pogodbe o oskrbi in pomoči v zameno za njihovo premoženje, je razburilo sorodnike prejšnji teden umrlega Antona Nedelka. Kot pravi njegova nečakinja Jožica Nedelko, so prepričani, da gre za manipulatorja, ki izkorišča nemoč in šibko zdravje starejših, zato jih želijo posvariti pred nepremišljenim sklepanjem tovrstnih pogodb.
Pogreb Antona Nedelka, ki je bil izpeljan pred tednom dni in na katerega sorodniki niso smeli, je bil kaplja čez rob, pravi Jožica Nedelko, nečakinja pokojnega. Zato so se odločili, da dajo zgodbo v javnost.
Kot pojasnjuje, sta njen stric Anton in žena Marija Nedelko pred nekaj več kot letom dni podpisala oporoko, v kateri sta po smrti vse premoženje zapustila Dejanu Cvetku iz Zgornje Polskave. V zameno naj bi ta skrbel zanju, kar naj bi po njegovih trditvah tudi počel, a sorodniki so skeptični glede marsičesa.
Marija umrla le teden dni po podpisu oporoke
„Ko je spoznal teto in strica, sta bila oba bolna in nemočna. Le teden dni po domnevno spisani oporoki -je teta namreč umrla. O tem sem seznanila tudi občino
Trnovska vas in Destrnik, saj menim, da je Dejan Cvetko izrabil slabo zdravstveno stanje in nerazsodnost pokojne in njenega moža, da sta z njim sklenila pogodbo in mu tako prepustila vse svoje imetje.
O zadevi sem seznanila tudi pristojni Center za socialno delo na Ptuju in policijo, saj sta Nedelkova že pred tem z nekom sklenila pogodbo in jima je center pomagal pri razveljavitvi te pogodbe. Pri pokojni tudi ni bila narejena obdukcija, Dejan o zdravljenju Marije ni obveščal sorodnikov, še več, v bolnišnici je povedal, da sploh nima sorodnikov. Tudi v konkretnem primeru je šlo za zavajanje starejših ljudi, saj sta oba pogodbo podpisala, ne da bi sploh vedela, kaj podpisujeta," pravi nečakinja Jožica Nedelko.
O tem, da so bili s primerom seznanjeni tako Center za socialno delo Ptuj kot obe občini in policija, priča tudi dokument. Iz njega je razvi-
Foto: arhiv sorodnikov
Pogreb je bil v petek kar na lepem odpovedan.
dno, da so se septembra lani sestali predstavniki destrni-ške občine, župan Trnovske vasi Alojz Benko, mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj, in predstavnik PP Ptuj Bojan Nipič. Kot piše v zapisniku tega sestanka, je socialna delavka Patrici-ja Cvetko dejala, da je obiskala Antona Nedelka dvakrat in da je povedal, da sta z ženo
Podlehnik • Obisk najstarejše občanke
91 let Lizike Butolen
Konec oktobra je podlehniška občinska delegacija obiskala najstarejšo občanko Podlehnika, Liziko Butolen iz Sedlaška, ki je praznovala že 91. rojstni dan.
Lizika, ki ji zdravje kar dobro služi, čeprav ji zadnja leta nekoliko peša sluh, je bila vse življenje gospodinja na domačiji in je skrbela za dve hčeri, Ireno in Jožico. Danes pa ji največ pomagata hči Irena z možem Ivanom; pravzaprav še najbolj zet Ivan, ki je že upokojen in živi skupaj z njo, medtem ko hči Irena še dela v Nemčiji, tako da je doma občasno. Pogosto jo obiskuje tudi njena mlajša hči
Jožica Štubej z vnukoma Francem in Manuelom iz Podčetrtka, ki sta prišla tudi na letošnjo rojstnodnevno zabavo, prav tako kot njena sestra Nežka iz Ormoža, kjer je bila dolga leta knjižničarka in jo tudi sicer pogosto obiskuje.
Kljub visokemu jubileju in že devetemu križu, ki si ga je Lizika oprtala na ramena, še vedno rada kaj postori, kolikor ji pač dopuščajo moči, predvsem
v kuhinji okoli štedilnika.
Predstavniki občine, med katerimi so bili podžupan Sebastian Toplak, Alojz Novak, Stojan Kojc in Milan Vidovič, sicer že tradicionalno vsako leto obiščejo najstarejšega krajana ali krajanko in ga obdarijo s simboličnim darilom. Lizika je tako prejela vrednostni bon, ki ga bo lahko porabila za svoje želje in potrebe, ter šopek rož.
SM
Lizika Butolen s svojimi najbližjimi in predstavniki občine Podlehnik, ki so ji čestitali za visok življenjski jubilej.
sklenila izročilno pogodbo, po kateri jima Cvetko nudi nego in oskrbo do smrti, ter da mu zaupata.
Skrb obeh občin takrat je šla v smeri, da se bojijo, da bi se ponovila že znana zgodba. Kot nam je pojasnil Benko, so že imeli probleme s Cvetkom, ki je podpisal pogodbo z zakoncema Markež iz Trnovske vasi, nato pa je po smrti moža gospo Markež dal v dom za upokojence, stroški oskrbe pa so prihajali na občino. Benko ob tem dodaja, da je težava v tem, da to, kar počne Cvetko, ni protizakonito, a je vsaj moralno sporno, saj je vprašljivo, kako za te starostnike skrbi in s kakšnimi nameni z njimi podpiše pogodbo.
„On je strokovnjak za prepričevanje starih ljudi. Vsi mu hodimo po prstih, a rešitve enostavno ni. Živi v Bišečkem Vrhu, kjer ima celo nekoga, ki mu domačini pravijo hlapec in ki mora opravljati dela zanj. Sam sem naredil vse, da to preprečim, a ne občina ne Center za socialno delo nimamo vzvodov. Markež je na primer kasneje želel preklicati pogodbo s Cvetkom, a je že bilo prepozno," pojasnjuje župan.
Ob tem, pravi, so se že pojavile govorice, da že ima nove ostarele, ki jih bo bržkone prav tako prepričal, da mu po smrti prepustijo imetje.
Od zakoncev Nedelko je po podatkih sorodnikov podedoval okrog 5 hektarjev zemlje in staro domačijo. Ker je ta dotrajana, je zadnje mesece življenja Anton Nedelko, ko ni bil v bolnišnični oskrbi, živel pri Cvetku v Bišečkem Vrhu.
Tudi socialna inšpekcija mu ne more nič
Potem ko je Jožica Nedelko, nečakinja preminulega Antona, na sestanku na Centru za socialno delo Ptuj uvidela, da ta nima pravih vzvodov za ukrepanje, se je novembra
Jožica Nedelko: „Ne želimo zemlje, hočemo le preprečiti, da bi mu še kdo nasedel."
lani obrnila še na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, a tudi tukaj neuspešno. Inšpektorat za delo je ugotovil, da se je po pomoč k njim zatekla že občina Trnovska vas, ker Cvetko za zakonca Markež po prevzemu kmetije naj ne bi skrbel in je bila gospa Markež v dom nameščena na stroške občine. Ob tem ugotavljajo, da Cvetko ni izvajalec nobene socialnovar-stvene storitve, a da varstvo v tem primeru temelji izključno na pravnem poslu med podpisniki izročilne darilne pogodbe, kar ni pristojnost socialne inšpekcije. Prav zato nad Cvetkovim ravnanjem niso mogli uvesti izrednega inšpekcijskega nadzora.
„Glede na to, da sta tako občina Trnovska vas kot občina Destrnik izrazili veliko skrb in željo, da zaščitita občane pred morebitnimi negativnimi posledicami sklepanja nepremišljenih pogodb o oskrbi in pomoči z različnimi morebitnimi ponudniki, ki ne sodijo v javno mrežo soci-alnovarstvenih storitev in ne izvajajo socialnovarstvenih dejavnosti, predlagamo, da občini preventivno informirata občane z občasnimi objavami podobnih opozoril v lokalnih medijih," je zapisano v odgovoru, ki ga je Jožici Ne-delko poslala socialna inšpekcija pred natanko letom dni.
Bratu ni dovolil na pogreb
V primeru Nedelkovih se sorodnikom poraja veliko vprašanj - o tega, zakaj sta tako rekoč neznancu tako hitro spisala oporoko, do tega, kako je lahko Cvetko kot naročnik pogreba bratu Antona Nedelka prepovedal prisostvovati pogrebu. Ta je bil opravljen pred natanko tednom dni.
„Ko smo prišli na pokopališče, je šel mimo nas, odpovedal pogreb in odšel. Šele kasneje smo izvedeli, da je kar prestavil uro pogreba, ki bi moral biti ob 9. uri, na popoldan. Tega še nismo doživeli. Celo župnik je obnemel, saj ni vedel, kaj se dogaja," pravi nečakinja umrlega.
Na vse to Cvetko odgovarja, da je Nedelko želel pogreb v intimnem vzdušju in da je pogreb potekal, kot je bil načrtovan. „Kje so bili sorodniki 40 let," se še sprašuje in pravi, da se sploh niso pogovarjali s pokojnima. Jožica Nedelko pa to odločno zavrača in kaže fotografije, na katerih sta skupaj njen oče in stric še pred tremi leti. „Ne želimo ničesar, ne gre se nam za zemljo, želimo le, da ljudje več ne bi nasedali in da jih Cvetko več ne bi mogel izkoriščati," pravi Nedelkova.
Cvetko: „Tožil vas bom!"
Na naše vprašanje, ali trenutno ima koga v svojem varstvu oziroma ali je še s kom sklenil podobne pogodbe kot z Mar-keževimi in Nedelkovimi, pa Cvetko ni želel odgovoriti. Ko smo ga prosili za pojasnila, je odgovarjal z grožnjo, da nas bo tožil, češ da že ima slabe izkušnje z nekaterimi mediji, ki naj bi njegove besede obrnili in stvari popačili.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv sorodnikov
Celo župnik je začetek pogreba čakal zaman; opravljen je bil šele popoldan.
Foto: DK
Foto: SM
Slovenija • Zahteva Evropske komisije
Območje Nature se mora se povečati
Kmetijski minister Franc Bogovič je konec oktobra županjam in županom slovenskih občin predstavil predlog sprememb uredbe o območjih Natura 2000. Po zahtevi Evropske komisije mora namreč naša država dopolniti območja Nature 2000, ki jih je opredelila v letu 2004.
Minister Bogovič je po predstavitvi povedal, da je Natura 2000 ena izmed zakonodajnih zavez EU, ki so jih vse države članice dolžne izvajati. „Gre za skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti za prihodnje rodove. Ob tem se zavedamo, da takšen predlog odpira nekaj pomislekov občin, ki so povezane z morebitnimi prihodnjimi posegi v prostor," je med drugim povedal Bogovič, ki sicer napoveduje širšo razpravo o problematiki Nature v tem mesecu.
Kot je znano, je Slovenija leta 2004 v uredbi o Naturi 2000 določila tista območja, ki niso bila sporna, s čimer je izpolnila obvezo za varovanje 73 odstotkov habita-tnih tipov v državi. „Ker je za doseganje ciljev Direktive o habitatih pomembno le to,
da država članica določi dovolj območij Natura 2000 za dolgoročno preživetje vrst, je Komisija zahtevala ustrezno dopolnitev teh območij. V letu 2007 pa je Komisija s pisnim opominom od Slovenije zahtevala še, da z dopolnitvijo oziroma opredelitvijo novih območij Natura 2000 zaščiti vrste ptic, ki jih je dolžna varovati na osnovi Direktive o pticah in njihove habitate. Slovenija bi morala te zahteve izpolniti do konca letošnjega leta. Po izračunih bi s spremembami in dopolnitvami, predlaganimi v strokovnem predlogu dopolnitve območij Natura 2000, povečali indeks vključenosti zahtev direktive o habitatih s 73 na 92 odstotkov. V Sloveniji imamo zelo visok indeks biotske raznovrstnosti. Na relativno majhni površini
Območje Nature 2000 v Sloveniji bo po zahtevah Evropske komisije treba še dopolniti oziroma povečati.
imamo več kot 210 vrst in 62 habitatnih tipov, ki so opredeljeni med vrstami in habitati, za katere morajo države članice EU zagotoviti ugodno stanje z določitvijo območij Natura 2000," pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu in dodajajo, da Komisija redno preverja izvajanje obvez, ki izhajajo iz direktiv o habita-tih in ptičih v državah EU: „Zaradi neizpolnjevanja obstaja tveganje za pritožbene postopke, ki jih lahko začnejo Evropska komisija, nevladne organizacije ali investitorji, možni pa so tudi zapleti pri pridobivanju sredstev iz EU-skladov. Komisija lahko poseže tudi takrat, ko območje ni določeno kot Natura 2000, a meni, da to območje izpolnjuje pogoje za določitev kot Natura 2000. Ko se direktiva v državi ne izvaja po zahtevah Komisije, lahko slednja zahteva oziroma izvede zamrznitev sofinanciranja iz EU-skladov ali posojil Evropske investicijske banke ali pa sproži tožbo proti državi na Sodišču Evropskih skupnosti," še opozarjajo na kmetijskem ministrstvu.
SM
Sv. Jurij ob Ščavnici • 20 let društva podeželskih žena
Poznane zlasti po kulinaričnih dobrotah
Znotraj Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je bilo ustanovljeno leta 1960, so pred dvema desetletjema začele aktivno delovati kmečke žene in dekleta.
Društvo kmečkih žena in deklet Videm-Spodnji Ivanjci je ob ustanovitvi štelo kar 90 članic. Srečevale so se na poučnih predavanjih, poznane pa so bile zlasti po pripravi kulinaričnih dobrot. Vsako leto so pripravljale razstavo velikonočnih jedi, sledile so jim tudi pomurske razstave po raznih krajih regije. Prva predsednica je bila Cirila Novak iz Ženika, nasledila jo je Klara Gregorec iz Slaptincev, danes pa društvo, ki šteje 50
članic, vodi Ema Lančič iz Ži-hlave.
Osnovni namen društva je povezovanje žena in deklet, skrb za izobraževanje, posredovanje koristnih informacij in izkušenj, dvig kakovosti življenja na podeželju ter skrb za druženje in kulturne dejavnosti. V preteklosti so se srečevale v vaškem domu Žihlava, kjer so imele tudi tečaje kuhanja in peke, leta 2002 pa jim je župnik Štefan Grabar odstopil del bivalnika
v večnamenskem prostoru ob cerkvi v Svetem Juriju ob Ščavnici. Nekatere članice se udeležujejo tekmovanj v spre-tnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico, vsak ponedeljek od novembra do aprila pa se jih nemalo zbere na rokodelskem krožku. Postale so prepoznavne v kraju in širši okolici. S prisotnostjo in dobrotami popestrijo marsikatero prireditev v občini in zunaj nje. Skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine, in
sicer z dvema tradicionalnima prireditvama: velikonočno razstavo jedi in ročnih del ter žetvijo zlatega klasa, kjer se na njivi s pšenico žanjice in kosci merijo v kakovosti košnje.
Predsednica društva Ema Lančič je leta 2002 kandidirala za mlado kmetico leta, pozneje sta se ji pridružili Cilika Bec iz Grabšincev in Anita Stramič iz Dragotincev, nekdanja predsednica Klara Gregorec pa je kandidirala za kmetico leta.
NŠ
Članice društva povezuje tudi ples.
Kmetijstvo • Ugotovitve evropskih revizorjev
Zaradi napak ob 2,2 milijona evrov
Evropski revizorji, ki so v Sloveniji preverjali izvajanje ukrepa navzkrižne skladnosti v letih 2007 do 2009, so ugotovili kar nekaj pomanjkljivosti ter predlagali t. i. finančno korekcijo v višini 2,2 milijona evrov.
Ukrep navzkrižne skladnost predstavlja izpolnjevanje minimalnih predpisanih zahtev in standa rdov s pod ročja va rova nja okolja, varovanja zdravja ljudi in živali, ugodnega počutja živali ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev. Zavezanci, ki morajo izpolnjevati zahteve navzkrižne skladnosti, so vsi kmetje, ki na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencije) oddajajo zbirno vlogo z zahtevki za neposredna plačila ali zahtevke za plačila za ukrepe osi Programa razvoja podeželja (kot so izravnalna plačila, kmetijsko-okoljska plačila) ter vlagatelji zahtevkov za ukrepe za vino. V primeru neizpolnjevanja zahtev
in standardov navzkrižne skladnosti se kmetom zniža plačila za ukrepe kmetijske politike, v posameznih primerih se kmeta lahko tudi izključi iz sheme pomoči. Sankcija v primeru kršitve zahtev navzkrižne skladnosti pomeni znižanje izplačil vseh ukrepov kmetijske politike, za katere je zavezanec vložil zahtevke za izplačilo v okviru zbirne vloge, za določen odstotek.
„Predlagana petodstotna finančna korekcija, ki za Slovenijo predstavlja 2,2 milijona evrov, je rezultat pomanjkljivosti v sistemu navzkrižne skladnosti v letih od uvedbe omenjenega sistema v letu 2005 do leta 2009, ki jih Sloveniji očitajo evropski organi,
in sicer predvsem na področju neustrezne in nepravočasne uvedbe nekaterih zahtev evropske zakonodaje v nacionalni pravni red, na področju neustreznega sankcioniranja kršitev in na področju neustrezne kontrole nekaterih standardov. V primeru kršitev zahtev navzkrižne skladnosti bi, po mnenju Komisije, moral biti upravičencem skupni znesek vseh neposrednih plačil znižan v povprečju za 3 odstotke, medtem ko so bili kmetje v Sloveniji v letih 2005 do 2009 večinoma sankcionirani le z enoodstotnim znižanjem plačil, sankcije v višini 5 odstotkov pa slovenski predpisi sploh niso omogočali. Slovenija je nov sis-
tem vrednotenja kršitev vpeljala leta 2010," so v zvezi z ugotovitvami evropskih revizorjev sporočili iz Agencije. Nadalje pojasnjujejo še, da Slovenija v primeru ponavljajočih se kršitev ni ustrezno zviševala odstotka kazni, ampak je bil ta vedno enak. Komisija Sloveniji tudi očita, da se v sklopu sistema navzkrižne skladnosti v letih 2006 in 2007 niso preverjale in kaznovale nekatere zahteve na področju varne hrane in krme.
„Komisija ni sprejela slovenskega argumenta, da sta bila obseg in trajanje kršitev upoštevana že pri dodeljevanju točk. Slovenija je sistem točkovanja prenovila v letu 2010, in sicer
z dodatnim stopenjskim rangi-ranjem posamezne kršitve zahteve glede na obseg, resnost, trajanje in ponavljanje (kršitve lažje stopnje, srednje stopnje in težje stopnje). Komisija meni, da Slovenija v letih 2005 do 2009 ni ustrezno preverjala nekaterih zahtev obveznega ravnanja s področja odpadnega blata, nitratov in na področju reje prašičev. Slovenija je sicer te zahteve kontrolirala, vendar ne vse v okviru rednih kontrol navzkrižne skladnosti. Komisija Sloveniji očita tudi neustrezno razporeditev kontrol na kraju samem čez leto, saj jih Slovenija v letih 2005 do 2007 ni izvajala čez celo leto, ampak so bile kontrole skoncentrirane na nekaj mesecev v letu," še pojasnjujejo v AR-SKTRP in dodajajo, da so sistem navzkrižne skladnosti v državi vsa leta nadgrajevali ter ga leta 2010 tudi popolnoma prenovili: „Dodana je bila nova zahteva o označevanju prašičev, prenovljen je bil sklop standardov
za dobre kmetijske in okoljske pogoje, pri čemer je pomembna uvedba varovalnih pasov ob vodotokih, poudarjen pa pomen ohranjanja krajinskih značilnosti in preverjanje izdanih vodnih dovoljenj za namakanje. Novost je bila tudi uvedba namernih kršitev. V zahteve navzkrižne skladnosti so bile vpeljane različne stopnje kršitve glede na njihov obseg, resnost, trajanje in morebitno ponavljanje (kršitve lažje stopnje, srednje stopnje in težje stopnje). Nov sistem vrednotenja kršitev je nivo znižanja plačil kršiteljem iz praviloma 1 odstotka dvignil na 3 odstotke znižanja vseh plačil. Uveden je bil instrument ugotavljanja namernosti kršitve predpisanih zahtev ravnanja. Z navedenimi ukrepi je Slovenija odpravila vse neskladnosti z evropskimi predpisi na področju izvajanja zahtev navzkrižne skladnosti, ki ji jih je očitala Komisija," zaključujejo na Agenciji.
SM
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Arsana v Ameriki
S projektom fascinirali Američane
Eden izmed projektov, ki so nastali v sklopu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, je Zgodba o Tangu. Ta je nastala v produkciji društva Arsana, ki se je z njo minuli teden predstavilo tudi preko luže. Američani so bili fascinirani.
Zgodba o tangu oziroma Tango story je produkcija društva Arsana, nastajala pa je v preteklem letu. Maja leta 2011 smo Ptujčani doživeli prvo predprodukcijo, tej so sledila gostovanja po Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Sloveniji, avgusta letos pa je domača publika zgodbo v celoti premierno pohvalila s stoječimi ovacijami.
Da gre za delo, ki si zasluži pozornost tudi preko luže, pa je prepoznal tudi svetovno znani violinist Stefan Milen-kovich.
Ker gre za zelo uveljavljenega glasbenika, so ga organizatorji največjega mednarodnega violinskega tekmovanja na svetu, na katerem je pred 17 leti tudi sam prejel srebro, povabili k sodelovanju. Gre za izjemno prestižno tekmovanje, na katerem se vrtijo izjemno veliki zneski, zato poteka vsaka štiri leta, v vmesnem času pa se zbira denar za nagrade in izvedbo tekmovanja. V sklopu tega je Milenkovich dobil priložnost, da pripelje v Združene države Amerike zasedbo, ki bo dobila možnost nastopiti na velikih odrih v Indianapo-lisu in obenem pomagati pri zbiranju sredstev. Brez obotavljanja je med vsemi možnimi svetovnimi zasedbami, s katerimi je doslej sodeloval, Milenkovich povabil Arsano. Na ta način jim je dal neverjetno priznanje in izjemno priložnost, ki so jo odlično izkoristili.
Foto: arhiv Arsane
Zgodba o tangu je navdušila Američane.
S svojo Zgodbo o tangu so odpotovali v Ameriko in še enkrat dokazali, da lahko nastopijo na kakršnem koli, tudi svetovnem odru. Napolnili so štiri velike dvorane in nad odzivom ljudi so bili izjemno prijetno presenečeni. „Zmeraj so ljudje to produkcijo pohvalili z gromozanskim aplavzom, tokrat pa je bil odziv neverjeten in nepričakovan. Jokali so od sreče, ovacije pa so trajale in trajale. Res je bil noro dober občutek,"pravi Mladen Delin, predsednik društva Arsana.
V projektu zraven Delina in Milenkovicha sodelujejo še Marko Hatlak, Marko Koro-
šec, Luka Gaiser in Ana Delin, Primož Vidovič pa zaradi težav z vizo tokrat ni sodeloval.
Zgodba o tangu, ki je nastala s sredstvi Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, pa je ob tem, da se je preko nje predstavila ekipa mladih uveljavljenih slovenskih glasbenikov, z vstopnicami in do-nacijami za violinsko tekmovanje zbrala veliko denarja. V samo enem večeru so na gala večerji zbrali okrog 80 tisoč evrov, ki bodo namenjeni za izvedbo omenjenega tekmovanja. „Posebej pa moramo omeniti še plesalca, ki sta iz Chicaga in sta z nami sodelovala pri projektu. Gre za Da-
niela Nocea in Ramono Nito, ki sta ena najboljših plesalcev tanga in sta res fenomenalno plesala. Ob tem je seveda še zelo pomembna referenca za nas sodelovanje z Yvone Gonzales Redmale, solistko, ki kot operna pevka že 18 let poje v metropolitanski operi. Gre za eno najpomembnejših sodelovanj s kako tako vrhunsko glasbenico, kar smo jih imeli," pojasnjuje Ana Delin.
Po uspešnih turnejah v In-dianapolisu v štirih različnih dvoranah pa se Arsana že pripravlja na nov podvig. Čez natanko teden dni bodo namreč nastopili z Big bandom HRT.
Dženana Kmetec
Ptuj • Mednarodno tekmovanje pianistov
Prstan v Italijo in na Poljsko
V sklopu mednarodnega tekmovanja Chopinov zlati prstan, ki je bil letos podeljen osmič zapored, so letos na historičnem klavirju v ptujskem gradu zaigrali izjemni pianisti iz treh držav. Zmaga je šla v roke dveh tekmovalcev: Italijana in Poljakinje.
Udeleženci, ki so se pomerili na tekmovanju Chopinov zlati prstan, so na Ptuj prišli iz Italije, Japonske in Poljske, tekmovali pa so v letos na novo dodani kategoriji historični klavir.
Gre za izjemno glasbilo, ki ga hranijo v ptujsko-ormo-škem muzeju in je eden izmed dveh ohranjenih klavirjev An-dreasa Wittenza pri nas.
Chopinov zlati prstan je tekmovanje, ki je v minulem tednu potekalo v Radovljici, zaključilo pa se je ravno v našem mestu, kjer so to kategorijo vpeljali letos prvič.
Tekmovalci so zaigrali na klavirju Andreasa Wittenza (Andreja Bitenca), ki je bil v ta namen predhodno obnovljen in urejen do te mere, da je bil
primeren za tekmovanje in koncert. Na njem pa se bodo tokrat preizkusili trije udeleženci, že uveljavljeni glasbeniki.
Kar dva med njimi pa sta si po mnenju strokovne žirije, ki
so jo sestavljali trije vrhunski profesorji Karol Radziwono-wicz, Erik Šuler in Sonja Pahor, zaslužila prvo mesto. Zlat Chopinov prstan sta si tako letos nadela Eugenio Catone iz Italije in Maria Gabrys iz
Tekmovanje je potekalo dopoldan, koncert pa v večernih urah.
Poljske, medtem ko drugo mesto ni podeljeno, pa je tretjega zasedla Japonka Miyuki Kato.
Kljub temu da je bil tekmovalni del brezplačen in odprt za javnost, je bil obisk na ptujskem gradu precej slab. V dopoldanskih urah je nastopom sicer prisluhnilo nekaj ljubiteljev klavirske glasbe, v času kosila pa so bili nastopajoči tako rekoč sami z žirijo.
Je pa zato bil obisk večernega koncerta toliko boljši, saj se ga je udeležilo veliko ljudi iz vseh koncev države, ki so prišli z avtobusi.
To je bila odlična priložnost, da je historični klavir, ki ga imamo v ptujskem muzeju, še enkrat dokazal, da zveni odlično, še posebej če nanj igrajo vešči glasbeniki.
Dženana Kmetec
Tednikova knjigarnica
Med tisoči bi te spoznala
(Ob 100-letnici rojstva Mile Kačič)
Ni slovenskega doma, kjer ne bi vedeli za igralko Milo Kačič (1912-2000). Njeni filmski in televizijski liki so zapisani z velikimi črkami v slovenskem spominu, njena vihrava, hudomušna, dobrosrčna in polna podoba iz filma To so >lill'Kaiii gadi je živa, kot bi bil film (■ /C.r/„..........posnet nedavno. A zanj je
.■/■»¡...UM,.... ■	MijaKav;v preje|azjato ^
no na filmskem festivalu v Pulju leta 1978. Spomnimo se je iz domačega klasičnega ^	filmskega repertoarja (Ve-
**	sna, Ne čakaj na maj, Naš
avto, Svet na Kajžarju), razglasili so jo za igralko leta ob vlogi v filmu Kormoran (1986) in bila je redna gostja v televizijskih izvirnih domačih delih.
Mila Kačič je svojo umetniško moč uresničevala na odrskih deskah, na filmskem platnu in na TV-zaslonu. A enako močna, sub-tilna je bila njena umetniška moč na papirju, z vezano besedo. Mila Kačič je vse svoje umetniško ustvarjalno obdobje zraven igranja tudi pesnila. Pravzaprav je zaradi igranja tudi pesnila, kot je nekoč dejala v nekem intervjuju, je bilo v njej vedno veliko ljubezni, zelo veliko, a v prave ljubezenske vloge je režiserji niso postavljali ne na odru, ne filmskem platnu, ne TV-zaslonu. Tako je Mila Kačič svoja lirična, ljubezenska, iz tega silnega čustva in čustvovanja porojena vedenja in razmišljanja že zgodaj prelivala na papir in skozi verze sejala, beležila, tkala in oblikovala svoj izjemno čuteči, ženstveni, erotični svet.
Doslej je izšlo devet pesniških zbirk, prva knjižna izdaja datira v leto 1951 z naslovom Neodposlana pisma (Slovenski knjižni zavod), sledile so: Letni časi (Cankarjeva založba, 1960), Spomin (Obzorja, 1973), Poesie (Pesmi je v italijanščino prevedla Jolka Mi-lič, 1986), Okus po grenkem (Prešernova družba,1987), Minevanja (Prešernova družba, 1997), V šelestenju trav me išči (Traži me u šuštanju travki; dvojezična izdaja, prevod v hrvaščino Mila Vlašic Gvozdic, Zagreb: Jurčic, 2004), Skoz pomladni dež bom šla (Sanje, 2005), Prigodnice (Mesto gledališče ljubljansko, 2008). Pesmi Mile Kačič so objavljale slovenske literarne revije, uvrščena je bila v antologijo jugoslovanske poezije, prevedene v angleščino leta 1962, najdemo jo v Antologiji slovenskih pesnic (3. knjiga, izbrala in uredila dr. Irena Novak Popov, Tuma, 2007), kjer je dr. Popova zapisala, da opus Mile Kačič vsebuje izpovedi ljubezenske strasti, predanosti, hrepenenja in odpovedi, ki jih spremljajo nostalgija, bolečina, tesnoba, obup in vztrajanje. S smrtjo ljubega prekinjena ljubezen je model človeških vezi, izhodišče refleksije o enkratnosti minljivega življenja in izpovedi ambivalentnega materinstva, globina in pristnost erotičnega doživljanja pa sta merilo eksistencialne živosti in svobode. Od prvotnih tradicionalnih oblik, med katerimi so tudi klasični soneti (z akrostihom), je pesnica prešla v manj vezane in pomensko bolj zgoščene, fragmentarne ali gnomične oblike, v katerih zapisuje univerzalna spoznanja.
Ob stoletnici rojstva pesnice in igralke Mile Kačič je založba Sanje izdala jubilejni pesniški zbirki, prva, v slovenskem jeziku je skrbno opremljena, s svilnatimi platnicami požlahtnjena zbirka petdesetih izbranih pesmi Mile Kačič (izbrala in uredila Tjaša Ko-privec), druga ima s fotografskim portretom pesnice opremljeno naslovno platnico in je angleška izdaja. Pesmi sta v tandemu prevedla pesnik, prevajalec in publicist Bert Pribac ter priznani avstralski pesnik, pisatelj in profesor književnosti David Brooks.
Obe novi pesniški izdaji založništva Sanje sta odlični darilni in spominski knjigi, za spodbudo sem - nedavnemu prazniku primerno - izbrala pesem Uvelo listje:
Ne stopaj po uvelem listju.
To so mrtvi.
Zeleni so izpolnili svojo dolžnost. Darovali so ti dih.
Spoštuj njihovo smrt.
Vračajo se v nedrja zemlje kakor vse, ko se dopolni čas, ko je konec poti.
Spoštuj njihovo smrt.
Zanje ne bo več pomladi.
Morebiti je ne bo več tudi zame, zate ali za nekoga,
ki ga ne boš mogel pozabiti.
Ne stopaj po uvelem listju.
Diši po jeseni.
Diši po mnogih smrtih.
_Liljana Klemenčič
Foto: DK
Rokomet
Pričakovan visok poraz Jeruzalema
Stran 12
Nogomet
V Kidričevem stekle priprave za gradnjo tribune Stran 12
Judo
Gorišničani končali le pred Železničarjem
Stran 13
Namizni tenis
Piljak do dobrega rezultata na TOP-u
Stran 13
Hura, prosti čas
Otroci ptujskih vrtcev aktivni med počitnicami Stran 14
Strelstvo
Šumak, Venta, Simonič in Kostanjevec v finalu Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga, 17. krog
Ponovljen scenarij s tekme v Celju ...
Aluminij - Celje 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kurež (9.), 1:1 Ivanovič (55.), 1:2 Žurej (93.)
ALUMINIJ: Murko, Topo-lovec, Kašnik, Bingo, Brezo-vački, Drevenšek, Pečovnik, M. Rešek (od 60. D. Rešek), Kožar (od 80. Bešič), Jeleč (od 52. Vraničar), Kurež. Trener: Bojan Flis
CELJE: Kotnik, Gobec, Centrih, Krajcer, Žitko, Kolsi, Tomažič Šeruga (od 46. Ivanovič), Vrhovec, Plesec (od 58. Medved), Bajde (od 82. Žurej), Verbič. Trener: Marijan Pušnik
Srečanje sta ekipi Aluminija in Celja pričakali z različnimi občutki: Celjani so namreč v prejšnjem krogu v gosteh ugnali Maribor, Aluminij pa je v Ljubljani izgubil z Olimpijo. Glede na tekmo v Stožicah sta se v ekipo vrnila kaznovana Kašnik in Drevenšek, manjkali pa so Spahič (kartoni), Žagar (bolezen) in Medved (poškodba -zanj je jesenski del že končan). Prvo srečanje teh tekmecev se je na Areni Petrol končalo z zmago Celjanov (2:1).
Domači nogometaši so tokrat začeli srečanje zelo podjetno in že v 2. minuti se je po podaji Drevenška s strani v priložnosti znašel Kurež. Že v 9. minuti so domačini prešli v vodstvo: Pečovnik je prestregel podajo Celjanov, žogo je nemudoma poslal pred gol, kjer je bil najboljši strelec domače
ekipe Robert Kurež hitrejši od vratarja Kotnika in jo je poslal v mrežo - 1:0. Gostje so takoj poskušali rezultat izenačiti, a je v 12. minuti Gobec po dobri akciji poslal slab predložek v sredino. V 16. minuti je na sceno znova stopila dvojica Drevenšek - Kurež: prvi je podal s kota, drugi pa je z glavo iz bližine poslal žogo mimo gola. Če bi tukaj Kidričani prišli do prednosti 2:0, bi bilo nadaljevanje bistveno lažje, tako pa so do popolne pobude - ki je trajala vse do 35. minute - prišli gostje. Ti so v 25. minuti zahtevali najstrožjo kazen, saj sta Bajdeta v kazenskem prostoru
ustavljala Brezovački in Bingo, Celjan je padel, sodnik Kajtazo-vič iz Kranja pa je gostujočemu napadalcu pokazal rumeni karton zaradi simuliranja. Štiri minute kasneje je do zaključnega strela prišel Plesec, a je njegov poskus z bližine s strani Murko ubranil. Celjani so izvedli še nekaj obetavnih akcij, a je bila domača obrambna vrsta vedno uspešna. Zadnjih deset minut prvega polčasa so se domačini vendarle otresli stalnega pritiska in nekoliko več časa zadrževali žogo v svoji posesti. Na sredini je bil tekaško zelo razpoložen Drevenšek, ki pa v nekaterih primerih ni uspel
m
PRVALIGA
IMZ5
Nogomet • 1. SNL
REZULTAT 17. KROGA:
Aluminij - Celje 1:2 (1:0); strelci: Kurež 9.; Ivanovič 54., Žurej 93.; Triglav - Mura 05 3:1 (2:0); strelci: A. Poplatnik 1., M. Poplatnik 23., Bubanja 63.; Aborah 86.; Domžale - Gorica 0:1 (0:0); strelec: Bremec 71.; Luka Koper - Olimpija 2:0 (1:0); strelca: Bradaschia 4., Brečevič 81.; Srečanje Rudar - Maribor bo odigrano v kasnejšem terminu.
1. MARIBOR	15	11	2	2	30:9	35
2. OLIMPIJA	17	10	2	5	32:17	32
3. KOPER	17	8	4	5	23:18	28
4. CELJE	17	6	7	4	16:15	25
5. DOMŽALE	16	8	1	7	15:14	25
6. GORICA	17	5	4	8	23:29	19
7. ALUMINIJ	16	6	1	9	17:27	19
8. TRIGLAV	16	5	3	8	15:16	18
9. RUDAR VELENJE	15	4	4	7	11:24	16
10. MURA 05	16	3	2	11	20:33	11
Najboljši strelci: 8 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij); 7 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica); 6 zadetkov: Enis Durkovič (Triglav), Marcos M. Tavares (Maribor); 5 zadetkov: Nusmir Fajič, Damjan Bohar (oba Mura 05), Ivan Brečevič, Dragan Čadikovski (oba Luka Koper), Goran Cvijanovič, Alen Ploj (oba Maribor), Andraž Šporar (Olimpija) ...
Nejc Pečovnik, Aluminij: »Zares smo se močno borili celotno tekmo, zagotovo bi si zaslužili vsaj točko. Po prvem polčasu smo tudi vodili, a smo imeli na koncu precej nesreče, saj smo gol prejeli v zadnjih sekundah tekme. Res smo razočarani.«
Bojan Flis, trener Aluminija: »Začetek je bil zelo dober, poleg gola bi omenil še priložnost Kureža z glavo. Kasneje smo padli v igri, zato je tekmec prevladoval. V drugem delu se je podobna igra nadaljevala, a smo se pogumno držali. Po poškodbi Vraničarja nismo zdržali zaključnega pritiska, čeprav bi lahko ob zadnjem golu bolje posredovali.«
Marjan Pušnik, trener Celja: »Aluminij je trd nasprotnik, posebej na svojem igrišču, zato mojim fantom čestitam za prikazano. V drugem polčasu smo po zaostanku stopnjevali tempo, bili smo bolj agresivni in na koncu tudi s pomočjo sreče zadeli v zadnji minuti. Na nekaterih prejšnjih tekmah te sreče nismo imeli. Gledano v celoti pa smo bili boljši tekmec.«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Celja so še drugič v letošnji sezoni z identičnim rezultatom ugnali Aluminij. Na fotografiji sta Mitja Rešek (Aluminij, rdeči dres) in Benjamin Verbič (Celje).
žoge pravočasno oddati do Ku-reža, ki se je dobro odkrival na boku.
Gol v zadnji minuti
Ob polčasu so bili domačini zelo zadovoljni z rezultatom, čeprav je ta obetal negotov drugi polčas: prednost je bila pač minimalna. Domačini so želeli s tesnim pokrivanjem tekmecev onemogočiti napadalne akcije varovancev Marijana Pušnika, a so bili ti zelo vztrajni. Tako so v 55. minuti hitro izvedli stranski avt (Gobec), Brezovački je zamudil v obrambi, Verbič je žogo poslal
pred gol, kjer jo je Ivanovič (v igro je vstopil ob polčasu) zabil v gol - 1:1. V tem času sta trenerja opravila kar nekaj menjav, ki pa niso bistveno vplivale na potek igre. V 75. minuti je bil nad Kožarjem storjen prekršek na razdalji 22 metrov od gola, Drevenškov poskus iz prostega strela pa je Kotnik ubranil. V 79. minuti se je Gobec z atraktivnim preigra-vanjem otresel dveh domačih branilcev in podal pred gol, kjer pa je Klemen Medved streljal preko gola. V 82. minuti je za domačine poskusil Kurež, a se Kotnik ni pustil presenetiti. V 83. minuti se je ob prekršku na robu kazenskega prostora poškodoval Žiga Vraničar in domačini so do konca srečanja igrali le z deseterico. Dreven-šek je iz tega prostega strela močno podal pred gol, tam pa Bingo ni uspel odbite žoge potisniti v mrežo. Celjani so nato z igralcem več uprizorili
zaključni juriš proti Murku. Ta je v 89. minuti odlično posredoval po strelu Verbiča z razdalje in žogo odbil preko gola. V zadnji minuti sodnikovega podaljška (tri minute) so Celjani še enkrat več poskušali po desni strani, kjer je bil Brezovački tokrat slabše razpoložen. Najboljši posameznik tekme Verbič je poslal nizek predložek pred gol, Medved je z glavo streljal, Murko je žogo odbil, tam pa se je na pravem mestu znašel rezervist Žurej, ki je žogo poslal v gol - 1:2.
Srečanje se je tako končalo z identičnim izidom kot v Celju, obstaja pa še veliko drugih podobnosti: obakrat je Kurež po-vedel svoje moštvo v vodstvo, obakrat je gol na celjski strani dosegel Ivanovič, srečanje pa sta obakrat odločila rezervista - v Celju Močič, v Kidričevem pa Žurej. Slednji je v igro stopil v 82. minuti ...
Jože Mohorič
Bonifika za Olimpijo nepremostljiva ovira
Tudi po 25 letih ostaja Bonifika stadion, na katerem Olimpija ne more zmagati. To je ljubljanskemu klubu nazadnje uspelo davnega leta 1987! Olimpija ima sicer za sabo odlično serijo, vendar je v Kopru položila orožje pred motiviranimi domačini, za katere sta nastopila tudi Denis Perger in Matej Pučko. Olimpija tako ni uspela v celoti izkoristiti neigranja Maribora, ampak kljub dvema tekmama več zaostaja tri točke.
V zgornjem delu lestvice ostajata Celje in Domžale: prvi so slavili na Kidričevem in se s tremi točkami izenačili z drugimi, ki so na domačem igrišču doživeli poraz proti Goričanom. To je drugi zaporedni poraz Domžal. Poleg Gorice je pomembno zmago dosegel tudi Triglav, ki nadaljuje dobre predstave in zbiranje točk. Kranjčani so na zadnjih petih tekmah le enkrat izgubili. V drugem delu lestvice se razlike med moštvi zelo zmanjšujejo, nekoliko zaostaja le Mura 05. Ta kljub prihodu belgijskih investitorjev še naprej ne najde pravega izhoda iz krize. Srečanje Rudar - Maribor je bilo zaradi igranja Maribora v Evropski ligi prestavljeno na kasnejši termin.
JM
1. SNL, 18. krog: Maribor - Aluminij,
nedelja, 11. 11., ob 16.00 v Mariboru
V nedeljo v goste Mariboru
Je možno v nedeljo v Ljudskem vrtu prekiniti serijo treh zaporednih prvenstvenih porazov? To je glavno vprašanje, ki se v teh dneh poraja privržencem NK Aluminij. To bo vsekakor izjemno težko, a je vredno poskusiti. Kidričani so imeli v sredo zahtevno srečanje proti Celju, Maribor dan kasneje še težje proti londonskemu Tottenhamu v Evropski ligi. Vsekakor ima Darko Milanič pri Mariboru na voljo pestrejšo paleto igralcev kot Bojan Flis pri Aluminiju, a je tudi vprašanje, kakšna bo po vrnitvi iz Londona motivacija vijoličastih na prvenstveni tekmi. Na drugi strani to ne bi smelo biti problem pri Aluminiju, pri katerih je kar nekaj igralcev pričelo nogometno pot prav v Mariboru: Marko Drevenšek, Tomaž Murko, Semir Spahič, Nejc Pečovnik, Mitja Rešek.
»Srečanje proti Mariboru bo zame posebno v smislu motiviranosti: v Mariboru sem v mladinskih selekcijah igral štiri leta, zato želim dokazati, da bi si zaslužil priložnost tudi v Mariboru. Seveda si tudi pred to tekmo želim, da bi ostali neporaženi - vsaka točka bi bila zares velik dosežek v boju za obstanek,« je povedal 20-letni Nejc Pečovnik.
Zahtevnosti naloge se zaveda tudi Bojan Flis: »Čaka nas nova težka tekma, pred katero bomo imeli znova težave s sestavo ekipe. Poškodbe in kartoni redčijo naše vrste, zaradi napornega ritma so igralci precej utrujeni - v zadnjih 14 dneh so odigrali kar štiri srečanja. Motivacija bo sicer na najvišji ravni, a se bojim, da bo težko zdržati naporni ritem. Najprej moramo narediti ustrezno regeneracijo, potem pa bomo videli, kaj nam bo to prineslo.«
Srečanje se bo v nedeljo v Ljudskem vrtu pričelo ob 16. uri. Do konca jesenskega dela prvenstva so na sporedu še štirje krogi, nekatere ekipe bodo dodatno odigrale še prestavljena srečanja 15. kroga (med njimi je tudi Aluminij, ki ga čaka zaostalo srečanje z Muro 05).
Rokomet • 1. A SRL (m), 9. krog
Pričakovan visok poraz Jeruzalema
Jeruzalem - Maribor 23:39 (8:15)
JERUZALEM: Belec (10 obramb), Žuran; Žmavc, Ogorelc, Rajšp, Bo-gadi 2, Radujkovic 1, B. Čudlč 1, Špiljak 3, Gregorc 7 (4), Kljajič 4, Mesaric 4, Šišmanovič 1. Trener: Saša Prapotnik
MARIBOR: G. Čudič (4 obrambe), Pešic (7 obramb); Štefanič 1, Mirkovic 4, Tarabochia 1 (1), Sva-lina 3 (1), Oštir, Špelic 8, Špende, Razgor 2, Pučnik 3, Zarabec 6 (1), Šoštarič 4, Sok 5, Šimič 1, Mlakar 1. Trener: Marko Šibila
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/4; Maribor 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 2; Maribor 6 minut.
IGRALEC TEKME: Miha Zarabec (Maribor).
Glede na težave Jeruzalema in na kakovost Maribora so se vijoličasti po pričakovanjih
1. A SRL (M)				
REZULTATI 9. KROGA:			Krka	-
Krško 37:23 (16:12),		Jeruzalem		
Ormož - Maribor	Branik		23:39	
(8:15), Celje Pivovarna		Laško		-
SVIŠ Pekarna Grosuplje			33:20	
(16:10), Gorenje Velenje -			- Trimo	
Trebnje 33:31 (16:17),		Istra benz		
plini Izola - Clmos	Koper 20:26			
(12:15), Sevnica -	Ribnica Riko			
hiše 25:39 (14:19).				
1. GORENJE VELENJE 9	8	0	1	16
2. CIMOS KOPER 9	7	1	1	15
3. CELJE PIVO. LAŠKO 9	7	1	1	15
4. MARIBOR BRANIK 9	7	0	2	14
5. TRIMO TREBNJE 9	5	0	4	10
6. RIBNICA RIKO HIŠE 9	4	1	4	9
7. KRKA 9	3	1	5	7
8. JERUZALEM ORMOŽ 9	2	1	6	5
9. SVIŠ P. GROSUPLJE 9	2	1	6	5
10. ISTRABENZ IZOLA 9	2	1	6	5
11. SEVNICA 9	2	0	7	4
12. KRŠKO 9	1	1	7	3
Foto: Črtomir Goznik
Ormožani v sredo niso bili dorasel tekmec Mariborčanom, ki trdno držijo mesto tik pod vrhom lestvice (na fotografiji Daniel Mesaric).
»sprehodili« skozi Hardek in dosegli šesto zaporedno zmago. Izid je bil izenačen le do rezultata 2:2, v 7. minuti pa je prednost Maribora že znašala 3 zadetke, 2:5. Na uvodu tekme sta blestela tujca v obeh vrstah. Pri Ormožanih je krožni napadalec Danijel Mesaric do 9. minute dosegel vse štiri ormoške zadetke, na drugi strani pa je levi zunanji Maribora Nikola Špelic prav tako dosegel prve štiri zadetke svoje ekipe. Razpoloženemu Špelicu se je v nadaljevanju pridružil še odlični organizator igre Miha
Zarabec in na golu Ivan Pešic, kar je zadostovalo za hitro odločitev o zmagovalcu, saj so varovanci trenerja Marka Ši-bila na odmor odšli z visoko prednostjo sedmih točk, 8:15. Prednost bi bila še višja, če ne bi Boštjan Belec na golu Jeruzalema v 1. polčasu zbral 9 obramb.
V 2. polčasu je bilo edino vprašanje, s kakšno razliko bodo slavili Mariborčani. Na koncu so domačini ostali »zamrznjeni« na zaostanku 16 točk, čeprav je najvišja prednost Vijoličastih znašala tudi že
17 točk, 21:38. Ormožani so v drugem delu tekme prejeli kar 24 zadetkov, ob tem so imeli skozi celotno tekmo 15 izgubljenih žog, na gol nasprotnika pa so sprožili le 41 strelov. Na drugi strani so Mariborčani za 39 zadetkov porabili le 52 metov, kar znaša izjemno 75-od-stotno uspešnost realiziranih strelov.
Ormožane v soboto, 10. novembra, ob 19. uri čaka gostovanje v Izoli pri neposrednem tekmecu za obstanek v ligi.
KU
Nogomet • Stadion v Kidričevem
Stekle so priprave za gradnjo tribune
V kidričevskem športnem parku so nogometašem na voljo številna igrišča z odlično pripravljenimi igralnimi površinami, igrišče z umetno travo, poskrbljeno je tudi za manjši fi-tnes, masažne mize ... Na drugi strani so se z uvrstitvijo v najvišji rang tekmovanja povečale zahteve za udobje gledalcev, pri tem sta mišljena predvsem pokrita tribuna in reflektorji. Vodilni možje NK Aluminij so se z NZS dogovorili, da bodo te zahtevke reševali v obdobju naslednjih nekaj let, v tem obdobju bodo z vsemi aktivnostmi seznanjali vodstvo slovenske krovne zveze. O poteku teh postopkov smo se pogovarjali z Miranom Lipovcem, športnim direktorjem NK Aluminij. Ta je v uvodu pojasnil, kaj pomenijo kupi zemlje za stadion v Kidričevem: »Ta zemlja je osnova, ki jo bomo potrebovali pri izgradnji tribune. Načrti za tribuno so sicer izdelani, v njih pa je projektna hiša predvidela približno 4000 kubičnih metrov nasutja. Ker se v bližini našega stadiona izvajajo večja gradbena dela, smo se nemudoma odzvali in začeli dovažati zemljo s tega gradbišča.«
Kako daleč je celoten projekt in kaj vse zajema?
M. Lipovac: »Kar se tiče same tribune, smo v fazi pridobivanja potrebne dokumentacije. Ko bo ta urejena, bomo
Kupi zemlje ob glavnem igrišču v Kidričevem so osnova za pokrito tribuno.
pristopili k izgradnji, seveda pa je treba prej zapreti finančno konstrukcijo projekta. V tem trenutku je težko govoriti o vrednosti tega projekta, saj bo ta izvajan po sklopih - ti zajemajo izgradnjo tribun in razsvetljave. Pri tribuni govorimo o kapaciteti približno 1500 sedišč, 1100 bo pokritih, med te spadajo prostori za VIP, novinarje in nekateri drugi, ki so
nujno potrebni, približno 500 bo nepokritih sedišč na drugi strani igrišča. Če nam bodo finančna sredstva dovoljevala, bomo vzporedno peljali tudi pripravo in samo izgradnjo reflektorjev. Projekt je sicer zamišljen tako, da pod tribuno zaenkrat ne bo drugih prostorov, bo pa puščena odprta možnost, da se v bodočnosti uredi tudi to.«
Ljubitelji prvoligaškega nogometa v Kidričevem zagotovo težko čakajo pokrito tribuno, saj so letos tekme spremljali v vseh mogočih in nemogočih razmerah: v močnem soncu, na tekmi z Domžalami so bili izpostavljeni toči, nekajkrat je močno deževalo . Pokrita tribuna bo veliko teh težav odpravila.
JM
Nogomet • NK Zavrč
Z zmago potrditi naslov jesenskega prvaka
Nogometaše Zavrča čaka v petek, 9. 11., s pričetkom ob 18. uri, na domačem igrišču zadnje tekmovalno dejanje v tem koledarskem letu. V 15. krogu 2. lige se bodo namreč pomerili z ekipo Bele krajine, ki se v letošnji sezoni bori za obstanek. Zavrč bi z novo zmago nadaljeval sijajni niz neporaže-nosti, ob tem pa bi varovanci Zlatka Gaborja potrdili jesenski naslov prvakov. Belo-črni so namreč po uvodnih dveh porazih zaigrali kot prerojeni, nanizali kar deset zmag in le dva remija, kar na lestvici pomeni dve točki prednost pred najbližjimi zasledovalci iz Doba. V kadru za zadnjo tekmo leta ne bo Borisa Sambolca, ki je na zadnjem srečanju proti Dravi-nji prejel četrti rumeni karton. Na omenjeni tekmi se je lažje
OFEM
poškodoval tudi Doris Ke-lenc, ki pa bo v petek bržčas nared za srečanje. Pri gostih, ki kljub trenutno le 8. mestu na lestvici premorejo kvalitetno zasedbo, bosta manjkala kaznovana Pejic in Mujako-vic, ki poleg Špelica veljata za najboljša igralca Črnomaljcev. Pot domačih k novi zmagi se tako zdi nekoliko lažja, vseeno pa bo srečanje treba vzeti z vso resnostjo, podcenjevanje pa niti slučajno ne pride v poštev. Imperativ mora biti le zmaga in nove točke, ki bi jih Zavrčani poklonili svoji publiki za lepo obiskanost domačih tekem v jesenskem delu. Tudi tokrat se namreč obeta lep obisk, tako da bo pričakovana proslavitev naslova jesenskega prvaka še slajša.
tp
Zaključen prvi kamp za mlade športnike
Od 14. do 20. julija 2013 bo na Nizozemskem, natančneje v Utrechtu, Olimpijski festival evropske mladine (OFEM), ki se ga bo udeležilo tudi 94 mladih športnikov in njihovih trenerjev iz Slovenije. V okviru priprav na tekmovanje je odbor za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS) izvedel prvega od treh mladinskih kampov.
Kamp je pet dni potekal na Debelem rtiču in v okolici, udeleženci pa so poleg treningov opravili številna testiranja. Na osnovi pridobljenih podatkov bo mogoče izbrati najop-timalnejše metode in sredstva treninga ter načrtovati in spreminjati telesno pripravljenost posameznega športnika. Trenerjem in mladim športnikom so bili na razpolago vrhunski strokovnjaki, ki so udeležencem odkrili številna nova znanja ter jim pokazali, kako veliko podporo imajo slovenski olimpijci. Želja organizatorjev kampa je, da tudi kdo izmed teh mladih v prihodnosti postane udeleženec Olimpijskih iger. Športne panoge, katerih športniki so sodelovali na kam-pu, so bile: atletika, kolesarstvo, športna gimnastika, judo, plavanje, tenis in glede na kva-
lifikacije rokomet kot edina ekipna panoga.
Rokometno reprezentanco sestavljajo fantje, rojeni leta 1996 in mlajši. Kot trenerja ekipo vodita Ormožana Saša Prapotnik in Uroš Krstič. Na širšem seznamu so tudi štirje mladi Ormožani: Rok Cvetko, Tomaž Cvetko, Miha Kol-mančič in Matic Topolovec, ki se zaradi poškodbe ni udeležil prvega kampa. Ekipa je poleg ostalih obveznosti v Kopru in Izoli opravila štiri treninge in odigrala medsebojno tekmo. Na širšem seznamu je zaenkrat 20 rokometašev, v Utrecht pa jih bo lahko odpotovalo le 15 in trije trenerji. Ekipa bo do novega leta opravila še nekaj enodnevnih treningov in odigrala kakšno mednarodno pripravljalno tekmo.
Med udeleženci kampa je bilo tudi 10 teniških igralcev (Žan Žmavc, Tino Kovačič, Anže Arh, Nick Cmager, Nika Kozar, Silvija Peroša, Veronika Erjavec, Nika Zupančič, Sven Lah in Amadej Goručan), slednja dva sta člana TK Terme Ptuj. Mladi igralci so vadili pod vodstvom trenerjev Aleša Špor-na in Dominika Senice.
KU, JM
Športni novički
Namizni tenis • Uspešen nastop Renate Zrinski
V ljutomerski športni dvorani ŠIC se je na turnirju za jakostno lestvico Slovenije za sezono 2012/13 zbralo 93 rekreativnih igralcev. Tekmovalka NTK Ljutomer Renata Zrinski iz Veržeja je v svoji starostni kategoriji osvojila 2. mesto. Uspeh je z enako uvrstitvijo ponovila na 10. mednarodnem turnirju za prehodni pokal mesta Ljutomer, kjer je nastopilo 117 igralcev iz devetih držav.
Konjeništvo • Sagaj znova odličen v tujini
Jože Sagaj ml. (KK Ljutomer) se je zopet izkazal z izjemnim dosežkom na dveh mednarodnih kasaških prireditvah. Na dirkah v Budimpešti je na 1900 metrov dolgi stezi zmagal s kobilo Meggy (1:16,3), na Dunaju pa je slavil s konjem Glori Sage (2140 metrov) - 1:17,8.
NŠ
Šah • Mladinsko SP
Včeraj začetek plesa črno-belih figur na skoraj 800 šahovnicah
Športni center Draš v Mariboru je bil v četrtek prizorišče odprtja enega največjih športnih dogodkov v Sloveniji v letošnjem letu, 12. svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva. Po krajši kulturni svečanosti je glavni sodnik Guran Unal iz Turčije dal znak za začetek tekmovanja in 1587 mladih šahistk in šahistov iz 94 držav je odločno povleklo prve poteze na skoraj 800 šahovnicah.
Kot smo že poročali, je v 150-članski slovenski odpravi tudi osem mladih članov Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. Predsednik Šahovske zveze Slovenije dr. Tomaž Subotič je ob tem enkratnem šahovskem dogodku na spletni strani zveze v poslanici mladim slovenskim
šahistkam in šahistom zapisal: »Zagotovo vam bo čast zastopati Slovenijo na domačih tleh, zato vam želim na prvenstvu obilo dobrih partij in športne sreče ... Ne glede na rezultat, ki ga boste dosegli, bodite veseli, da ste postali del velike šahovske zgodbe ...«
Želje številnih mladih segajo prav gotovo še nekoliko višje, vpisati se v šahovsko zgodovino kot najboljši v skupinah. Spet drugi želijo prikazati svoje najboljše partije. In te pričakujejo tudi Alja Janžekovič, Lara Carli, Tomaž Šuta, Klemen Kovačec, Andraž Šuta, David Murko, David Zagoršek in Klemen Janžekovič, skupaj s svojim »učiteljem«, MM Danilom Polajžerjem.
Silva Razlag
Foto: Črtomir Goznik
Najizkušenejša v ptujski vrsti Lara Carli in ...
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Janžekovič
Karate
Izjemen nastop karatei-stov OŠ Hajdina v Srbiji
Mitja Koderman, Žiga Javor-šek, Lovro Pišek Svenšek in Jaka Javoršek so preteklo soboto nastopili na mednarodnem EURO-EAST turnirju v Novem Sadu. Na njem je nastopilo preko 100 tekmovalcev iz petnajstih OŠ iz Srbije, Hrvaške in Slovenije. Osvojili so štiri medalje: eno zlato, eno srebrno in dve bronasti, kar predstavlja izjemen uspeh.
Mitja Koderman je bil največje presenečenje turnirja: v katah posamezno je v finalu (v 4. krogu) premagal favorizira-nega domačina Lazica, prvaka Srbije in najuspešnejšega tekmovalca lanskega tradicionalnega turnirja EURO EAST na Hajdini. V katah posamezno je v svoji kategoriji Lovro Pišek Svenšek osvojil 3. mesto.
Ob zapisnikarski zmešnjavi,
zaradi katere sta morala ponavljati kate, sta imela Žiga in Jaka Javoršek precej smole in sta ostala brez vidnejše uvrstitve v svojih kategorijah.
Presenečenj pa še ni bilo konec: v kategoriji borb posamezno je Mitja Koderman osvojil odlično 2. mesto. V četrti, finalni borbi je zasluženo izgubil od dvakratnega vice prvaka Srbije Lazarja Nicica. Velja omeniti, da je bila najlepša polfinalna borba polna preobratov in čiste karate tehnike, izvedena med Lazicem in Mitjem, ki jo je slednji tudi dobil. V isti kategoriji je nastopil tudi Žiga Javoršek in po dveh zmagah v polfinalu klonil po neodločenem rezultatu in sodniški odločitvi prav proti zmagovalcu Nicicu.
UR
Ljubo Javoršek, trener: »Vsi, ki se s karatejem ukvarjamo, vemo, kako je karate v Srbiji množičen in kakovosten. Ne gre prezreti dejstva, da je Srbija v tem športu svetovna velesila s številnimi medaljami iz evropskih in svetovnih prvenstev, da so članski ekipni svetovni prvaki ... Tekmovanja smo se udeležili predvsem iz radovednosti, prijateljstva in da 'prebijemo led' glede udeležbe na tekmovanjih v tujini. Vsaka uvrstitev v naslednji krog bi za nas že pomenila uspeh, zato je bilo ob vrnitvi toliko lepše z osvojenimi medaljami. Zanimivo je bilo tudi to, da je bila Športna zveza občine Novi Sad pokrovitelj turnirja in da je prispevala tatamije za eno borišče. Pri nas smo bolj prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem družinam, ki so nam pomagali pri tem projektu.«
Judo • 1. slovenska liga
Gorišničani končali le pred Železničarjem
Izidi 4. kroga:
Maribor:
Duplek - Z dežele Sankaku 5:1 Olimpija - Železničar 5:1 Olimpija - Gorišnica 4:3 Železničar - Gorišnica 3:3 Ljubljana:
Šiška - Branik Broker 5:2 Šiška - Impol 2:5 Impol - Branik Broker 7:0
Lestvica po rednem delu prvenstva:
1.	IMPOL 7	7 0 0	14
2.	OLIMPIJA 7	6 0 1	12
3.	ŠIŠKA 7	5 0 2	10
4.	BRANIK BROKER 7	3 0 4	6
5.	DUPLEK 7	2 14	5
6.	Z DEŽELE SANKAKU 7	2 0 5	4
7.	GORIŠNICA 7	115	3
8.	ŽELEZNIČAR 7	0 2 5	2
Judoisti v 1. slovenski ligi so končali redni del ekipnega prvenstva. V polfinale so se uvrstili Impol, ki je redni del končal s stoodstotnim izkupičkom sedmih zmag, Olimpija, Šiška in Branik Broker. V pol-finalu se bosta pomerila Impol in Branik Broker ter Olimpija in Šiška.
Zmagovalca teh dvobojev bosta igrala v finalu, ki bo 1. decembra v Slovenski Bistrici, poraženca pa se bosta borila za končno tretje mesto.
Judoisti Gorišnice so se na zadnjem turnirju v Mariboru dvobojevali z ljubljansko Olim-
pijo in mariborskim Železničarjem. Čeprav so si Ljubljančani že pred zadnjim turnirjem zanesljivo zagotovili mesto v končnici, med najboljšo četverico, pa so le s težavo ugnali Gorišnico. Odločitev je padla v dvoboju Četič - Imamovič, kjer je prvi slavil s tesno sodniško odločitvijo. Proti Železničarju so Gorišničani osvojili točko, s čimer so sezono končali na 7. mestu. Za vstop v končnico bi morali ugnati le Branik Maribor, s katerim so izgubili 3:4, tako kot na večini preostalih dvobojev.
Franc Nasko, trener JK Gorišnica: »Z rezultati v 1. slovenski ligi ne moremo biti zadovoljni, saj smo pred sezono potihoma računali tudi na uvrstitev v končnico. Ta cilj je bil povsem uresničljiv, a so nam precej ponagajale poškodbe in službene obveznosti nekaterih naših tekmovalcev. Tako je celotno sezono izpustil Branko Kralj, veliko je bil odsoten Damjan Fras, Dani Rus se ubada s poškodbo . Zaradi teh nevšečnosti nismo na nobenem srečanju nastopili v popolni postavi in smo
Posamezni rezultati judoistov Gorišnice: Olimpija - Gorišnica 4:3 (37:27)
-60 kg: Matej Dimovski - brez nasprotnika 1:0 (10:0) -66 kg: Andrej Vidmar - Simon Mohorovič 0:1 (0:10) -73 kg: David Kukovec - Leon Jaušovec 1:0 (10:0) -81 kg: Sašo Jereb - Aleksander Nemec 1:0 (10:0) -90 kg: Jesenko Četič - Edis Imamovič 1:0 (7:0) -100 kg: Denis Štih - Denis Rus 0:1 (0:7) + 100 kg: Žan Logar - Vito Dragič 0:1 (0:10)
Železničar - Gorišnica 3:3 (30:30)
-60 kg: Žiga Petek - brez nasprotnika 1:0 (10:0) -66 kg: Nejc Špic - Leon Jaušovec 1:0 (10:0) -73 kg: Nik Blažič - Simon Mohorovič 0:1 (0:10) -81 kg: Mario Rudl - Aleksander Nemec 1:0 (10:0) -90 kg: Vinko Ervin - Edis Imamovič 0:0 (0:0) -100 kg: Milan Omeragič - Denis Rus 0:1 (0:10) + 100 kg: brez nasprotnika - Vito Dragič 0:1 (0:10)
Franc Nasko, trener JK Gorišnica
vsa srečanja izgubili z minimalnim rezultatom 3:4. Tako je bilo npr. tudi proti Impolu, ki je sicer vse ostale tekmece premagoval z visokimi izidi, 5:2, 6:1 ali 7:0. Odločilen je bil poraz 3:4 proti Sankaku, kjer sta manjkala brata Rus. Največ posamičnih zmag so nam sicer prinesli Denis Mohorovič, Denis Rus in Vito Dragič; slednjega smo angažirali zaradi odsotnosti Frasa. Če bi k temu v vsakem krogu dodali še vsaj enega zdravega in pripravljenega judoista, bi bili zanesljivi udeleženci končnice.«
sta, jm
Namizni tenis • TOP za člane, 2. OT za mladince
Danilo Piljak do dobrega rezultata na TOP-u
2. odprti turnir za mladince
Konec oktobra je v športni dvorani OŠ Livade v Izoli potekal 2. odprti turnir za mladince in mladinke v sezoni 2012/13. Na turnirju, ki ga je organiziral domači NTK Arri-goni, je nastopilo 58 mladincev in 31 mladink, med njimi so bili tudi tekmovalci NTK Ptuj in Cirkovce.
Iz predtekmovalnih skupin sta se na glavni turnir z 2. mestoma pričakovano uvrstila
Darko Hergan in Žan Napast (oba Cirkovce), to pa ni uspelo mladima Marselu Še-guli in Jerneju Mastenu Toplaku (NTK Ptuj), ki sta bila v svojih skupinah tretja (dosegla sta po eno zmago). Hergan in Napast sta v 1. krogu glavnega turnirja naletela na premočna tekmeca, izločila sta ju Aljaž Šmajcelj (Krka) in Mario Kolbl (Sobota).
Mladinci, končni vrstni red: 1. Ludvik Peršolja (Iskra Letrika Vrtojba), 2. Patrik Sukič (Kema Puconci), 3.-4. Tom Šfi-ligoj (Olimpija) in Darko Jor-gič (Hrastnik) ... 16.-30. Darko Hergan, Žan Napast.
Pri dekletih je Anja Bezjak (NTK Ptuj) uspešno »preskočila« kvalifikacijsko skupino, nato pa jo je v glavnem turnirju ustavila Rebeka Lukič (Vesna). Mladinke, končni vrstni red: 1. Zala Veronik (Fužinar Interdiskont), 2. Urška Čokelj (Arrigoni Izola), 3-4. Tamara Pavčnik (Hrastnik) in Nika Veronik (Fužinar Interdiskont) ... , 8.-15. Anja Bezjak.
1. TOP za člane
V Ravnah na Koroškem je v organizaciji NTK Fužinar Interdiskont potekal 1. letošnji TOP turnir za člane in članice. Ta je bil nekoliko slabše zaseden, kljub temu pa so bile prikazane kvalitetne borbe, vrh pa so zasedli najboljši slovenski igralci (poleg Bojana Tokiča).
Tekmovalci in tekmovalke so bili razdeljeni v dve kakovostni skupini, v drugi sta pri moških nastopala tudi Danilo Piljak (Cirkovce) in Matic Slodej (NTK Ptuj). Izkušenejši Piljak je dosegel 4 zmage in 3 poraze, mlajši Slodej pa 3 zmage in 4 poraze. S temi rezultati sta zasedla 3. in 6. mesto. V njunem medsebojnem dvoboju je bil boljši Piljak, ki je slavil 3:1.
V 1. skupini je Gregor Zafo-šnik osvojil 3. mesto (4:3), brez poraza je slavil Mitja Horvat (Kema).
Pri dekletih sta v 1. kakovostni skupini nastopali nekdanji članici NTK Ptuj Vesna Rojko (sedaj Muta) in Ivana Zera (Ljubljana). Uspešnejša je bila slednja, ki je z izkupičkom 4 zmag in 3 porazov zasedla 3. mesto, Rojkova je s tremi zmagami osvojila šesto.
Člani, končni vrstni red, 1. skupina: 1. Mitja Horvat (Kema Puconci) 7:0, 2. Uroš Slatinšek (Krka) 5:2, 3. Gregor Zafoštnik (Zavarovalnica Maribor) 4:3, 4. Ludvik Peršolja (Le-trika) 4:3, 5. Tomaž Roudi (Ilirija) 3:4, 6. Patrik Sukič (Kema Puconci) 3:4, 7. Klemen Jazbič (Edigs Mengeš) 2:5, 8. Domi-
nik Škraban (Kema Puconci) 0:7; 2. skupina: 1. Patrik Rosc (Tempo Velenje) 6:1, 2. Deni Kožul (Logatec) 5:2, 3. Danilo Piljak (Šternmatik Cirkovce) 4:3, 4. Tim Šfiligoj (Olimpija) 3:4, 5. Ožbej Poročnik (Sobota) 3:4, 6. Matic Slodej (Ptuj) 3:4, 7. David Orešnik (Edigs Mengeš) 3:4, 8. Tilen Novak (Krka) 1:6.
Članice, končni vrstni red, 1. skupina: 1. Manca Faj-mut (Fužinar Interdiskont) 7:0, 2. Alex Galič (Nemčija) 5:2, 3. Ivana Zera (Ljubljana) 4:3, Katja Gutnik 4:3, 5. Nina Zupančič (obe Logatec) 4:3, 6. Vesna Rojko (Muta) 3:4, 7. Sanja Smi-ljanič (Logatec) 1:6, 8. Melita Verhnjak (Muta) 0:7.
JM
NTKiternmatifi Cirkovce
fO'
NTK Štermati' Ciriiov«
Danilo Piljak, Zan Napast in Darko Hergan (vsi Šternmatik Cirkovce) so nastopili na dveh močnih turnirjih v Izoli in na Ravnah.
Šport mladih • Hura, prosti čas
Otroci ptujskih vrtcev aktivni med počitnicami
Zavod za šport Ptuj v času jesenskih počitnic zadnjih nekaj let tradicionalno organizira projekt Hura, prosti čas. Z njim želijo otrokom omogočiti aktivno preživljanje počitniškega časa. Tako so tudi tokrat v športni dvorani Mladika in trim kabinetu Mestnega stadiona na Ptuju pripravili različne brezplačne športne aktivnosti. Med drugim so se otroci ptujskih vrtcev in osnovnih šol lahko preizkusili v pestrih športnih dejavnostih, od plesa, nogometa, elementarnih igric in poligončkov. Posebej zanimive so bile tudi »igrarije« z bratoma Malek.
Podobno kot v prejšnjih letih je tudi v tem treba pohvaliti izreden odziv in udeležbo otrok in vzgojiteljic Vrtca Ptuj, ki so se v dobri šolski uri dodobra naigrali in razgibali. Na drugi strani je bil ponovno zabeležen slab odziv otrok nižjih razredov osnovnih šol, saj se je le nekaj posameznikov udeležilo športnih aktivnosti. Vodja projekta Boštjan Zemljarič
iz Zavoda za šport Ptuj je podal podobno oceno: »Sam projekt je potekal v bolj ali manj ustaljenem tonu, kar pomeni, da so otroci ptujskih vrtcev tisti, ki so se v velikem številu udeležili aktivnosti. Žal je bilo osnovno-
šolcev premalo, kljub temu pa lahko projekt kot celoto ocenimo kot zadovoljiv.«
Projekt je bil sicer organiziran in izpeljan na visokem strokovnem nivoju. Naslednjega pripravljajo v času zimskih
počitnic, ko bodo v dvoranah ponudili podobne vsebine kot tokrat. Če bo v času zimskih počitnic na Ptuju sneg, bodo najverjetneje izvedli nekaj projektov ali igric na snegu.
David Breznik
Plavanje m PK Terme Ptuj
Mladi plavalci nastopili na 5. pokalu Ruš
Na 5. pokalu Ruš v plavanju se je predstavilo 117 nastopajočih iz osmih slovenskih klubov. Med njimi je bil tudi Plavalni klub Terme Ptuj, ki so ga zastopali Leon Ljubec Zajko, Jurij Bohak in Tilen Kolar. Gre za plavalce, ki jih trenira Igor Sternad in sodijo v kategorijo mlajših dečkov/deklic in dečkov/deklic. V Rušah je bilo za mlade ptujske plavalce to njihovo prvo tekmovanje v letošnji zimski sezoni v 25-me-trskih bazenih. Tilen Kolar je sploh prvič tekmoval v teh pogojih in je tako imel krstni nastop, ki ga je odplaval z odliko. Leon Ljubec Zajko in Jurij Bohak sta izboljšala vse rezultate iz pretekle zimske sezone. Takšne rezultate so v ptujskem plavalnem klubu tudi pričako-
Od leve: Leon Ljubec Zajko, Tilen Kolar in Jurij Bohak
vali, saj oba pridno trenirata.
Najboljša ptujska plavalca opravila del priprav na
zimsko sezono
Glede na rezultate v poletnem obdobju sta trenutno
najbolj nadarjena člana PK Terme Ptuj Lora Grobelšek in Tim Vidovič. Ta zaradi bolezni pred časom ni opravil celotnih priprav na zimsko sezono, medtem ko je bila Grobelškova s celjskim klubom Neptun na pripravah na Češkem, kjer je tudi nastopila na mednarodni tekmi. Po teh pripravah oba pod vodstvom trenerja Igorja Sternada pilita formo za prihajajoča domača in tudi mednarodna tekmovanja. Tako bo Grobelškova že ta konec tedna nastopila v Avstriji, medtem ko bosta oba plavalca v nadaljevanju meseca potrjevala dobro pripravljenost na mitingih v Celju in Kranju, kjer lahko od njiju pričakujemo tudi dobre rezultate.
David Breznik
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, Liga U-14
1. SML
REZULTATI 12. KROGA: Celje -Aluminij 2:1, Bravo Publikum - Jadran Dekani 0:2, Gummi Miral Ja-renina - Šampion Celje 0:2, NOGA Triglav 0:2, Maribor - Olimpija 1:1, Krka - Mura 05 2:0, HIT Gorica -IB Interblock 6:1, Domžale - Rudar Velenje 3:0
1.	HIT GORICA 12 11 1 0 37;9 34
2.	MARIBOR 12 9
3.	DOMŽALE
4.	KOPER
5.	OLIMPIJA
6.	ALUMINIJ
7.	KRKA
8.	MURA 05
9.	IB INTEBLOCK
10.	B. PUBLIKUM
11.	JADRA DEKANI 12
12.	NOGA TRIGLAV 12
13.	RUDAR V. 12
14.	CELJE 12
15.	G. M. JARENINA 12
16.	ŠAMPION CELJE 12 CELJE - ALUMINIJ 2:1 (0:0) STRELCI: 0:1 Vindiš (80.), 1:1
Zbičajnik (84.), 2:1 Kidrič (91.)
ALUMINIJ: Cvetič, Brence, Kaj-tna, Dvoršak -Špehar, Cafuta, Sa-
gadin, Kirič (Podbrežnik), Kajzer, Damše (Zečevič), Vindiš, Petek (Vujisič). Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
12 12 12 12 12 12 12 12
1	34:13
2	33:1O
3	4O:11 3	21:14
5	22:2O
6	15:25
7	15:26 6	21:26 7	15:24 7	15:26 S	2O:22 7	11:19 S	12:26 S	11:37 9	13:27
REZULTATI 12.KROGA: Celje
-	Aluminij 1:0, Bravo Publikum -Jadran Dekani 0:0, Nissan Ferk Jarenina - Šampion Celje 0:3, NOGA Triglav - Koper 1:0, Maribor
-	Olimpija 2:0, Krka - Mura 05 0:1, HIT Gorica - IB Interblock 0:1, Domžale - Rudar Velenje 2:1
1.	DOMŽALE 12 11 1 0 37:6 34
2.	KOPER 12 9 2
3.	MARIBOR 12
4.	HIT GORICA 12
5.	IB INTERBLOCK 12
S 3 S O 7 2
6. NOGA TRIGLAV 12 6 4
7.	B. PUBLIKUM
8.	KRKA
9.	OLIMPIJA
10.	CELJE
11.	JAD. DEKANI
12.	RUDAR V.
13.	ŠAMP. CELJE
14.	ALUMINIJ
15.	FERKJARENINA12
16.	MURA 05 12
12 12 12 12 12 12 12 12
1 31:9	29
1	29:5	27
4	24:12	24 3	25:16	23
2	24:14	22
6	16:1S	16
7	12:22	15 6 11:15	14
6	15:2O	14
5	13:16	13
7	11:2O	11 7	12:25	11 S 15:22	1O
2 O 1O S:3O	6
2 O 1O 6:39	6
5 1 5 O 4 2 4 2 3 4 3 2 3 2 3 1
ALUMINIJ: Janžekovič, Zorec (Muharemi), Bela (Klanjšek), Šo-štarič, Ahec, Pintarič (Knez), Ro-gina, Novak (Brodnjak), Stopajnik (Novačan), Vrbanec, Dobaj. Trener: Tomislav Grbavac.
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 15. KROGA: Ljutomer - Aluminij 1:16, NŠ Poli Drava - Žalec 5:0, Šampion Celje - Mura 05 0:2, Rudar Velenje - Farmtech Veržej 3:1, Krško -Celje 1:1, Maribor - NŠ R. Koren Dravograd 5:0, Nissan Ferk Jare-nina - Kovinar Tezno 0:0, Pobrež-je - Železničar 6:0
1.	MARIBOR 15	14 1
2.	CELJE	15	11 4
3.	ALUMINIJ 15	11
4.	RUDAR VELENJE 15	10
5.	MURA 05 15	10
6.	KRŠKO 14	9
7.	ŠAMPION CELJE 12	7
8.	FARM. VERŽEJ 15	6 3
15.	KOV. TEZNO
16.	ŽELEZIČAR
15 1 2 12 9:74 15 O 1 14 6:116
CELJE - ALUMINIJ 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Močič (34. z 11 m)
9.	POBREZJE 15
10.	NŠ POLI DRAVA 15
11.	DRAVOGRAD 15
12.	FERK JARENINA 15
13.	LJUTOMER 15
14.	ŽALEC 14
O 1O2:4 43 O 7S:12 37
2	7O:16 35
3	63:16 32
4	4S:1O 31 3 46:2O
5	37:32
6	22:29
7	3O:3O 7 3O:25 S 3O:3S 9 16:27
O 13 12:1O7 O 12 17:6O
29 24 21 2O 2O 19 14 6 6
NS POLI DRAVA - ŽALEC 5:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Zemljarič (16.), 2:0 Murko (19., z 11 m), 3:0 Kram-berger (21.), 4:0 Kramberger (51.), 5:0 Majcen Kostič (57.)
NŠ POLI DRAVA: Pivko, Irgl, Majcen Kostič, Pivko, Baranašic (Bru-men), Kramberger, Zemljarič (Lo-venjak), Murko (Prelog), Mesarič, Cesar (Šoštarič), Furjan (Pihler). Trener: Boštjan Zemljarič
LJUTOMER - ALUMINJ 1:16 (1:6)
STRELCI: 0:1 Bohak (10.), 0:2 Petrovič (16.), 0:3 Panikvar (18.), 0:4 Bohak (24.), 0:5 Bohak (26.), 0:6 Saboti (27.), 1:6 Štamberger (32.), 1:7 Bohak (39.), 1:8 Petrovič (42.), 1:9 Petrovič (46.), 1:10 Petrovič (48.), 1:11 Petrovič (51.), 1:12 Petrovič (56.), 1:13 Petrovič (62.), 1:14 Krivec (65.), 1:15 Lo-zinšek (67.), 1:16 Saboti (69.).
ALUMINIJ: Ponudič (Krušič), Jesenek, Kaisesberger (Munda), Bračič (Lozinšek), Lončarič, Dob-nik (Ekart), Krivec, Bohak, Panikvar, Petrovič, Saboti. Trener: Borut Kolar
DK, JM
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: Celje - Luka Koper, Olimpija - Triglav, Gorica - Rudar, Mura 05 - Domžale. Maribor - Aluminij (nedelja, 11. 11., ob 16.00)
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA: Zavrč - Bela krajina (petek, 9. 11., ob 18.00 na stadionu v Zavrču), Kalcer Radomlje - Roltek Dob, Dravinja Kostroj - Krško, Šmartno 1928 - Šampion Celje, Krka - Garmin Šenčur
3.	SNL - VZHOD
PARI 12. KROGA: Farmtech Veržej - Šmarje pri Jelšah, Kovinar Štore - Aha Emmi Bistrica, Malečnik - Zreče, Čarda - Avto Rajh Ljutomer, Rakičan - Grad, Tromejnik G - Sukič - Koroška Dravograd, Odranci - Avtoservis Beltinci
SUPER LIGA MNZ PTUJ
PARI 13. KROGA: Središče ob Dravi - Boč Poljčane, NŠ Drava Ptuj, Carrera Optyl Ormož - Stojnci, Hajdina - 1A avto Gerečja vas (sobota ob 14.00), Bukovci - Podvinci Betonarna Kuhar (nedelja ob 14.00)
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PAR 7. KROGA: Dornava - Teleing Pomurje (petek, 9. 11., ob 14.30 v Dornavi)
ROKOMET
1. A DRŽAVNA LIGA (ž)
8. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Mlinotest Ajdovščina (sobota, 10. 11., ob 19.00 v športni dvorani Ljudski vrt)
I.	NLB LEASING LIGA
10. KROG: Istrabenz Plini Izola - Jeruzalem Ormož (sobota, 10.
II.,	ob 19.00 v športni dvorani v Izoli)
1.	B ROKOMETNA LIGA
6.	KROG: Slovan - Moškanjci Gorišnica (petek, 9. 11., ob 18.30 v Ljubljani), Velika Nedelja Carrera Optyl - Damahaus Cerkle (sobota, 10. 11., ob 19.00 v športni dvorani v Veliki Nedelji)
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
7.	KROG: Loka 2012 - Drava Ptuj (petek, 9. 11., ob 19.00, športna dvorana v Škofji Loki)
ODBOJKA
2. DOL - vzhod (ž)
4. KROG: ŽOK AC Prstec Ptuj - Kostmann Slovenj Gradec (sobota, 10. 11., ob 18.00 v športni dvorani Gimnazije Ptuj)
KOŠARKA
4.	SKL - VZHOD (M)
3. KROG: KK Ptuj - Nona Lenart (sobota, 10. 11., ob 20.30 v športni dvorani Gimnazije Ptuj)
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA LIGA VZHOD (ž)
7. KROG: Ceršak - Drava Deta center Ptuj
3.	SLOVENSKA LIGA VZHOD (m)
7. KROG: Konjice II - Drava Deta center Ptuj
STRELSTVO
MEMORIAL BRUNA SKODIČA IN NAGRADA POHORJA
V	soboto, 10. 11., bo v športni dvorani v Račah potekalo odmevno mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno puško za Memorial Bruna Skodiča in nagrado Pohorja. Tekmovanje bo domače društvo Franca Lešnika Vuka iz Hotinje vasi izvedlo v ločenih kategorijah članov in mladincev, prijavljenih pa je preko 150 strelcev, ki prihajajo iz šestih držav Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Slovaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Na tekmovanju pa bosta med drugim nastopala tudi slovenska olimpijca bronasti Rajmond Debevec in Živa Dvoršak ter Madžar Peter Sidi, najboljši strelec na svetu v letu 2010.
Finale za mladince in mladinke se bo začel ob 17.15, finale za člane in članice pa bo potekal od 18.45 naprej.
I. ODPRTO KONTROLNO TEKMOVANJE
V	nedeljo, 11. 11., pa bo na istem strelišču v Račah še I. odprto kontrolno tekmovanje Strelske zveze Slovenije, na katerem bodo nastopali strelci s standardnim zračnim orožjem puške in pištole. Lista prijavljenih strelcev in razpored tekmovanja sta dostopna na spletni strani www.strelska-zveza.si.
David Breznik , SG
Kikboks
Četrti turnir medobčinskega prvenstva je bil izbirni pred Zagorjem
V Kikboks centru Ptuj
(nadzidava Mladike) je v ponedeljek pred starši in prijatelji tega športa potekal četrti turnir medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane. Turnir so organizatorji iz Kluba borilnih veščin Ptuj pod vodstvom trenerjev Vladimirja Sitarja ter Edvarda Štegarja vzorno organizirali. Sodili so domači sodniki Franc Vrbančič, Aleš Skledar in Milan Breg.
Na turnirju so v svojih kategorijah največ pokazali naslednji tekmovalci: kadeti Niko Ritlop, Lara Vuzem Vajda,
Nina Duh, Patrik Šulek, Nino Bratušek, Dominik Ljubec in Dejan Duh; mladinci Vito Čurin, Luka Vin-diš, Simon Kaisersberger, Gašper Mlakar in Rok Potočnik ter članica Sabina Ko-lednik.
Po tekmovanju so bili tako tekmovalci kot trenerji zadovoljni s prikazanim. Trenerji so na podlagi prikazanega sestavili ekipo za sobotno tekmovanje v Zagorju (vanjo so uvrstili tudi nekatere upravičeno odsotne tekmovalce) in pričakujejo dober nastop tudi na tem mednarodnem turnirju.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Sabina Kolednik (levo) in Adriana Korez (obe KBV Ptuj) med dvobojem na medobčinskem prvenstvu
Boviing • Podjetniška liga
Remi v derbiju, tesno tudi na začelju
Derbi 7. kroga je bil odigran v sredo, ko sta se merili ekipi Tamesa in DaMoSSa. Kljub temu da so imeli igralci Tamesa na koncu precej boljši ekipni rezultat (2616 - 2485), pa se je srečanje končalo z remijem. Najboljši rezultat celotnega kroga je sicer dosegla ekipa Radio-Tednik Ptuj, ki je prvič prešla mejo 2800 podrtih kegljev (2849). Tudi najboljša posameznika 7. kroga - Seba-stjan Kotnik in Črtomir Goznik - sta člana te ekipe, ki je tokrat ugnala MP Ptuj. Visoki zmagi sta zabeležili še ekipi VGP Drava in Saška bar, bolj napeto pa je bilo na srečanju med ekipama Elektro Maribor in Boxmark team. Dekleta so povedla 2:0, a so jim igralci Elektra odgovorili s štirimi zaporednimi točkami. V zadnji igri je bil rezultat izenačen,
Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Sebastijan Kotnik 843, 2. Črtomir Goznik (oba Radio-Tednik Ptuj) 822, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 775, 4. Stanko Jus (Talum) 719, 5. Robert Šegula (Tames) 716, 6. Jani Kramar (DaMoSS) 715, 7. Zvonko Čer-ček (MP Ptuj, d. o. o.) 714, 8. Robi Kurež (Saška bar) 704,
9.	Andrej Trunk (Tames) 692,
10.	Branko Kelenc 686 (VGP Drava) 672.
tako se je skupne zmage veselila ekipa Elektro Maribor.
Rezultati 7. kroga: Tames -DaMoSS 4:4, Elektro Maribor
-	Boxmark Team 5:3, Saška bar
-	SKEI Ptuj 7:1, VGP Drava - Talum 7:1, MP Ptuj, d. o. o. - Radio-Tednik Ptuj 2:6. Prosta je bila ekipa Mestna občina Ptuj.
1.	VGP DRAVA	6	2798	42	177,0
2.	TAMES	7	2616	42	165,9
3.	SAŠKA BAR	7	2655	36	167,2
4.	DAMOSS	7	2485	33	157,6
5.	RADIO-TEDNIK	6	2849	28	167,2
6.	M. OBČINA PTUJ	6	-	26	160,5
7.	MP PTUJ, D. O. O.	6	2441	23	155,2
8.	TALUM	6	2557	17	154,5
9.	ELEKTRO MARIBOR 6	2337	14	147,9
10.	SKEI PTUJ 7 2144 11 136,6
11.	BOXMARK TEAM 6 2207 8 131,3
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik, povprečje 203,3, 2. Črtomir Goznik (oba Radio-Tednik Ptuj) 196,7, 3. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 185, 4. Marko Šamperl (Saška bar) 181,6, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,3, 6. Robert Šegula (Tames) 180,6, 7. Gregor Miložič (Saška bar) 178,6, 8. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 172,8, 9. Andrej Trunk (Tames) 172,5, 10. Stanko Jus (Talum) 171,7.
Razpored 8. kroga (ponedeljek,
12.	11): ob 17.30: Elektro Maribor
-	MP Ptuj, d. o. o.; ob 20.00: Tames
-	VGP Drava, DaMoSS - Saška bar, Talum - Boxmark Team, Mestna občina Ptuj - Radio-Tednik Ptuj. Prosta je ekipa SKEI.
JM
Strelstvo • Pokal občine Gorenja vas - Poljane
Sumak s puško, Venta, Simonie in Kostanjevec s pištolo v finalu
V občini Gorenja vas - Poljane je preteklo nedeljo, v organizaciji domačega strelskega društva, potekal dobro obiskani strelski turnir s standardnim zračnim orožjem za Pokal občine.
Kevin Venta ostal brez zmage, vendar vzel novo odličje
Po kvalifikacijah z zračno pištolo si je s 572 krogi najboljše izhodišče pred finalom priboril ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta in se s tremi krogi prednosti pred konkurenti nadejal mirnega zaključka v finalu. Sledili so mu Brunšek, Tkalec in Repič s 569 krogi. V finalno osmerico sta se s 565 in 564 krogi kvalificirala tudi Ptujčana Zlatko Kostanjevec in Simon Simonič, slednji pod okriljem svojega kluba SD Jožeta Kerenčiča Miklavž. Izven finala pa so tako ostali po štirje strelci iz Miklavža in Ptuja, 10. Boštjan Simonič 564, 17. Aleksander Ciglarič 558, 24. Miran Miholič 547, 34. Alojz Trstenjak 527 krogov, vsi iz SD Jožeta Kerenčiča ter 11. Majda Raušl 563, 19. Robert Šimenko 556, 30. Mateja Pešakovič 534 in 35. Rok Veršič s 523 krogi, vsi SK Ptuj. V finalu je Venta kot vodilni streljal zanesljivo do 5. strela, z deveticami in deseticami, nato pa sta sledili dve osmici, ki sta Tkalcu v nadaljevanju navrgli skoraj 5 krogov prednosti in tega do konca Venta ni mogel več spremeniti, še več, zaradi osmice v zadnjem 10. strelu je za desetinsko zaostal tudi za srebrnim odličjem, ki mu ga je pred nosom speljal Kamničan Rožle Repič z zadetkom 10,5 kroga v zadnjem strelu. V ozadju je z osmega na peto mesto napredoval Simon Simonič s finalnim dosežkom 98,6 krogov,
Rokomet
MLAJŠI DEČKI A: visoka zmaga proti sosedom
JERUZALEM - VELIKA NEDELJA
32:9 (17:4)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; A. Munda 2, B. Zadravec 3, P. Ozmec 8, Belec 4, Torič 2, Sovič, G. Hebar 3, Notersberg 10.
VELIKA NEDELJA: Pfeifer; A. Kovačec, Šoster, Horvat, Toplak 1, Škrjanec, Majcen 4, Slana 1, Kuhar 3, Anderlič.
Na vodstvo gostov z 2:1 so Je-ruzalemčani odgovorili z delnim izidom 13:0 in vodstvom s 14:2 in zmagovalec je bil odločen.
MLAJŠI DEČKI B: za gol boljša Velika Nedelja
JERUZALEM - VELIKA NEDELJA 12:13 (5:7)
JERUZALEM: Borko; M. Korpič Lesjak, U. Horvat 1, Trstenjak, Perger 1, J. Lukman 1, M. Voršič, Sovič 5, Torič 2, G. Cvetko 2.
V. NEDELJA: Pfeifer, Mesarec; V. Kovačec, A. Kovačec, Ozmec, Šo-ster, Kumer 1, Toplak 3, Kuhar 9.
Zmaga gostov z golom prednosti je zaslužena. Najvišja prednost mladih rokometašev iz Velike Nedelje je znašala tri zadetke (5:8, 6:9).
KU
na šestem mestu pa je tekmovanje zaključil Zlatko Kostanje-vec s finalnimi 97,1 kroga in skupnimi 662,1 kroga. V ekipni razvrstitvi je enako kot lani zmagala ekipa Prijateljev z dosežkom 1697 krogov, v postavi Kevin Venta, Cvetko Ljubič in Emerik Hodžic, drugo mesto so s 1694 krogi osvojili strelci iz Rečice, pred Grosupljem s 1688 krogi. Na četrtem mestu je sledila ekipa Jože Kerenčič Miklavž s 1686 krogi pred pe-touvrščenimi Ptujčani s 1684 krogi.
Dvoršakova unovčuje bogate finalne izkušnje, Šumak šesti
V kvalifikacijah s puško je bil vodilni po rednem delu strelec Tabora Ježice Andraž Dovč z zelo solidnim dosežkom 594 krogov. Z enakim dosežkom, vendar slabšo zadnjo serijo z 98:99 krogi, pa mu je sledila olimpijka Živa Dvoršak. Visoko pa sta se v enotni konkurenci uvrstili še mlada Nina Juvan s 591 krogi in nekaj let starejša Kaja Repič s 587 krogi. Manj od pričakovanj je pokazal Željko Moičevic, ki je s 585 krogi zasedal 5. mesto, med osmerico izbrancev pa se je uvrstil tudi ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak in s 584 krogi, na račun najboljše zadnje serije z 99 krogi, v konkurenci petih strelcev držal šesto mesto pred finalom. Izven finala sta
Foto: Simeon Gönc
Ormoška strelca Kovinarja, Kevin Venta in Jan Sumak, sta v Gorenji vasi znova pokazala dobro streljanje, si priborila finale in na koncu osvojila tretje in šesto mesto.
ostala preostala dva ormoška strelca Kovinarja, Rok Šumak s 577 krogi na 17. mestu in Petra Vernik s 575 krogi na 19. mestu. Brez finalistov pa so ostali tudi kidričevski strelci Uroš Mohorko, Aleš Pernat in Teja Sagadin, ki so s 572, 566 in 564 krogi osvojili 21., 24. in 26. mesto. V finalu je bilo zelo zanimivo predvsem v boju za zmago, svoje kvalitete dobre strelke, ki ima visok prag psihološke tolerance, pa je vnovič dokazala 11. iz OI v Londonu Živa Dvoršak, ki je slavila z dobrima dvema krogoma prednosti pred konkurenco. Presenetljivo je Dovč ostal brez srebrnega odličja v konkurenci z drugo Olimpi-jino strelko Nino Juvan, ki ga
je s finalnim dosežkom 103,3 kroga prehitela za pičlo de-setinko. Najboljše streljanje med finalisti je pokazal Moi-čevic in se z dosežkom 104,2 kroga prebil na četrto mesto, zelo dobro pa je v finalu nastopal tudi Jan Šumak, ki se je s tretjim najboljšim dosežkom s 103 krogi obdržal na šestem mestu. V ekipni razvrstitvi je prepričljivo zmago slavila ekipa Olimpije z rezultatom 1768 krogov, drugo in tretje mesto pa sta s 1751 in 1742 krogi osvojili ekipi Kamnika in Jesenic. Brez ekipnega odličja so tokrat ostali Kovinarjevi strelci s 1736 krogi na 4. mestu, Ki-dričani pa so s 1702 krogoma osvojili 6. mesto.
Simeon Gonc
Nogomet • NK Golgeter Hajdina
Po prvem delu dve prvi mesti
V NK Hajdina so lahko ponosni na delo in rezultate pri mlajših selekcijah. Postali so namreč prvaki jesenskega dela tekmovanja pri selekcijah U-18 in U-16. Trenersko delo so pri teh ekipah zaupali nekdanjemu nogometašu Aluminija, Gerečje vasi, Apač in Hajdine Damjanu Metličarju, ki se je resno lotil dela in rezultati niso izostali. Pri mladincih so si zastavili visoke cilje, in sicer osvojitev 1. mesta, s čimer bi dobili možnost igranja v kva-
lifikacijah za 2. slovensko ligo. Trenutno prvo mesto želijo zadržati tudi v spomladanskem delu, za njimi zdaj zaostajata ekipi Aluminij B in Boč iz Poljčan. V pokalnem tekmovanjem so se uvrstili v polfinale in v torek izgubili s prvo ekipo Aluminija, ki nastopa v prvi slovenski ligi. Enako velja za kadete, ki tudi zasedajo prvo mesto.
EKIPA U-18: Sebastjan Krajnc, Emil Tikvič, Aljaž Šori, Gregor Vrečar, Uroš Plajnšek, Denis Dre-venšek, Miha Metličar, Alen Rajh,
Damjan Gajser, Tilen Abraham, Klemen Rutar, Rok Letonja, Simon Kaisersberger, Tadej Bauman, Mat-teo Polanič, Marcel Kaisersberger, Gregor Gojkovič. Trener: Damjan Metličar.
EKIPA U-16: Žiga Glažar, Žan Merc, Erik Nahberger, Blaž Peklič, Rok Petrovič, Žan Petrovič, Marcel Kaisersberger, Simon Kaisersberger, Gregor Gojkovič, Tine Glodež, Žan Vratič, Denis Lesjak, Tadej Bauman, Rok Šimic, Milan Tomčič, Nejc Kondič, Tomaž Rihtar. Trener: Damjan Metličar.
Danilo Klajnšek
Mladinska ekipa NS Golgeter Hajdina
Kuharski nasveti
Kaki
V tem obdobju nas na pojedino vabijo kakiji s svojo enkratno barvo in lepoto. Ta sadež je sicer veliko bolj mamljiv na Primorskem, dostopen pa je po vsej Sloveniji.
Foto: Črtomir Goznik
Kaki
Kmetijska svetovalna služba
Kisanje zelja
Biološko kisanje je ena najstarejših tehnologij živil. Za dober končni izdelek je treba upoštevati: 1. Izbiro surovine Samo iz kakovostne surovine je možno dobiti kakovosten izdelek. Pravilna izbira sorte, ustrezni agrotehnični ukrepi, dobre ekološke razmere v rastni dobi in optimalni čas spravila pridelka. Preveč ne smemo gnojiti z dušikom, ker nam to lahko povzroči pojav sivkastorjavega zelja.
2.	Rezanje
Debelina rezine naj bi bila 2 do 4 mm, režemo z dobro nabru-šenimi noži, da so rezi gladki in čim daljši.
3.	Polnjenje kadi
Pri polnjenju kadi moramo poskrbeti, da so te skrbno oprane in očiščene ter osušene. Polnimo tako, da naložimo plast nari-banega zelja, nanj dodamo sol in začimbe po želji ter teptamo (tlačimo).
4.	Soljenje
Največ napak pri kisanju zelja in repe je posledica neustreznega soljenja.
Solimo v 2 do 2,5 % koncentraciji, kar pomeni 20 do 25 dag soli na 10 kg naribanega zelja.
5.	Obtežitev
Ne glede na način obtežbe je treba zagotoviti najmanj 10 do 25 % prostornine ali teže zelja. Obtežiti je treba na začetku bolj - pozneje manj.
Zapreti je treba takoj.
Potem pa je treba skrbeti za čistočo! Pene sproti odstranjevati!
V začetku vrenja mora biti v prostoru, kjer imamo zelje, temperatura 18-22 stopinj Celzija.
6.	Napake barve vonja in okusa
Mehko zelje je lahko posledica premajhne koncentracije soli, preveč soli pa daje trdo in žilavo zelje. Višje temperature med kisanjem povzročajo bolj trdo in kislo zelje, pri prenizkih temperaturah pa se lahko pojavi sluzavost.
Napake se lahko pojavijo pri predolgem skladiščenju surovine. Vzrok za tuje vonje in arome je lahko nečista surovina, na kateri je preveč talne mikroflore.
Med rastno dobo lahko premočno gnojenje z dušikom povzroči preveč beljakovin v zelju, kar privede do neprimernega maslenega vrenja. Posledica je sivkasto zelje, še zlasti v letih, ko so padavine neenakomerno razporejene.
Slabše ali neprimerno vretje je lahko tudi posledica premočnega ali prepoznega tretiranja s pripravki za varstvo rastlin.
Napake v barvi in konsistenci so lahko tudi posledica plesni, kar je povezano s prisotnostjo kisika.
Pripravila: Terezija Meško
Foto: arhiv
Če ste kdaj poskusili ne prav zrelega, ste se v tistem trenutku odločili, da to sadje ni za vas. Skoraj nobena druga vrsta sadja ni tako trpkega okusa kot nezreli kakiji. Nikakor se po tem ne odločite za vedno, saj kaki pravzaprav spada med najslajše vrste sadja. V tem času se že opazovanje nagiba k okušanju, vendar ne smemo pozabiti, da je ta oranžni sadež najboljši takrat, ko je jesen že pometla z listjem z dreves in se pojavi prva slana.
Kaki je tudi glede energijske vrednosti dobrodošel sadež. Vsebuje okrog 20 odstotkov sladkorjev, vitamin A, pomembne mineralne snovi, kot so kalij, magnezij ter fluor. Redno uživanje organizem oskrbi s potrebnimi vitamini, mineralni in naravnimi sladkorji. Kaki bolj kot drugo sadje zahteva pri izbiri natančnega poznavalca, saj se hitro uštejemo in naletimo na nezrelega, ki pa v resnici ni nezrel, vendar po trganju z dreves zahteva še čas zorenja - medenje, ki ga s
Bolezen se navadno začne nenadoma in nas preseneti z močnim kašljem. Kašelj je pogosto tako močan, da se kuža dobesedno davi in na koncu pogosto tudi bruha.
shranjevanjem zraven jabolk lahko pospešimo. Za takojšno uporabo izbiramo mehke, enakomerno obarvane oranžne plodove in jih do uporabe hranimo na hladnem. V topel prostor prinesemo le toliko sadežev, koliko jih bomo pojedli v treh do štirih dneh. V tem času na toplem namreč zgubijo trpkost. To velja za sveže nabrane plodove.
Trpek ni več takrat, ko bleščeča oranžna barva kože nekoliko potemni in postane rahlo prosojna. Če smo kje na Primorskem nabrali sveže plodove, bodo v kleti na hladnem ostali sveži tudi do božiča oziroma jih lahko hranimo tudi do tri mesece. Če jih imamo več in začnejo propadati, je najbolje, da jih posušimo. Suhi kakiji so zelo cenjeni in tudi pogosti na Japonskem, kjer veljajo za eno izmed najbolj cenjenih vrst suhega sadja, dandanes pa tudi naši suhi kakiji niso več redkost, čeprav postopoma pridobivajo veljavo.
Lastnik velikokrat pomisli, da se je psu zapičila kost v grlo in se zaradi tega davi. V razvoj te zelo nalezljive bolezni je vpletenih več virusnih in bakterijskih povzročiteljev, kot
Zrele jemo presne. Zaradi sredice, ki spominja na žele, so primerni za pripravo krem, pen in strnjenk. Z oranžno barvo in roži podobnimi cvetnimi listi je kaki pogosta sestavina sadnih košar oziroma lepa dekoracija. Po okusu se ujema s siri in prekajenim mesom. Nezrele sadeže, ki se sicer dajo lepše rezati kot popolnoma zreli, pogosto mari-niramo z limonovim sokom in jih dodajamo sadnim ter perutninskim solatam.
Zraven omenjenih jedi je dober sadež za kombinacijo sladko-slanih okusov, tako ga vse pogosteje uporabljamo pri pripravi mesnih jedi, kot je dušena svinjina s kakijevo omako, ali plodove preprosto spečemo na žaru in jih prelijemo s karamelno omako. Kaki je primerno sadje za shranjevanje v zamrzovalni skrinji, in sicer ga lahko pokapljanega z limonovim sokom in primerno embaliranega hranimo v zamrzovalni skrinji do enega leta.
Pri nas ga pogosto pripravljamo z jabolki, suhim sadjem, smetano, limonovim sokom, bananami, mletimi orehi ali mandlji in različnim vinom.
Kremo iz kakija in banan pripravimo tako, da vzamemo enako količino kakijev in banan. Oba sadeža olupimo,
so virus pasje parainfluence, reo- in adenovirusi, bakterija Bordetela bronhiseptica. Na psa lahko delujejo posamično ali vsi skupaj. Kosmatinci se okužijo s stiki med seboj. Pogosto imajo voden izcedek iz nosu in pri kašlju razpršijo kužne kapljice daleč naokrog. V milejši obliki bolezni splošno stanje živali ni prizadeto, kuža še ima apetit in je normalno aktiven. Vnete ima lahko tudi očesne veznice. V hujši obliki pa je splošno stanje psa lahko zelo prizadeto, pojavi se visoka temperatura, težko sopeče dihanje, ki nakazuje razvoj pljučnice, pes neha uživati hrano, poležava, je nezainteresiran za okolico. To lahko privede celo do smrti, in to predvsem pri psih, ki imajo oslabljen imunski sistem, in pri mladih kužkih. Diagnostika kužnega kašlja je za veterinarja relativno preprosta, diagnoza je postavljena po značilnih kliničnih znakih ter anamnezi lastnika. Značilno je, da večini obolelih psov lahko sprožimo kašelj z dotikom sapnika. Pazljivi moramo
narežemo na koščke, na vsak sadež kakija damo žlico sladkorja v prahu in eno žlico li-monovega soka, in če dobimo pregosto zmes, dodamo malo tekoče sladke smetane. V kremo vsipamo malo namočenih rozin in fino sesekljane man-dlje. Kremo nadevamo v visoke pecljate kozarce, okrasimo s tolčeno sladko smetano in majhnimi rezinami kakija ter ponudimo kot samostojno sladico. Tako pripravljeno kremo lahko damo v kovinski model, ki smo ga obložili s tanko folijo. Po vrhu kremo dobro pokrijemo in skozi noč postavimo v zamrzovalno skrinjo. Naslednji dan kremo narežemo na tanke rezine, prelijemo z vročo čokolado in prav tako okrasimo s tolčeno sladko smetano in kakijem. Tako pripravljeno sladico lahko ponudimo tudi najbolj zahtevnim gostom.
Če imate obilico kakijev in so že v zadnji stopnji uporabe, lahko pripravite tudi klasično pito, in sicer tako kot pripravljamo jabolčno pito iz krhkega testa, le da nadev zamenjamo z napol dušenimi sadeži kakija, ki jih po okusu sladkamo, dodamo limonov sok in sladke drobtine ali tekočo sladko smetano. Pri biskvitni piti pa nadeva ni treba zgostiti s sladkimi drobtinami ali smetano.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
biti z ovratnicami pri bolnih psih, saj lahko pri zategu povzročijo močan kašelj in davljenje. Pri huje prizadetih živalih opravimo laboratorijsko preiskavo krvi, odvzamemo bris iz grla in ga pošljemo na bakteriološko preiskavo, pri sumu na pljučnico pa opravimo tudi rentgensko slikanje prsnega koša. Zdravljenje pri manj prizadetih kužkih, torej pri tistih, ki še imajo apetit in so živahni, navadno poteka brez antibiotikov, saj bolezen podobno kot prehlad pri ljudeh mine sama po sebi.
Predpišemo le sredstva za umirjanje kašlja in vitaminsko podporo za dvig odpornosti. V resnejših primerih bolezni, ko ima kuža povišano telesno temperaturo in nima več ape-tita, je potrebno zdravljenje z antibiotiki, in to v obliki injekcij, saj tabletke zaradi oteklega grla psi zelo težko pogoltnejo. Zelo oslabele živali tudi hospitaliziramo in jim z infuzijami pomagamo prebroditi kritično fazo bolezni. Oboleli kužki se morajo izogibati razburjenju in telesnim naporom.
Učinkovita preventiva pri kužnem kašlju je, da ga ne izpostavljamo stikom z drugimi psi med epidemijo bolezni. V praksi je sicer to skoraj nemogoče. Obolenje lahko preprečimo tudi z rednim vsakoletnim cepljenjem kosmatinca, saj kakovostna kombinirana cepiva za pse vsebujejo tudi kužni kašelj. Prav tako so pomembni kakovostna prehrana in vitaminski dodatki, ki krepijo imunski sistem, saj je močan imunski sistem najboljša preventiva zoper bolezni. Emil Senčar, dr. vet. med.
- T.'" r	- -
Foto: Emil Senčar
Vir: http://improkuharija.biogspot.com/
Panacota s kakijevim prelivom in mandeljni
Tačke in repki
Kužni kašelj psov
Prišla je jesen in kot vsako leto se pri psih zelo pogosto pojavlja nalezljivo obolenje dihal, imenovano kužni kašelj oziroma traheobronhitis psov.
Nagradno turistično vprašanje
Vabijo martinove in druge prireditve
S prihodom jeseni so se zaključila nekatera tradicionalna ocenjevanja, ki pa letos niso bila takšna uspešna za Ptuj kot mesto in njegove ponudnike kot v prejšnjih letih. Sicer pa je te dni vse predvsem v duhu sv. Martina, ki mošt spreminja v vino. Na območju podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije si martinove prireditve kar podajajo kljuke, toliko jih je. Ptujsko martinovanje pa že ima pridih fašenka.
V	dneh pred martinovanjem in ustoličenjem novega princa ptujskega karnevala so se že tradicionalno srečali člani Sveta princev karnevala, ptujska vinska kraljica in novi princ karnevala, ki je ob tej priložnosti dobil še zadnje koristne napotke od svojih predhodnikov. Novega princa karnevala so izbrali že septembra na podlagi javnega razpisa - poziva Sveta princa karnevala, v soglasju s ptujskim županom Štefanom Čela-nom in vodjo projekta kurentovanja Brankom Brumnom. Marija Hernja Masten pa je tudi za novega princa karnevala našla zgodovinsko ozadje, določila naziv, insignije, opravo zanj in njegovo spremstvo. Ustoličili ga bodo v nedeljo, 11. novembra, ob 11. uri, 11 minut in 11 sekund.
V	tradicionalnem izboru Naj kopališče 2012 so bile Terme Ptuj v kategoriji velikih termalnih kopališč četrte, dosegle so 22,55 odstotka glasov, zmagovalno termalno kopališče Terme Olimia je prejelo 27,02 odstotka glasov. V ocenjevanju avto-
ljo, Damjana Trstenjak pa je v tekmovanju v pripravi in postrežbi kave osvojila srebrno medaljo. Dosedanji direktor Term Ptuj Andrej Klasinc je bil na rednem srečanju članov FECC Slovenija v Dobovi izvoljen za novega predsednika, na tej funkciji je zamenjal Branka Brumna, ki se je poslovil po 21 letih, imenovali so ga za častnega predsednika FECC Slovenija. Od junija letos je Branko Brumen podpredsednik FECC, odgovoren
za centralno in JV Evropo, kar pa je nezdružljivo z vodenjem nacionalne sekcije in članstvom v predsedstvu FECC. Na srečanju v Dobovi so se predstavniki dvanajstih karnevalov tudi dogovorili o sodelovanju in izmenjavi etnografsko-pustnih skupina na karnevalih v Sloveniji in v mednarodnem FECC-prostoru. Potrdili pa so tudi koledar Feccovih karnevalov v Sloveniji v letu 2013.
Nagrado za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Marija Lorenčič, Grajenščak 65, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da je bil hotel Primus letos star pet let. Danes sprašujemo, kako se imenuje novi princ ptujskega karnevala. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje in obisk savn v hotelu Primus. V uredništvu Štajerskega tednika, Rai-čeva ulica 6, pričakujemo odgovore do 16. novembra.
Foto: Črtomir Goznik
Na ptujskem gradu so se v sredo poklonili dvema blagovnima znamkama ptujskih vin, 50. obletnici haložana in 5. obletnici pullusa. Izvedli pa so tudi prvo svetovno prvenstvo haložana v mehurčkanju z mineralnimi vodami (na fotografiji).
kampov Moja dežela - lepa in gosto-	tekmovanj letos osvojile eno zlato in
ljubna je bil ptujski avtokamp peti	dve srebrni medalji, Srečko Krajnc je
med velikimi kampi. Na tradicional-	v pripravi jedi v kotličku osvojil zla-
nem Gostinsko-turističnem zboru	to medaljo, Maks Kekec je v pripravi
so Terme Ptuj v okviru strokovnih	jedi v kotličku osvojil srebrno meda-
Reportaža • Obisk iz Amerike (3. del)
Na trgatvi
Dan naše trgatve se je vse bolj bližal in morali smo še veliko urediti in pripraviti. Z veseljem sta nam priskočila na pomoč tudi naša gosta Jim in Nancy. Jim je še posebno želel izkusiti trgatev in se je je zelo veselil, saj tega še nikoli ni počel.
Zgodnje sobotno dopoldne smo se zbrali domači in povabljeni gostje na naši trgatvi. Pomagače smo bogato pogostili, nato pa se vriskajoč odpravili v vinograd, saj je kljub suši dobro obrodil. Jim se je odločil, da bo pomagal pri obiranju grozdja, Nancy pa je želela pomagati gospodinjam pri pripravi kosila. Jaz sem skupaj s sorodnikom Jernejem opravljal delo brentača. Malo nama je pri tem pomagal tudi moj oče.
Delo je bilo dobro razdeljeno. Grozdje je bilo sladko, vre-
me pa lepo in sončno. Trgači so bili veseli, kar se je slišalo daleč naokrog. Jim se je priključil skupini mlajših, kjer so ga toplo sprejeli. Naenkrat je opazil, da oče ni nosil značilnega predpasnika gospodarja, zato je moral domov ponj. Oče se je vrnil pravilno opremljen s predpasnikom, zraven pa je prinesel pijačo za trgače.
V vinogradu nas je obiskala Nancy. Tudi ona je utrgala nekaj grozdov, opozorila Jima, naj pridno dela, nato pa se vrnila domov, saj se je bližalo kosilo. Ves čas trgatve smo si
pripovedovali šale in se zabavali. Proti koncu si je mojo brento na rame nadel tudi Jim ter se fotografiral z njo. Bil je izjemno ponosen na to, da je lahko pomagal pri trgatvi.
Po dobro opravljenem delu v vinogradu in zasluženem kosilu smo moški nadaljevali stiskanje grozdja. Stiskalnico je posodil in upravljal moj stric Stanko, ki jo je tudi sam izdelal. Ta kovinska stiskalnica je videti popolnoma drugače kot starejše lesene. Stiskalnice, narejene podobno kot ta, uporabljajo v večjih proizvodnih obratih. Jim je tako lahko primerjal obe vrsti in ugotovil, da je proces stiskanja s staro leseno veliko zahtevnejši.
Merili smo sladkost mošta ter opazovali, kako se polnijo sodi. Jim je bil navdušen nad celotnim procesom pridelave vina. Povedal je, da česa podobnega še ni nikoli počel in da se bo še dolgo spominjal tega.
Po končanih obveznostih smo se kar nekaj časa zadržali in nadaljevali druženje ob pesmi in glasbi. Družba je želela, da prinesem kitaro in jih spremljam pri petju. Nič lažjega, le da se vse to ni končalo tako hitro. Ob zvokih kitare in petja smo se poslovili od prečudovitega dne.
Gosta sta posebno pohvalila delo moje babice, ki je spekla pravo orehovo potico, povrhu pa še obilno potratno potico. Nista mogla prehvaliti tudi vseh preostalih dobrot, Nancy
pa je še posebno pohvalila sladice, ki jih ni bilo malo.
Jim in Nancy sta na trgatvi spoznala tudi širše mamino sorodstvo ter druge prijatelje, ki so prišli pomagat trgat grozdje. Ugotovila sta, da smo dobra in vesela družba, da se radi obiskujemo ter drug drugemu pomagamo pri delu.
Po Sloveniji
V naslednjih dneh smo nadaljevali izlete po Sloveniji. Najprej smo si ogledali baziliko na Ptujski Gori, obiskali nekaj kulturnih hramov in druge lokalne znamenitosti. Spoznavali smo kulinariko naše domovine. Gosta sta skrbno pokušala in primerjala okus zaužitih jedi. Z vsem, kar sta dobila na krožnik, sta bila zadovoljna. Nekatere jedi sta še posebno pohvalila. Ustavili smo se tudi v zasebni najstarejši vinski kleti v Halozah pri Gregorečevih na Majskem Vrhu. Jim ni mogel prehvaliti pokušanih vzorcev vin. Posebno steklenico vina traminec sem jima tudi podaril.
Pot nas je čez nekaj dni vodila proti Gorenjski. Najprej smo se ustavili na Bledu. S parkirišča smo takoj odšli k jezeru. Razkril se nam je čudovit pogled na grad na skali, na otoček s cerkvico ter hotele in restavracije ob jezeru. Jim in Nancy sta bila vsa navdušena nad krajino, da Bleda kar nista želela zapustiti. S pletnjo smo se odpeljali na otok. Premagali smo vse stopnice ter pozvonili na zvon želja. Doživetje je bilo nepozabno.
Po kosilu nas je pot vodila naprej po dolini Save Bohinjke proti Bohinju. Vreme se je malo poslabšalo. Kljub temu smo si ogledali znamenitosti Bohinja in jezero. Opazovali smo ribiče, ki so lovili ribe v
reki pod jezerom, ter izmučene planince, ki so se vračali z gora. Odšli smo tudi do vzpenjače na Vogel, saj smo si Bohinjsko jezero želeli ogledati tudi iz višav. Škoda, da se je vreme tako poslabšalo, da ogled z Vogla zaradi megle ni bil mogoč.
Bližala se je noč, zato smo se odpravili v planinsko kočo na Pokljuko, kjer smo prenočili. Sprejel nas je lastnik in naš prijatelj Cene, ki je v koči prijetno zakuril kamin. Vzdušje je bilo božansko. Mir in spokojnost pokrajine sta pripomogla k dobremu spancu. Zjutraj smo se prebudili ob zvoku zvoncev krav, ki so šle na pašo. Tudi lastnikov konj Nasu se je oglasil na domačiji. S sabo je vodil še dva druga konja. V čudovitem sončnem jutru smo si ogledali barje na Pokljuki, okoliške vršace in biatlonsko progo na Rudnem polju. Urnik tega dne smo si prilagodili, saj smo si resnično želeli na Vogel. Že na poti v Bohinj sta nas pozdravila dež in megla, zato spet nismo mogli na ogleda Vogla. Raje smo odšli na kremno rezino na Bled, od tam pa v Avsenikov muzej v Begunje. Po ogledu zbirke sta gosta ugotovila, da so bili Avseniki
izjemno uspešni. Nista mogla verjeti, da so prejemali nagrade tudi v Ameriki. Nakupili smo nekaj spominkov in se po kosilu spraševali, ali naj poskusimo srečo še tretjič in se odpravimo na Vogel ali ne.
Kljub temu da nam je že zmanjkovalo časa, smo se odpeljali pod Vogel. Vožnja z gondolo na Vogel je bila zelo vznemirljiva za vse. »Kako čudovit razgled,« je dejala Nancy. Pogled na Bohinjsko jezero je bil resnično lep. Z daljnogledom se je videl sam vrh Triglava. Jim, ki je gledal z daljnogledom, je planincem tam daleč na Triglavu celo pomahal, v upanju, da ga bodo videli. Kljub vetriču, ki nas je ohlajal, smo bili zadovoljni. Z italijanske strani so se kopičili oblaki, nad našimi Alpami pa je bilo čudovito vreme in dober razgled.
Po vrnitvi v dolino nismo našli besed, s katerimi bi lahko opisali lepote, ki smo jih videli. Jim in Nancy sta se nam prijazno zahvalila, da smo jima omogočili tako lep izlet v planine. Gore so nanju naredile močan vtis, na njunem obrazu smo videli veliko zadovoljstvo.
Se nadaljuje ...
Aljaž Jelen
Slo glasbene novice
Zlatan Čordic - Zlatko je na prvi novembrski dan v pripravil promocijo svojega novega albuma z »ljubljansko« obarvanim naslovom Plečnikova roža in ponovno navdušil svojo zvesto in številčno publiko. »Občutki po petem izdanem albumu so odlični! Veseli me, da na dogodkih srečujem tudi stare obraze, ki me spremljajo že vrsto let«, je po večeru druženja z oboževalci, prijatelji, največjima fenicama (ženo in hčerko) povedal vidno zadovoljen Zlatko, ki ga je po uradnem delu čakalo tudi nekajurno podpisovanje nove CD-plošče. Zlatko tudi v prihodnjih dneh ne bo počival, saj z veseljem napoveduje svoj veliki koncert 16. novembra v ljubljanski Cvetličarni, kjer bo novi album zasijal v polni luči. •k-k-k
Elvis Jackson so se pred kratkim vrnili s turneje, ki so jo imelipo Avstriji, Češki in Švici. Prevozili so več kot3000 km, v Švici pa so za nekaj ur celo obstali na cesti, saj jih je zajel močan snežni metež in tako je njihova pot v Slovenijo trajala dobrih 20 ur. Do konca leta jih bo pot zanesla še na koncerte v Bolgarijo in Avstrijo, nekaj koncertov bodo imeli doma, ob tem pa se pripravljajo še na snemanje pete plošče.
S polno paro pa dela tudi bobnar skupine Elvis Jackson, Marko Soršak - Soki. Svoje znanje in izkušnje bo to soboto na Bledu delil z vsemi, ki imajo radi bobnanje. Sicer pa Soki v letu 2012 zaznamuje 20-letnico svojega bobnanja, v sklopu katere pripravlja veliko projektov in sodelovanja s številnimi slovenskimi glasbeniki, ki ga podpirajo v ideji, da se mlade spodbuja v ustvarjanju. V nastajanju je dokumentarni DVD, na katerem bo Soki prikazal, kako je sodelovati z drugimi glasbeniki in zakaj je dobro vztrajati na svoji poti.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. ALMA MERKLIN - SAMA V MESTU
jéém- popolno
3. IVA & 6pahpuku||DAJ MI POLETJE NAZAJ
4.	DAVID GROM - LEPA SI MOJA
5.	BILBI - KO TVOJA SEM ŠE BLA
6. DAN D - KAMN 7. ALEX VOLASKO - A BI Z MANO ŠLA 8. ZLATKO - BOT SAM SVOJ
9.	DITKA - NEKAJ JE V ZRAKU
10.	MANOUCHE - SUPERFAJ
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Tina Maze: »My Way Is My Decision«
Najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze se je pred pričetkom letošnje sezone odločila za nekoliko specifično, a glede na odziv javnosti precej udarno marketinško potezo.
Simpatična Korošica je posnela pesem My Way Is My Decision, ki si jo je že prve dni po objavi na spletnem kanalu You Tube ogledalo več kot pol milijona obiskovalcev. V tem tednu pesem beleži še 200.000 ogledov več.
Besedilo pesmi sta napisala Charlie Mason in Leon Oblak. Avtorja glasbe sta Matjaž Jelen in Raay. Slednji se je podpisal tudi pod produkcijo. In kaj o svojem nekoliko nenavadnem izletu v svet glasbe pravi slovenska smučarska šampion-ka? »Je lahko kaj boljšega kot za začetek sezone s svojo pesmijo spomniti navijače, da se začenja moj rock' n' roll? Začelo se je poletnega dne, ko me je na tradicionalnem pikniku Team to aMaze Matjaž Jelen, moj prijatelj, presenetil s posebnim darilom. Zapel nam je pesem z »mojo zgodbo« in
mi dejal, da zmorem to zapeti tudi sama. Obožujem glasbo, ples, rada sem vesela, zato je letošnje poletje ob treningih in pripravah minilo tudi v glasbeno-ustvarjalnem duhu.
Po nekaj srečanjih v studiu je padla odločitev, da stvar nadgradimo, zato smo k sodelovanju povabili Raaya, ki se je vabilu z veseljem odzval. Iz prvotno mišljene balade sta
Tina Maze se je podala tudi v glasbeni svet.
Matjaž in Raay naredila novo, hitrejšo pesem in izdelek je bil zelo hitro to, kar sem želela tudi sama! Energična, živa in močna dinamika z dobrim sporočilom - pesem, ki me je v sekundi prepričala! Se sprašujete, pa kaj mi je vsega tega sploh treba? Odgovor, da živim, bi bil pravi! Živim svoje sanje! Večkrat me je dejstvo, da ustvarjamo mojo pesem, spodbudilo, da sem premagovala težke treninge. Bila je prava popestritev.
Upam, da vam bo pesem všeč, da se boste ob njej zabavali, plesali in seveda navijali zame. Sneg je pobelil gore, tekme so pred nami, pripravljena sem dobro in ob sebi imam vrhunski Team to aMaze, zato je čas, da se prižgejo luči...«je povedala Tina Maze.
MZ
Filmski kotiček
Sf
Da filmska franšiza preživi 50 let, mora seveda biti generacijska, kar pomeni neizogibno spreminjanje in prilagajanje družbeni klimi. Zato ni čudno, da je Jamesov Bondov več in vsakega ponazarja drugačen igralec. Ob vseh teh različnih obrazih (dejanskih in pomenskih) zato ni smiselno govoriti o Jamesu Bondu v ednini, ampak je treba o njem govoriti v množini. Objektivno gledano najboljšega Bonda ni, je le subjektivni najboljši Bond, ki je odvisen od tega, kateri filmi o agentu 007 so vas zadeli, ko ste bili stari 12 do 25 let.
Že leta 1995 je prvi Brosna-nov Bond napovedal krizo tega
Skyfall
Igrajo: Daniel Craig, Javier Bardem, Judi Dench, Naomi Harris, Ralph Fiennes, Albert Finney Režija: Sam Mendes Scenarij: John Logan, Neal Purvis, Robert Wade in Patrick Marber po likih lana Fleminga Žanr: akcijski triler Dolžina: 143 minut Leto: 2012 Država: ZDA
slavnega angleškega vohuna, saj po padcu komunizma ni bilo več sovražnika. Danes, digitalno revolucijo kasneje, so vohuni le še programerji pred zasloni, ki hekajo in krekajo, medtem ko so terenci postali nekoristni. S takšnimi težavami se soočajo avtorji najnovejšega Bonda, na katerega smo čakali debela štiri leta zaradi finančnih težav in bankrota studia MGM.
Toda kljub smetem, ki jih Hollywood kar bruha, ne gre podcenjevati njihovih scenaristov. Če naletijo na mecene s posluhom, znajo ustvariti vrhunske zgodbe tudi v tako predefiniranih, utesnjujočih in prežvečenih franšizah, kot je 007. Skyfall nadaljuje lepo tradicijo oziranja Bonda vase, v njegovo razčlenitev, analizo in dekonstrukcijo, ki ji seveda sledi gradnja identitete, kakršno smo spoznali leta 1962 v njegovem prvem filmu. Pri tem v maniri dobrih starih filmov sicer zelo karizmatični negati-vec (Javier Bardem) tudi tokrat služi le kot prožilo za vratolomne scene, v katerih lahko moški del občinstva po dveh filmih končno zopet navdušeno in latentno homoerotično opazuje Bonda v akciji. Ravno v tem je finta filmov o Bondu. Ne gre toliko za lepotice, za akcijo,
za tehnološke igračke, temveč za Bonda, ki zlahka in uglajeno kot puma drsi med lepoticami, akcijo in tehnološkimi igračkami. Občinstvo v teh filmih ni navdušeno nad akcijo, temveč nad Bondom, ki doživlja vso to akcijo. Zato psihološka razgradnja Bonda, ki smo ji priča zadnjih nekaj filmov, sicer morda res poprime nekaj telenove-lastih prvin, a tokrat so avtorji vse skupaj lepo uravnotežili z mešanico vseh do sedaj načeloma ločenih prvin bondovskih filmov. Grobost in nepopustlji-vost Conneryjevega in Daltono-vega Bonda so lepo zlili z risankami Rogerja Moora in Piercea Brosnana, zato bo Skyfall kljub morda nekoliko razvlečenemu koncu zadovoljil vse pristaše različnih podžanrskih struj te franšize.
Da pa se le ne bi vse vrtelo okoli Bonda, so avtorji - dokaj neznačilno za te filme - glasno razmišljali o svojih težavah, predvsem o pomanjkanju sovražnika. Ker družbena klima podpihuje paranojo pred 'nevidnim sovražnikom', ki je še hujši in še bolj izmuzljiv od teroristov, je takšna nedefeniranost sovražnika odlično plodišče za angažiranje sistema in tudi za pranje možganov v imenu varnosti. Izobraženci so v takšni klimi odveč, zaželena je subor-dinacija, dobrodošli so sposobni posamezniki z globokimi čustvenimi ranami in zamerami. Takšni postanejo najboljši vojaki, pravi film Skyfall, in dodaja, da noben družbeni sistem ne more obstati, ne da bi si roke umazala s krvjo nedolžnih.
Matej Frece
Foto: arhiv
d:
j
OVEN (21.3. - 20.4.)
Ljubezen bo prinesla neko blagostanje. Pravilno se boste odločili na delovnem mestu in posledično prejeli priznanje in pohvalo. Označevala vas bo jeklena volja in drznost. Toda kljub vsemu bo v tem tednu po zvezdnih namigih izpostavljena diplomacija. V ljubezni bo prijetno.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Popaziti boste morali na svoje zdravje. Vaše misli bodo morale biti svetle in pozitivne. Po drugi strani boste imeli ogromno dela in delovnih obveznosti. Pogovorite se o tistem, kar vas moti ali boli. Tako vam bo mnogo lažje in iz ozadja vas bo spremljala sreča. Teden kreativnosti.
m
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)

Drugi ljudje vam bodo ogledalo. Obeta se povečana dinamika v neki večji skupini ljudi. Na pravilen način boste povedali svoje mnenje. Primerno bo, da si boste našli neko tehniko sproščanja -terapevtske učinke bo imela hoja. Ljubezen bo prinesla čustveno varnost in romantiko.
RAK ^ (21.6. - 22.7.)
prinaša mnogo pozitivnosti in odnaša tisto, kar je slabo. Imeli boste polne roke dela. Nekatere obveznosti bodo nujne in vendarle jih večino ustvarjate sami. Na delovnem mestu bo dinamičen čas, poln nepredvidljivih situacij. Nove priložnosti se bodo vrstile druga za drugo.

w
LEV
(23.7. - 22 8.)
Sledili boste svojim sanjam. Pogum bo potreben na delovnem mestu. Narediti boste morali pomemben načrt in ugotoviti, kdo vašo pomoč potrebuje. Bistveno vlogo bodo igrali komunikacija in intelektualni izzivi. Čas bo primeren za razne izlete. Temeljit napredek bo tudi v ljubezni.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Prijetnosti se bodo vrstile druga za drugo. Čas bo prinesel čarobnost in blagostanje. Notranji mir bo posledica pravilnih odločitev. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili. Na delovnem mestu boste ujeti v primež obveznosti. Sprostila vas bo
UGANKARSKI SLOVARČEK: AGORA = glavni starogrški trg, ANABAZA = opis bojnega pohoda, BIKER = kolesar, bajker, DRKOT = drdranje, ropot, JARIN = vrtni bazenček, JELENC = slovenski kanuist (Andrej, 1963-), OBORA = ograjen pašnik, PORIV = porinek, RETEŠ = prekmurska narodna jed, ŠčAvNIK = vedrica za svinjsko kuho.
■jeja 'hiuabos '¡sdejd 'oqeu
'eouiso 'oueier 'jo^jp 'ungo 'jbjbz 'eujgesjp 'pjezeq 'jej 'snq 'jejas '0}e|/\| '|eJO 'yy 'uojeq ¡upoqo 'eAe|\| 'e^Aueq 'uma 'ejejedo 'isouyos 'eujAopoiu 'sba egueA 'uueí 'ejo§e 'uoqu 'edojj :ouAejopoA '3>1nvzid>1 31 a31is3d
RADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 10. november:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovi-tev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). NEDELJA, 11. november:
5.00 MARTINOVO NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00
OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PONEDELJEK, 12. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00.
Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Ze-mljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
TOREK, 13. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00,
17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 14. november :
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10
Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
ČETRTEK, 15. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35
Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Celje). PETEK, 16. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šin-kom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje).
Kmetijska oddaja Radia Ptuj. V nedeljo ob 11.40!

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Magnetična privlačnost vam bo podarila krila. Obilica romantike v ljubezni vas bo dobesedno polepšala. Na delovnem mestu boste v veliki meri nihali in se s težavo odločili. Koristne učinke bo imelo sproščanje. Privoščili si boste tudi izlet. Teden bo ugoden za razvajanje.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Odločili se boste in naredili prerez. V vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi ljudje. V ljubezni bo štel pogovor in da se boste odkrito pogovorili o svojih dvomih. Svoje občutke si zapisujte. Narava bo vir navdiha in sprostitve. V službi bo nekoliko stresno.
Igra usode se bo zavrtela v vašo korist. Globoko v sebi boste našli moč in energijo. Prijatelji vam bodo pokazali modrino neba. Čustveno življenje bo podobno gugalnici in od vas je odvisno, kaj se boste odločili. Odvečno energijo bo moč uporabiti pri športnih aktivnostih.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Teden osvobajanja. Ljubezen bo prinesla nove dimenzije in drzne premike na bolje. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Svojo energijo boste znali usmeriti in tako bodo rezultati bri-ljantni. Sreča se skriva na strani pogumnih in omenjeno boste tudi sami dokazali.


VODNAR (21.1. -18.2.)
Ljubezen bo za vas kot kaplja rose - nežna in čudežna. Odprle se vam bodo nove poti pri pridobivanju znanja. Svet duhovnosti vam bo v pomoč pri osebni rasti. Dejstvo bo, da boste v tem tednu našli odgovore na svoja vprašanja. Iz majhnega raste veliko!
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Odgovorno boste naredili tiste naloge, ki bodo obveznosti. Napredek bo zaznamovan na osebni in službeni ravni. Do neke
ujeti v
vendarle se zadeve obrnejo na bolje. Privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Sprehod bo prinesel pravljična doživetja v dvoje.
Iščete svoj stil
■ ■ ■	■ V-	III v I I	■■	■■■
Maja v rdece-sivi in črni kombinaciji
Maja Hauzer, s katero po poletnem premoru pričenjamo jesenski del akcije Iščete svoj stil, je 17-letna dijakinja programa cvetličarke Biotehniške šole Ptuj, doma z Zgornje Hajdine. Tudi doma pomaga pri urejanju okolice, čeprav se bolj posveča zelenjadarstvu. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila predvsem iz radovednosti, navdušila pa jo je tudi ena od prijateljic, ki se je akcije udeležila pred njo. Šolanje želi nadaljevati v kemijski smeri izobraževanja.
Maja je že obiskala kozmetični salon, zato postopke nege že pozna. V kozmetičnem salonu Neda so ugotovili, da ima mastno kožo, zato potrebuje tudi redno globinsko čiščenje. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji opravili še masažo obraza. Kožo bo po nasvetih kozmetičarke skrbno negovala tudi doma, občasno pa si bo obraz osvežila in nahranila tudi z domačo medeno masko.
V Frizerskem salonu Stanka je za Majino pričesko poskrbela frizerka Sabina Vaj da.
Prijava na »Iščete svoj stil?«
Ime in priimek
Naslov Kraj Pošta
Telefon
Vaša e-pošta
Dosegljiva sem po telefonu po e-pošti
Lase je postrigla postopno in bolj razgibano, posušila pa s krtačo in fenom ter na koncu stilizirala z lakom za lase.
Ličenje je vizažistka Min-ka Feguš pričela z nanosom pudra v kremi 3V1, s katerim je prekrila celotni obraz. S temnim črtalom je obrobila veki spodaj in zgoraj, nato pa v oranžno-rdečem tonu poudarila le-te navzven. Poudarila je tudi obrvi, v mareličnem tonu rahlo ličnice, v svetleče oranžnem tonu pa še ustnice.
»Kako obleči sedemnajstle-tnico, razen klasične kombinacije kavbojk in majice ter superg?
Poleti se še lahko znajdemo pri izbiri oblačil, saj so na razpolago vsaj majice različnih barv in krojev, tudi kakšne oblekice in krilca se najdejo. V zimskem času pa je vse bolj sivo in temačno, ne glede na trende v modnem svetu. Moja želja je videti čim več ljudi različnih starostnih skupin tudi pozimi v toplih, svežih barvah, saj nas ravno tako grejejo. Pa tudi na nas same ter posredno na okolico vplivajo pozitivno in oddajajo več pozitivne energije. Poskr-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Maja prej ...
... in pozneje
bimo torej, da bo vsaj kakšen kos oblačila tudi pozimi žarel skupaj z nami. Odpravila sem se na lov za oblačili, ki bi spremenila našo današnjo kandidatko Maj o. Obiskala sem vse trgovine v mestu, ki nam priskočijo na pomoč s posojanjem oblačil, da bi našla nekaj primernega za Majo. Na koncu sem izbrala oblačila v trgovini Mura in trgovini Modiana ter čevlje v trgovini Alpina. Ker nas je vmes že presenetil tudi sneg, sem v trgovini Modiana izbrala črno jakno enostavnega kroja, v trgovini Mura pa komplet
krila v rdeče-sivi kombinaciji, sivega pulija in rdeče jakne. K temu sem iz trgovine Alpina dodala še črne gležnjarje. Maji priporočam, da tudi v zimskem času kdaj pa kdaj poseže po svežih barvah, kot so rdeča, zelena ali svetlejši odtenki modre, ter jih kombinira s temnejšim plaščem, jakno in
Foto: Črtomir Goznik
Maja v oblačilih iz Mure in Modiane, čevlji so iz Alpine.
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FíU2£ííSCVÜ ,
Slomškova 22 10 % popust v novembru
obutvijo,« je o Majini preobrazbi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic se je Maja odločila za terapevtsko masažo hrbtenice. Gre za masažno tehniko, s katero povečamo prekrvavitev mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice ter se priraščajo na vretenca in lopatice. Terapevtska masaža hrbtenice je učinkovita metoda, ki lajša kronične
bolečine in odpravlja manjše kronične probleme s hrbtom, odpravi mišične zatrdline in vozle, ogreje celotno hrbtenico, jo raztegne, prav tako pa je izboljšana gibljivost ramenskega obroča. Kot je še povedala kozmetičarka Silva Čuš, se terapevtska masaža hrbtenice priporoča ob večjem naporu ali ko se začuti zategnjenost vratu in ramenskega obroča.
MG
Ptuj • O aktivnostih v turizmu in Martinovih prireditvah
Trdni temelji za turistično nadgradnjo
V hiši usnjarja Jerneja v Dravski ulici 13 na Ptuju je bila 6. novembra tiskovna konferenca. Posvetili so jo predstavitvi aktivnosti v okviru Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije in letošnjih Martinovih prireditev, vseh štirih geografskih znamk, ki jih razvijajo na tem območju: Ptuj, Haloze, Slovenske gorice ter Jeruzalem Ormož.
O aktivnostih v okviru RDO (Regionalne destinacijske organizacije) je govorila direktorica ZRS Bistra Ptuj in direktorica RDO dr. Aleksandra Pivec. Bistra namreč projekt RDO vodi kot uspešna prijaviteljica na razpisu. V začetnem obdobju formiranja RDO so se največ ukvarjali z vzpostavitvijo organizacijskega modela, ki bi lahko čim bolj učinkovito in s čim več uspeha izvajal aktivnosti na področju razvoja turizma na širšem območju destinacije. Doslej jim je uspelo povezati 27 občin in 45 gospodarskih subjektov, uspešno vključujejo tudi civilni sektor (turistična društva in druga združenja), ki se na območju destinacije ukvarjajo s turizmom. Skupaj delajo na razvoju štirih geografskih znamk in določenih integralnih turističnih produktov, ki jih bodo v prihodnje še nadgrajevali, znotraj katerih razvijajo turistične pakete, vezane na področje zgodovine, tradicije, dogodke in podobno. Oblikovali in formirali so svet RDO, ki se srečuje po potrebi, ob
sprejemanju pomembnejših odločitev. Sestavljajo ga štirje župani, predstavniki posameznih geografskih znamk, štirje predstavniki gospodarstva in en predstavnik civilnega sektorja, predstavnik Pokrajinske turistične zveze. V tem času so zaposlili tudi destinacijskega menedžerja, ki deluje aktivno na področju celotne destina-cije. Aktivirali pa so že tudi strokovni svet. Kot je poudarila dr. Aleksandra Pivec, jim je uspelo povezati lokalna okolja širšega območja in konsolidi-rati tržne znamke znotraj tega območja. Ocenjujejo, da je to na dolgi rok zelo primerna oblika povezovanja, da bodo lahko uspešni in prepoznavni ter učinkoviti na turističnih trgih doma in v tujini, kjer so se v tem času že večkrat uspešno predstavili. Prodajne aktivnosti v tem trenutku ob aktivnem angažmaju gospodarstva v tem trenutku izvajajo v Sloveniji, na Hrvaškem, Italiji in v Avstriji. Čeprav so že doslej naredili veliko, jih precej dela še čaka, naredili so prve korake k oblikovanju kakovostne, inovativ-
ne in doživljajske ponudbe. V prvem letu delovanja RDO jim je uspelo odpreti promocijsko in prodajno mesto destinacije v CityParku, v okviru katere so izvedli že več odmevnih dogodkov, na katerih se predstavljajo posamezne geografske znamke. Za vsakega ponudnika in za vsako posamezno geografsko znamko so pripravili promocijske tekste, ki so pre-
vedeni v več jezikov. Ustvarili so bogato fototeko za potrebe katalogov in letakov. Izdali so katalog ponudnikov in imidž katalog destinacije, celotno destinacijo pa pokrivajo tudi s koledarjem prireditev. Načrtujejo pa še izdajo kataloga živilskih in neživilskih proizvodov, ki bo izšel na začetku leta 2013. Aktivna pa je že tudi destinacijska spletna stran, ki
je prodajno-promocijskega značaja. Kot novost v spletni prodaji uvajajo tudi darilne bone. S podporo RDO je začel ponovno voziti tudi turistični vlakec, vedno bolj je zasedena tudi turistična ladjica Čigra, zelo dobro pa se je doslej obnesla tudi pustna tribuna PP gostinstva in RDO, ki bo aktivna tudi ob Kurentovanju 2013. V prihodnjem letu se želijo še
—- - ■ ''
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci so predstavili aktivnosti v okviru Podravsko-ptujsko-ormoške regionalne destinacijske organizacije in Martinove prireditve.
aktivneje lotiti tujih trgov s Slovensko turistično organizacijo in novimi distribucijskimi turističnimi kanali. S ponudbo destinacije želijo prodreti predvsem do individualnega gosta, zanemarili pa ne bodo tudi množičnega turizma. Še naprej pa se aktivno prijavljajo na najrazličnejše razpise, da bi pridobili čim več sredstev tudi iz EU za dejavnosti RDO. V sodelovanju z občino Hajdi-na so prijavili projekt rimskih zgodb in vzpostavitev arheološkega parka. Zelo pomemben je tudi projekt Iz roke v roko, ki zajema vzpostavitev delovanja lokalnih tržnic na območju vseh štirih geografskih znamk in dvanajstih prodajno-usmer-jenih kmetij, kjer bo mogoča oskrba na mestu proizvodnje s tradicionalnimi izdelki, kot na primer z rdečo čebulo, po kateri ljudje dnevno povprašujejo, ni pa je mogoče kje kupiti. Najprej bodo aktivirali ugledne kmetije na področju LAS - Bogastvo podeželja ob Dravi.
Obdobje sofinanciranja projekta se izteče v prvi polovici leta 2013. V ZRS Bistra so zadovoljni, da jim je uspelo skupaj z lokalnimi skupnostmi, gospodarstvom in civilno sfero ustvariti trdno infrastrukturo, s trdnimi temelji za uspešno delovanje tudi v bodoče. Dr. Aleksandra Pivec je povedala, da lahko vsi uspešni RDO računajo na sofinanciranje tudi v bodoče.
MG
petek • 9. novembra 2012
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ormož • Dodan kamenček mozaiku preteklosti mesta
Prireditvenik
Ormoški Petriček
Rajko Topolovec, znan inovator in pisatelj, je izdal novo knjigo z naslovom Ormoški Petriček. Ze naslov daje slutiti, da se je v knjigi avtor spopadel z eno zamolčanih in neraziskanih plati ormoške zgodovine in poskušal osvetliti dogajanje v ormoškem gradu v avgustu in septembru 1945.
O tem mladi Ormožani ne vedo praktično nič, starejši pa po navadi o tem ne želijo govoriti, saj gre za spomin na otroško taborišče, kamor so avgusta in septembra 1945 nastanili mlajše otroke iz koncentracijskega taborišča Strnišče pri Ptuju, ki so ga želeli urediti zaradi prihoda mednarodne inšpekcije Rdečega križa. Otroke pa naj bi vozili tudi od drugod. Po večini so bili izčrpani, pod-hranjeni in bolni, zato je 38 otrok v gradu umrlo. Trupelca nesrečnih otrok so pokopali na južnem delu ormoškega pokopališča, sčasoma jih je zarasla trava in za njimi ni ostalo nobenega spomina. Kot piše Rajko Topolovec, so bili otroci pokopani brez uradne in tudi siceršnje vednosti občanov, v pred časom najdeni cerkveni mrliški knjigi iz leta 1945 pa je vse zabeleženo. V knjigi umrlih je za prvega umrlega otroka zapisano, da je umrl 12. avgusta v graščini, za zadnjega pa, da je 21. septembra umrl v otroškem taborišču v gradu. Zdravstveno oskrbo otrok je vršil zdravnik
Jurij Čarf, ki ni mogel kaj dosti pomagati, za vzrok smrti pa je pri vseh zapisal grižo ali opešanje srca. Branko Šume-njak, ki je dokument našel, se v knjigi spominja, da so ormoški osnovnošolci še nekaj let po vojni ob dnevu mrtvih hodili na pokopališče krasit grobove teh otrok. Povedano jim je bilo, da gre za otroške grobove vojnih sirot, ki niso imeli svojcev, nekaj pa naj bi bilo tudi partizanskih grobov. Branko Šumenjak se spominja, da so ti grobovi izginili v sedemdesetih letih.
Za boljše razumevanje sosledja dogodkov je delo razdeljeno na štiri sklope. V prvem avtor opisuje komunistično nasilje, ki se je vršilo v taborišču Strnišče, v drugem obsoja revanšistično obnašanje in etnično čiščenje, ki ga je izvajal komunizem v prvih letih po vojni, v tretjem so pričevanja in obujanje spominov na to obdobje sedaj že ostarelih ljudi, ki so bili kot otroci zaprti v Ormožu, in v zadnjem se tega časa spominjajo Ormožani. Predvsem
Foto: Viki Ivanuša
Knjiga prinaša grenke in pretresljive spomine.
zadnja dva dela sta za domačine najbolj zanimiva.
Zelo pretresljivi so spomini nekdanjih zapornikov. Med njimi so bili otroci avstrijskega porekla, otroci premožnih staršev, pa tudi Slovenci, ki so padli v nemilost nove oblasti. Terezija Tomažič je bila leta 1945 stara 5 let in se kot najbolj grozljive spominja ločitve od matere in premestitve v Ormož skupaj s tremi bratci. Spo-
Hajdina • Prva turistična brošura občine
mni se tudi prijaznosti starejše Ormožanke, ki so se ji otroci smilili in jim je dala palačinke. Morda so jim prav te rešile življenje. Starejše punce so hodile delat na družbeno posestvo in tam so od domačinov prav tako dobile hrano. Franc He-bar se spominja tudi dojenčkov, ki so umirali, in hudih muk, ki so jih trpeli zaradi uši. Sestri Marjeta in Cecilija Aprih sta na poti najprej izgubili očeta, nato še malega bratca, iz časa v Ormožu se spomnita podgan, ki so tekale po otrocih: „Skoraj vsak dan je kakšen umrl, pa tudi vsak dan so dovažali nove otroke, čeravno je bil grad že poln. Morda nas je bilo že tisoč." Otroci so v gradu stradali, saj se domala vsak od sogovornikov spominja sliv, ki so zorele v sosednjem sadovnjaku. Če ne bi bilo pomoči Ormožanov, ki so čez ograjo metali hrano, in Hardečanov, ki so za otroke zbirali hrano, bi bilo vse skupaj še huje, je razbrati tudi iz pripovedi Pavle Lah in Hildice Hergula (Havlas).
Viki Ivanuša
Tu lahko obiskovalci veliko doživijo
V prostorih občine Hajdina so 7. novembra pripravili krajšo slovesnost ob izdaji prve turistične brošure občine Hajdina, ki sta jo skupaj založila in izdala Občina Hajdina in Turistično društvo Mitra Hajdina.
Ekipa TD Mitra Hajdina je z izdajo brošure uresničila svojo napoved z lanskega ustanovnega občnega zbora. Pripravili in izdali so brošuro, s projektom pa so bili uspešni tudi v kandidaturi za mednarodna sredstva. Pri svojem delu so imeli polno podporo vodstva občine. Brošura je izšla na 24 straneh v nakladi dvakrat po pet tisoč izvodov. Kot so povedali, so na svoj izdelek, ki bo veliko pripomogel k večji prepoznavnosti občine in tudi k večjemu turističnemu obisku ter večji informiranosti o vseh danostih, s katerimi razpolaga občina, izjemno ponosni. Z izdajo brošure je praznovanje 14. občinskega praznika še pridobilo na svoji izjemnosti in sporočilnosti.
Župan Stanislav Glažar je ob predstavitvi povedal, da so v občini ponosni na bogato društveno dogajanje, v tem okviru pa tudi na TD Mitra, ki se je s svojo razvejano dejavnostjo uspelo uveljaviti že v zelo kratkem obdobju, saj je uspelo uresničiti večino na ustanovnem zboru sprejetih nalog. Ob ustanovitvi je bilo poudarjeno, da je treba povezati vse segmente delovanja in ustvarjanja v občini ter jih predstaviti v turističnem smislu. S skupnimi močmi jim je to uspelo. Župan se je vsem, ki so sodelovali pri izvedbi projekta, še posebej pa uredniškemu odboru in vodstvu društva s predsednico Sonjo Brlek Krajnc na čelu, zahvalil.
Foto: Črtomir Goznik
Vsebino turistične brošure je predstavila predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc; na fotografiji z županom Stanislavom Glažarjem.
TD Mitra ne manjka novih izzivov, tudi v bodoče jim bo občina stala ob strani. Projekt izdaje brošure so razširili, povezali z ureditvijo dostopa do I. mitreja, ki je še v izvajanju in bo končan do konca leta, kar bo zagotovo skupaj prispevalo k še prijaznejšemu sprejemu in informiranju gostov.
V brošuri je občina Hajdina
predstavljena z vsemi potrebnimi informacijami, ki zanimajo tako občane kot obiskovalce, s starejšo in novejšo zgodovino, življenjem in delom občine danes, skozi odličnosti in posebnosti, pa tudi skozi zanimive, tradicionalne in odmevne dogodke ter prireditve. Slovenskemu tekstu so dodali tudi prevode v angleškem, nem-
škem in italijanskem jeziku. Že v kratkem bo društvo izdalo tudi več razglednic.
»V občini Hajdina imamo veliko pokazati, obiskovalci lahko pri nas veliko doživijo, zato ne bi bilo prav, če tega ne bi delili,« je poudarila predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc.
MG
Petek, 9. november
9:00
9:00 10:00
10:00
17:00
18:00
18:00
19:00
20:00
Majšperk in okolica: 2. mednarodni Martinov balonarski festival Majšperk,
ples ob 19:00 pred picerijo Špajza
Ptuj, ŠD Mladika: razstava malih pasemskih živali
Ormož: 20. Martinovanje, ogledi gradu, mesta in kleti; 13:00 odprtje
festivala vina in kulinarike, rokodelska tržnica, kulturni program, delavnice
za otroke, krst mošta ob 17:00, zabava za mlade
Ptuj, Mestna hiša: predavanje o rimski preteklosti Petovione in možnostih
trženja zgodovinskega obdobja
Grajena, Dom krajanov: Martinovanje, imenovanje kletarja, razstava martinovih jedi
Hajdina, šotor pred PSC: 12. nagradna revija Štajerska frajtonarica, KD Valentina Žumra Hajdoše
Ptuj, slavnostna dvorana gradu: Festival KPŠ Vino ni voda, dobrodelna dražba vin za Ozaro
Lenart, dom kulture: koncert cerkveno-prosvetnega mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Sveta Ana
Ptuj, romanski palacij gradu: Festival KPŠ Vino ni voda, predstavitev penin Radgonskih goric in nastop glasbene skupine Brina, ob 23:00 v Kolnkišti koncert - Brina
Sobota, 10. november
9:00 Kidričevo, tržnica: martinovanje, otroške ustvarjalne delavnice, kulturni
program, krst mošta po starem ljudskem izročilu, zbiranje mošta 9:00 Majšperk: 2. mednarodni martinov balonarski praznik z zabavnim programom pred picerijo Špajza 9:00 Makole, trg: Martinov pohod Forma Vive, KUD Forma Viva 9:00 Ormož: 20. Martinovanje, 9. Martinov pohod, muzejski vikend, ogledi
gradu, mesta in kleti, rokodelska tržnica, Festival vina in kulinarike, kulturni program, krst mošta ob 13:00 in 17:00, povorka vinskih doživetij ob 14:00, zabava
9:00 Ptuj, ŠD Mladika: razstava malih pasemskih živali 10:00 Mestni kino Ptuj: Kino vrtiček, Kekec in ustvarjalnica čarobni vonji s Severo Gjurin
10:00 Ptuj, Mestna tržnica: kulturno-zabavni program, vinogradniške igre, maša z blagoslovom v cerkvi sv. Jurija, predstavitev letnika Bojana Kobala; 18:00 krst mošta TD Polenšak, martinovanje 10:00 Ptuj, Mestni kino: Kino vrtiček - Srečno, Kekec (filmska ustvarjalnica in
igralnica); brezplačne vstopnice dobite v CID 11:00 Lenart, Trg osvoboditve: martinovanje 13:00 Cirkulane, OŠ: martinov pohod PD Cirkulane 14:00 Juršinci, kulturni center: martinovanje s kulturnim programom 14:00 Mali Okič-Slatina: pospravljanje klopotca in zbiranje mošta, TD Cirkulane sekcija stari običaji
15:00 Cirkulane, dvorana: zbiranje mošta, imenovanje kletarja - Naj Martina IX,
kulturni program in krst mošta 15:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: občinski praznik, Iz mošta vino - pridi na
Hajdino, kulturni program ob imenovanju kletarja leta 15:00 Tržec, Etnografski muzej: predstavitev koruzjaka, ljudska glasba, martino-vanje
16:30 Hajdina, šotor pred občino: 14. občinski praznik, osrednja prireditev s
podelitvijo priznanj; družabno srečanje 17:00 Podlehnik, krajevna dvorana:12. tradicionalno martinovanje, proglasitev
vinogradnika leta, kulturna prireditev, vino, mošt in kulinarične dobrote 17:00 Ptuj, Slovenski trg: Festival KPŠ Vino ni voda, kostanjev piknik; 20:00
zaključek festivala in martinovanje s koncertom glasbene skupine 500 m 17:00 Šturmovci, Petrova domačija: martinovanje po šturmovsko TD Šturmača 19:00 Središče ob Dravi, Sokolana, »Martinov koncert« Godbe Središče
Nedelja, 11. november
9:00 Majšperk: 2. mednarodni martinov balonarski praznik z zabavnim programom pred picerijo Špajza 9:00 Ormož: 20. Martinovanje, brezplačni prleški zajtrk, krst mošta ob 11.11;
zabavni in kulturni program do 16:00 10:00 Hajdina: slavnostna maša in družabno srečanje 10:00 Ptuj, mestna tržnica: Martinovanje, kulturno-zabavni program, srečanje
vinskih kraljic, inavguracija 14. princa karnevala, kulturno zabavni program 11:00 Borl, cerkev sv. Ane: maša, pospravilo klopotca, pohod po poti modre kavčine
11:00 Ptujska Gora, trg pod baziliko: tradicionalno martinovanje, kulturni program, vino, lokalna kulinarika, kostanji, blagoslov vina 15:00 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: Akademija mgP Božanska komedija - vice s Petjem Janžekovičem
17:00 Hajdina, telovadnica osnovne šole: muzikal Moje pesmi, moje sanje; režija Jože Ekart
Ponedeljek, 12. november
17:00 Ptuj, grad: 3. Martinovanje na muzejski način, predavanje dr. Ferdinanda Šerbelja o kultur sv. Martina, pokušina in krst vina
Mestni kino Ptuj
Petek, 9., sobota, 10., in nedelja, 11. november: 16:00 Med volkovi; 18:00 Divjaki; 20:30 Marčeve ide
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Komemo-rativna svečanost ob dnevu spomina na mrtve; Veliki prihranek z učinkovito rabo energije; Zgodbe o trpljenju otrok v novi knjigi Rajka To-polovca; Dokumentarni film - ORMOŠKI PETRIČEK; Društvo prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, pred novimi izzivi; Razstava maket dvojnih kozolcev mojstra Franca Pogačarja; S smehom do zdravja s Tadejem Tošem; Vinsko bogastvo ptujskega podzemlja v besedi in sliki; Jubilejni koncert KD ljudskih pevk Jezero; Zaigrale nam bodo ljudske muzikantke Vesele Polanke; Z glasbo v sobotno noč
www.malaw¡2013.si
1 ' /O.
Pošljite in ¡¡odarite
¡sW$
m £
h j* n ^
na
EUR za zdravstveno oskrbo prebivalcev Malav/ja.
Telekom Slovenije, Si-mobfl inTušmobil se odpovedujejo vsgm prihodkom h naslon tako poslanih SMS-epcočii. Hvala Območnemu Mfcuženfu rdečega križa Maribor, ki ¡e pomagala pri vzpostavitvi donacij.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 9. novembra 2012
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Mo6tiček, proteze in bela zalivka cenejža kot pri koncesionaiju.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TV
Televizija
Skupnih nternih Programov
■
SOBOTA 10. 11.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja
10:00 Lenart - Ljudski pevci se predstavijo; 2. del
11:30 Utrip iz Ormoža
12:30 Polka in Majolka
13:30 Ujemi sanje
14:30 Video strani
18:00 Ob praznovanju Občine Lenart 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:30 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani
NEDELJA 11.11.
00:00 8:00 9:00 10:15 11:00 13:00 15:00 16:30 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Oddaja ŠKL
Hajdina - Praznujmo s pesmijo Ptujska kronika
Začetek Martinovih praznovanj na Vidmu Koncert ans. Žargon z gosti -1. del Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Koncert MePZ Ojstrovec Destmik Ob praznovanju Občine Lenart Martinovanje v Staršah Video strani
00:00 Video strani
8:00 Koncert ob 140. Letnici cerkve Markovci 10:00 Ob praznovanju Občine Lenart 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 19:00 Duhovna oaza 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Mesečna kronika iz Občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani
PONEDELJEK 12.11. 00:00 Video strani
8:00 Ljudski pevci v Pobrežju se predstavijo 9:20 Oddaja ŠKL 10:15 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 11:30 Video strani
18:00 Začetek Martinovih praznovanj na Vidmu 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Mesečna kronika iz Občine Markovci 21:00 Koncert ob 140. Letnici cerkve Markovci 22:30 Duhovna oaza 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90. 031 627 340 Domava 116 D. 2
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena \
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cem	Oprema	Barva
MERCEDES- BENZ CABRI0 320 CLK AVANTG.	2003	9.900,00 C	USNJE	KOV. SREBRNA
CITROEN L2H1JUMPY2.0 HDICON.	2008	9.090,00 €	PRVI LAST.	BELA
CHEVROLET LACETT11.416V SE	2009	5.950,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI A31.8	1997	1.790,00€	EL. STRESNO OKNO	VIOLA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V EXP.	2001	2.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
TOYOTA YARIS 1.3 WT-I STELLA	2007	6.300,00 C	51.000 PREV.	KOV. MODRA
RENAULT INITIALEVELSATIS 3.0V6DCI	2004	4.450,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT BERLINE EVOL. LAGUNA 1.616V LIM.	2007	6.850,00 C	70.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT THALIA 1.416V EXPRESS.	2003	2.350,00 €	KLIMA	RDEČA
CITROEN XSARA1.4ISX	2001	1.990,00€	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01.2 ACTIVE	2003	1.990.00C	5 VRAT	RDEČA
CITROEN C31.41 SX	2005	4.150,00 €	PRVI LAST.	ČRNA
PEUGEOT2071.4ITRENDY	2007	5.650,00 €	KLIMA	KOV. PEŠČENA
CITROEN XSARA PICASS01.816V SX	2001	2.150,00 €	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
PEUGEOT 307 2.016V XT	2001	3.450,00 €	55.000 PREV.	KOV. SV. ZELENA
CHEVROLET KAL0S1.4SE	2004	2.550,00 C	PRVI UST.	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN TOUAREG2.5R5 4X4AVT.	2004	11.500.00C	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061.4 S16 STYLE	2006	3.990,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C31.41 SX PACK	2006	4.970.00C	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KALOS1.2 DIRECT	2006	3.450.00C	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
OPEL CORSA 1.216V C0SM0	2006	4.350.00C	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT EXPRESS. PACKSCENIC 1.616V	2003	4.250,00 C	AVT. KLIMA	KOV. BORDO
OPEL ASTRA 1.416V 1.416V GTC ENJOY	2006	5.650,00 €	AVT. KLIMA	RDEČA
RENAULT AUTHE. CONF. SCENIC .5 DCI	2004	3.850,00 C	KLIMA	KOV. VIOLA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj t! družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ | tjfVftj } Industrijska 9, MARIBOR	f
^JzJ^S 02 2283020,031 658 679	%
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	|
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETN	IK CENA«		OPR.	BARVA
CHEVmifT LACETH 1.6. S VRAT	2D0G	4.490,01	SAMO 56.646 bn,KlNA^ERVJUI.	KOV. SREDRNA
MA2DA 323 SEDAN Mi	1999	1.850,00	SAM0107.ND KHARS	RDEČA
FIAT SCUDO VAN COMBI HJRGON I.9TH	006	2.390,01	HOŽ* ODBITO DOY	BELA
RENAULT FUJENCE 1.G 16V, 4 VRATA	010	10.490,11	SAMO 21221 k4l.lAST,SB!.KN.	KOV. SREDRNA
MGFCABRH I.3WC	9S7	2.590,01	SAM0136« RM, PDHU.SK	RDEČA
FOOD MIAX 1.0 ECOBOOSFfORDOV HOVIMOD.	OVO	13.(90,00	NOVO VDZILD6A ZALOGU	SRERRNAKOV.
FORD FOCUS COMFIMT I.E. SVRAT, 1.LAST.	U03	2J90.00	131.731 Inn, OPRAV.VEUH SERVIS	SRERRNAKOV.
FDRD RESTA 1J 3 VRATA	IK»	2.190,01	I.LAST, LE 101.019 km	OPEČNA KOV.
SEAT LEON 1.S, S VRAT, SLO	KO	4J90JID	KUMA, ARS, 1.IAST.	ZLATA KOV.
KIACEED 1.46SLLXFRESH.5VRAT	«i	0.390,01	I.LAST, POTRJ. SERV. KNJIGA	Junakov.
FORD TRANSIT 300S, 2.00,6 SED. TOVOR	004	5490,00	I.LAST, SAM0133.000 KM	BELA
CMC4I.SI6Vra,$L0	006	5.190,(10	IHPOMATWERVJOUIGA	ČRNAKOV.
FORD HESTA 125i ITTANHM-IESIIIO VOZILO	DI2	IM,00	CONTROL RMLEFJEM*...	KDV.HOT IHAGENTA
NISSAN NOIE 1416 V, 5 VRAT	NI	6.690,011	I.1AST,KUMÍ,¡LPÍKET	SVJIHDRAKOV.
VWT0URAN2DTtlMHHJŽHSKIAVT0	U04	6.690,01	2.IAST.,VEUK0 OPREME	SRERRNAKOV.
FORD FOCUS KARAVAN 1.6 ItV	007	1490,01	D0D.4QMSKEGUMENA FIAT.	SRERRNAKOV.
FORD MONDEO1Ü VCt.S VRAT, kaljen i SLO	on	H90.il	KUMAJIEDNO SERVIS.,1.IAST.	KOV. SREDRNA
F0RDM0HDE0Z.2 TDCIGHIA S VRAT	Nt	6.190,10	VEUKO OPREME,11AST.SERV.KII	ČRNAKOV.
PEUGEOT 20714i,SVRAT	DIO	MMJID	KUMA, EL PAKET, POTOV. RAČ.	SVJINDRAKOV.
PEDGEOT 207 lAiPRENIIUMJi VRAT	NI	6.490,00	AVT.KUMAJIUIPIAT..	RDEČA
FORO RESIATRBIDL25Í, SVRAT	OVO	11245,10	DODATNO ZATEMN.S1EK1A	BELA
MBCBESR9Z17DR.0DUČ»	NI	13.190,01	SAMO 3S.5N ta,VEUKO OPREME	KOV. SVETLO SIVA
FORD FOCUS SONY 1.6 TDCI -luzalqi	OVO	13.165,00	ODPRODAJA ZAUG III	SVJIHDRAKOV.
FORD KUGATREND101M W2,GARAN.	012	M.III	TUEND PUIS PAKET, PARK SENZ.,.	SIVAKOV.
VOUSWAGEN FOU11.4 IDI COME, SVRAI	NE	6250.00	KUMAJIEDNO SERVIS.,.	KOV. SV. MODER
FORD FOCUS 1.616V- AVTO IETA, GARAN.	DI2	13JMJI0	VEUKDOPRBIIEjlRNA STREHA	BELA
PEUGEOT 206 CC 1.6	NS	5490,00	USNJMVf.HJMA,ELFM(ET...	KOV. ČRNA
FORD CMAX TREND 1.6TOCI	OVO	OD 11.430,0«	TREND PUIS PAKET+DOD.OPREM	SREDRNA.ČRNA.DELA
FORD KUGATREND 201M 4X2-AKCUA	OVO	00 21.740,01	DOD.OPRHAZADOPLAČ.	BELA, ČRNA, UINAR KOV.
FURO SMAX IREND2.0TOCI-NA ZALOGI	NOVO 00 23.330,00		PARK SENZORJI, IS) LUÙ,.	DELA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
O OMcklavž à. A Ö.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDIAVANT	2009	18.490,00	NÄVI.	SREBRN
BMW 118 D	2009	12.590,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 320 D KARAVAN	2008	11.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C3 PICASS01.416V	2009	8.970,00	AVT. KLIMA	BELA
CrmOEN C 4 PICASS01.6 HDI	2010	9.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
FIAT BRAV01.6 MULTIJET	2009	7.600,00	KUMA	SREBRN
FORD FIESTA 1.4 TDCI	2010	7.880,00	KUMA	BELA
KIACEED 1.6	2009	6.990,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CD TI KARAVAN	2009	7.880,00	KUMA	BELA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTl 2010		13.790,00	AVT. KLIMA	BELA
PEUGEOT 50081.6 HDI	2010	13.580,00	PREMIUM	KOV. BAK. SIV
RENAULT MEGANE 1.6 DCI LIMUZINA	2009	8.770,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	6.980,00	PAN.STREHA	KOV. T. SIVA
SEAT EXE02.0TDI	2010	11.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS 2.0 D4D	2009	8.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VWT0URAN 1.9TDI	2006	7.880,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	2004	10.200,00	KUMA	KOV. SIVMODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
ODKUP VOZIL V ENI URI
NAGRADNA IGRA
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA
V SODELOVANJU Z DR0GERIJ0 BEAUTY WORLD
Štajerski
TEDNIK
Anica Horvat, Grajenšcak W)/a, Franc Vrečar, Orešje 176, 2250 Marija Škorjanec, Godeninci Mateja Rožmarin, Muretinci Vesna Emeršič, Mezgovci ob Anica Kolednik, Majšperk 37 Terezija Bratuša, Korenjak Marija Kaisersberger Ivan Gumpot, Gozdarska Valerija Munda, Mihovci 27/a
Iskrene čestitke vsem nagrajencei
zahvaljujemo za s0del0va potekala od 12.10. do 6.11. Darilni bon DR0GERIJE BEAUTY W0RLC ste v prihodnjih dneh prejeli po pošti.
Darilni bon lahko unovčite pri nakupu do 16.12.2012, v poslovalnicah DR0GERIJE BEAUTY WORLD, ki jih najdete nam najbližje v Mariboru, Lenartu, Gornji Radgoni in na Ptuju na novi lokaciji v BLAGOVNICA MERCAT0R v centru mesta. Darilni bon ni mogoče zamenjati za gotovino.
REZULTATI ŽREBANJA
NAGRADNE KRIŽANKE MARTINOVANJE V HALOZAH 2012
(objavljene v Martinovi prilogi 2012 v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: DOBIMO SE NA MARTINOVANJU V HALOZAH) smo v urednišlvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
1.	Jan Klari?, Ormoška 46, 2250 Ptuj prejme nagrado, ki jo poklanja Kmetija AS Amečič,
2.	Fran Kocijan, Stražgonjca 17, 2331 Pragersko prejme nagrado, ki jo poklanja Turistično vinogradniška kmetija Pungračič,
3.	Marija Markovič, Hajdoše lc, 2288 Hajdina prejme nagrado, ki jo poklanja Kmetija Pintarjevi
Nagrade se lahko prevzamejo na naslovu Zlati Grozd, vinoteka in izdelki s podeželja, Krempljeva ul.6,2250 Ptuj med 10. in 1Z30 uro, najkasneje do 20.12.2012.
Nagrade so vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom iz Haloz. Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Informacije: Turistično informacijski center Haloze, Poslovni center Halo, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, telefon: 795 32 00, www.halo.si.
PTUJSKA TELEVIZIJA
I-^TV]
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 9.11.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Kuhi nji ca - pon. 0:00 Ptujska kronika - pori, 0:20 Modro -pen. 2:00 RegjTV Ormož 5:35 Kumnjica
6:00 Duhovita oaza -10. oddaja - poti. 7; 00 Povabile na kavo -por. 7:30 Epk rta pove rt nik -10. oddaja - pon. 10:20 Ptujske odrske deske -10. oddaja 10:45 Ocoadna električna in
ilEianr Francet -i kronika -
laja - pon.
I00.
laja
laja pon.
elektronska oprema - pon. ~ujska kronika - non islanski utrip -11. oddaja -
20:00 Ptujska krenil islanski utrir port(nn) - pen.
pon.
_____Cista umetnost -13. nddaja - pen.
21:55 Moto scena -14. oddaja - pon. 22:30 Rogi TU Gorišnica - pen.
Mota 10.11.
9:00 Ptujska kronika-pon 10:00 Ounovna oaza -10. oddaja - pen. 10:25 Modro - pen. 11:15 Zemlja in mi -11. oddaja - pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo-pon. 13:00 Pregled tedna
13:20 RenlVOrmoi-pon. "15 Kuhinjica - pon. J:00 Ptujska kronika - pon 13:00 Ptujska kronika - pon.
Nedelja 11.11.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Kuhinjica
10:10 Duhovna oaza -10. oddaja - p 11:00 Cista umetnost-13. oddaja-13:00 Pregled tedna-pon 13:25 Zemlja in mi-11. oddaj: 13:55 Gostili. 13:00 Ptujska 13:40 Pregled tedna-pon. 19:40 Nevarni odpadki - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Mura na dlani -10. oddaja - pon, 21:05 Sport(no)-pon. 21:35 Epk napove o nik 11. oddaja - pon.
Ponedeljek 12,11.
9J0 Preglednik TV Mariher-pon
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Modro - pon.
10:45 Pregled tedna - pen
15:00 Pomurski tednik
5:40 Kuhinjica
7J0 Povahilo na kavo -pon
7:35 Pregled tetina - pon
3:55 Odpadna embalaža-pon.
0:15 Kultura na dlani -10. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon
20:20 Epi napovednik -11. oddaja - pon.
20:55 Moto scena -14. oddaja - pon.
21:30 sport(no) - pon.
13:45 Pregled tedna - pon 10:35 Videnje Vide Vidmar-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon 20:23 Zemlja m mi-11. oddaja-pon. 20:50 Kultura na dlani -10. oddaja - pon. 21:35 Ptujske odrske deske -10. oddaja -
pon.

www.petv.tv
Spajate fia$ lahko twfi m T2 in SI OL TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog, in pelete , vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
Ugodna prodaja oblog 12, 16, 20 mm ter brune,ostrešje po naročilu, letve, morali, možnost dostave. www. tinles.si, tinles@siol.net, 03 752 12 01, 041 647 234.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ?V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM opaž, ladijski pod, bruna ter kamen skrilavec. Telefon 051 890 761._
PRODAM molzni stroj Virovitica v dobrem stanju. Telefon 030 620 284.
PRODAM odojke. Tel. 070 304 933.
PRODAM prašiče od 40 do 50 kg. Telefon 031 542 318.
PRODAM prašiča od 180 do 200 kg, domače reje, ter 500-litrsko stiskalnico. Telefon 041 327 226.
PRODAM pujske, težke od 25 do 30 kg. Telefon 051 426 841.
PRODAM repo za kisanje. Telefon 041 788 446.
PRODAM pujske. Telefon 051 34 24 91.
PRODAM dve telički simentalki, stari 2 meseca. Telefon 041 923 391.
PRODAM telico za zakol ali za pleme. Telefon 031 269 480.
PURANE domače reje, težke 10 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodajo. Rešek, Starše 23, telefon 688 1381, 040 531 246.
NEPREMIČNINE
PRODAM stanovanjsko hišo, 3 km iz Ptuja, smer Ormož, izgradnja leta 1979, delno obnovljena, takoj vselji-va, ugodno. Tel. 041 226 204.
PRODAM novejšo hišo v Kicarju, takoj vseljivo. Inf. na tel. 0049 7152 35 87 58, po 18. uri.
NA PTUJU PRODAM dvostanovanjs-ko hišo, Ormoška cesta, primerno za poslovno dejavnost. Cena 129.900 €. Tel. 068 158 244.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAM drva, smrekova, suha, kratka za štedilnik ali podkuriti. Cena za 4 m3 120 € s prevozom. 041 620 853.
PRODAM bukova kalana drva, metrska. Tel. 031 839 764.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale. Tel. 02 769 26 91.
PRODAM 200 kg svinjo domače reje in 700 kg ječmena. Tel. 051 305 113.
PRODAM dve žrebici, stari tri leta, in enoletnega žrebička ponija. Tel. 031 313 227.
UGODNO prodam bukova drva, debelo cepana in v hlodih. Tel. 051 632 814.
PRODAM dve telici simentalki ter kupim teličko, težko do 150 do 330 kg, simentalko. Tel. 031 840 282.
PRODAM zajce belgijske orjake. 041 258 832._
PRODAM kosilnico BCS, z sedežem in obračalnikom. Tel. 040 211 453.
PRODAM mlado kravo, brejo 5 mesecev. Tel. 761 01 54._
PRODAMO pujske. Tel. 041 233 915.
KUPIMO traktor, Jahko je Zetor, Ursus, Ferguson, Štore ali podobno, in kiper prikolico Tehnostroj. Telefon 051 639 777.
KUPIM bikce simentalce stare od 10 do 14 dni. Telefon 031 819 927.
(smI
SMInepremičnine
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Samostojna hiše
Ptuj, center, gr. l. 1965, 312 m2 pov., zemlj. 435 m2, PC 119.900€. Ptuj, Potrčeva, I. vrsta, gr. l. 1961, 201 m2 pov., zemlj. 496 m2, dobro
grajena, PC 119.900 €._
Ptuj, Bratje Reš, gr. l. 1985, 172 m2 pov., zemlj. 278 m2, dobro grajena, PC 89.900 €._
Kukava, v celoti ob. 2006, 152 m2 pov., zemlj. 1.985 m2, čudovito fi-nalizirana, PC. 129.900 € -možna
menjava._
V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za termin.
OSEBNO VOZILO
PRODAM mercedes benz, vito 110, CDI, letnik 2001, cena 2.800 €, servisiran, vreden ogleda. Tel. 070 286 871.
ZAPOSLIM samostojnega frizerja z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj. Frizerski studio d&d, Darja Bogovič, s. p., Sp. Negonje 27 e, 3250 Rogaška Slatina,Tel. 040 554 888._
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
PIZZERIJA SLONČEK zaposli samostojnega kuharja/-co za obdobje najmanj enega leta, izobrazba ni pogoj. Kontaktna št. 031 301 116 ali 031 390 953.
NA PTUJU iščemo starejšo gospo za pomoč pri čiščenju in hišnih opravilih. Pokličite GSM: 041 55 77 10.
IŠČEM gospo, ki bi bila pripravljena pomagati bolniku. Informacije na telefon 041 219 579.
www.tedni k.si
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas tvoje harmonike se ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
8. novembra je minilo eno leto, odkar nas je mnogo prerano zapustil naš dragi
Marjan Mundjar
IZ POVODNOVE 8 A, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin za večno bo ostal.
SPOMIN
10. novembra mineva 20 let, odkar nas je zapustil
Anton Medved
IZ PLETERIJ 21 8. 1. 1962-10. 11. 1992.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, se ga spominjate z lepo mislijo in mu prižigate sveče.
Tvoja družina in vsi, ki so te imeli radi
Takrat, ko se bodo lastovke vrnile, bom jaz že dolgo, dolgo spal, nekje bom sanjal daleč, daleč vstran o vsem, kar imel sem rad in rad še drugim sem dajal.
SPOMIN
8. novembra mineva 20 let, ko si nas mnogo prerano zapustil, dragi sin, brat in stric
Stanko Vaupotič
IZ FORMINA
Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo počastite spomin nanj.
Starši, brat z družino in nečakinja Sandra
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in tete
Terezije Krajnc
IZ VELIKEGA OKIČA 5 A 18. 9. 1933 t 29. 10. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti, darovali za cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivu Boxmarka Kidričevo, govorniku g. Janku Kozelu za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcema križev, društvu upokojencev Leskovec, pogrebnemu podjetju Mir ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: hči Ivanka z Ivanom, vnuka Aleksander in Samanta ter nečakinja Milena z družino
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._
PRODAMO mladičke nemških ovčarjev. Tel. 041 962 590.
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
Vse življenje si garal, vse za družino, dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili.
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Maksa Klasiča
4. 9. 1947 umrl t 17. 10. 2012
IZ NJIVERC, STANUJOČ V NEMČIJI
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Žalujoči: žena Julijana, sin Robert, hčerki Gabi in Zdenka z družinama
Skromno si živela,
v življenju mnogo delala in trpela,
ko pošle tvoje so moči,
zaprla trudne si oči,
zdaj mirno, tiho v grobu spiš,
a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
V 81. letu nas je zapustila mama, babica in prababica
Katarina Korpar
(1931-2012)
HRASTOVEC 164
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, ge. Marti za govor ter zastavonošem in nosilcem križev. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Marjan z Dragico, vnuk Mario ter prijatelj Franček
Prazen dom je, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, za vedno utihnil je tvoj glas, le bolečina in samota ostali sta pri nas.
ZAHVALA
ob boleči zgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Miheliča
Z MESTNEGA VRHA 106
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za sveče, cvetje in sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, Komunali Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za Tišino. Posebna zahvala gospe Veri za molitev in izrečene besede tolažbe ter predsedniku upokojencev Grajena Albinu Krambergerju za poslovilni govor. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Janez, Darko in Marjan z družinami
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedka
Martina Kostanjevca
IZ TURŠKEGA VRHA 8 A 5. 11. 1939 t 19. 10. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter izraženo sožalje.
Posebej še zahvala g. patru za opravljen obred, ge. Marti za besede slovesa, ge. Hedi za molitev, zastavonošem ter pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: hčerki Milica in Majda z družinama
Ptuj • Pet let pullusa in 50 let haložana
Halozan - boljša polovica spricarja
Ptujska klet se je letos vključila v martinovanje na poseben način; v sredo je namreč na dvorišču ptujskega gradu ob dveh jubilejih - petletnici blagovne znamke vin pullus in 50 letnici vina haloZan - pripravila degustacije svojih vin ter hkrati tekmovanje, s katero mineralno vodo nastane najboljši špricar s haloZanom, ki so ga organizatorji poimenovali kar prvo svetovno prvenstvo haloZana v me-hurčkanju z mineralnimi vodami.
Številni obiskovalci so lahko na stojnicah poskušali veliko različnih vin iz Ptujske kleti in med njimi izbrali svoje najljubše vino, nato pa so izžrebali nekaj nagrajencev, ki so svoje izbrano vino dobili v dar.
Hkrati s tem pa je potekalo še čisto posebno tekmovanje; strokovna komisija vinoljubov, enologov in sommelierjev je namreč ocenjevala, s katero mineralno vodo nastane najboljši špricar iz haložana -haložan namreč po besedah vodstva Ptujske kleti velja za najboljšo polovico špricarja, kar naj bi dokazoval tudi trg. Špricarje so lahko ocenjevali tudi obiskovalci, na voljo pa so bili s šestimi različnimi mineralnimi vodami.
Uradna odločitev osemčlanske komisije, ki je špricarje ocenjevala po modificirani
metodologiji za peneča vina, je bila na koncu takšna: najvišjo oceno si je prislužila mineralna voda Jamnica, na drugem mestu je pristala Radenska, tretja najboljša sopotnica halo-žanu pa je bila francoska voda Perrier.
Haložan sicer predstavlja približno 60 odstotkov prodanega vina iz Ptujske kleti, preostalih 40 odstotkov pa vini pinky chick in pullus.
Direktor Ptujske kleti Vinko Mandl je ob robu živahnega dogajanja na grajskem dvorišču, kjer so številni gostje poskušali vina in dobrote iz Peru-tninine kuhinje, letošnji letnik vina ocenil kot zelo kakovosten: „Letnik 2012 je zagotovo eden tistih, ki jim bomo lahko pripisali visoko kakovost. Sicer je težko govoriti o letniku stoletja, prav gotovo pa je na-
Ptujska klet je s praznovanjem petletnice vinske znamke Pullus in 50-letnice vina haložan uradno začela letošnje martinovanje.
rava dala vsem vinogradnikom in vinarjem možnost in priložnost, da ustvarijo izjemno vino. Ptujska klet je sicer letos prevzela okoli 20 odstotkov manj grozdja kot prejšnja leta, zato bo tudi vina posledično
Ptuj • Društvo gojiteljev malih živali
Razstava malih zivali in ptic
Prvi novembrski dnevi so že tradicionalno rezervirani za razstavo malih Zivali in sobnih ptic Društva gojiteljev malih Zivali Ptuj. V dvorani Mladika bodo na ogled do nedelje, 11. novembra, danes in jutri od 8. do 19. ure, v nedeljo od 8. do 17. ure.
"Letošnjo razstavo je s kokošmi in okrasnimi fazani popestril Peter Geggie, ki se je v naše Haloze preselil iz Anglije. Vabi tudi k ogledu lastne likovne razstave z eksotičnimi pticami iz celega sveta. Slike so resnično vrhunske, zato si jih je vredno ogledati. Člani ptujskega društva in povabljena društva iz Slovenskih Konjic, Miklavža ter Ormoža se predstavljamo s kunci, pticami, perutnino, okrasno perutnino in golobi. Z golobi se predstavlja tudi Klub gojite-ljev golobov ameriške pasme king. To je že njihova četrta samostojna raztava. Na razstavi sodelujejo še Biotehnična šola Ptuj s svojim projektom, trgovina Tukano s svojimi izdelki ter Tapetništvo in izdelovanje korantij Marko Klinc z likom koranta.
Letošnja razstava bo zanimiva tako za ljubitelje živali kakor tudi umetnosti in kulturne dediščine," je pred današnjim odprtjem razstave povedal njen vodja Franc Štumberger, ki si želi, da bi dvorano Mladika od danes do nedelje napolnili obiskovalci vseh generacij.
MG
manj, ampak bo pa kakovost vsaj na nivoju lanskega leta."
V kontekstu praznovanja 50-letnice haložana je Mandl še povedal, da je Ptujska klet najverjetneje edina prepoznavna vinska klet v regiji: „Želimo, da bi se Haloze, ki so kot vinorodni okoliš znane že tisočletja, v prihodnje razvijale in rasle in da bi v tej regiji nastalo še več kakovostnih vin tudi od drugih proizvajalcev. Le tako lahko Haloze s Ptujem res postanejo vinska turistična destinacija. Naš primarni cilj je dober glas Ptuja, Haloz in Slovenije pone-sti po svetu, in to, kolikor se
da uspešno, zadnja leta tudi počnemo z znamko vin pullus, pa tudi že prej, v času prenove tehnologije v kleti ter nove filozofije kletarjenja."
Mandl je še poudaril, da je haložan eno najbolj prepoznavnih slovenskih belih vin oziroma zvrsti: „V svoji genezi je to vino, ki naj bi bilo 'ljudsko', spremljevalec vsakega prijetnega druženja. Želeli pa smo ustvariti tudi mednarodno vinsko blagovno znamko, to je Pullus, ki danes praznuje pet let. Latinsko ime je potrebno zaradi zahtev tujine, saj je tam težko doseči velike uspehe z imeni, ki so za tujce težko izgovorljiva, kot je npr. halo-žan. Zelo pomembna je seveda, poleg kakovosti, tudi embalaža, zato je takrat lastnica Perutnina Ptuj s Ptujsko kletjo naredila korenit rez kot prva na tem področju vinskega trga in vzpostavila novo celovito grafično podobo tako kleti kot celotne produkcijske linije."
Ob Mandlu so zbrane na prireditvi pozdravili še ptujski župan Štefan Čelan, generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser in vodja martinovanja na Ptuju Branko Brumen.
SM
Razstava malih živali in sobnih ptic bo na ogled do nedelje.
(za osebna, tovorna in motoma vozila, traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni,...)
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10
družinska praznovanja^ prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...
Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Napoved vremena za Slovenijo
Ce je za Martina dež, je potem zmrzlina, lozebe ozimina in je tu draginja. -3/9
" -1/7
OKNA ■ VRATA - GAR. VRATA
NA.I 'ORS„ „ „
Hardsk 34g, 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 99310 86; www.naitors.si
k izmere, svetovanje in odlline tehnične rešitve k tehnično dovršeni produkti k. prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja
UGODNO!
Danes bo pretežno jasno, občasno bo na nebu le nekaj koprenaste oblačnosti. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost; lahko se pojavi tudi ob morju. Najnižje jutranje temperature bodo do -1 do 4, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske okoli -3, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem okoli 15 stopinj C.
Obeti
V soboto se bo na zahodu postopno pooblačilo, proti večeru bo tam že rahlo deževalo. Drugod bo še deloma jasno, krepil se bo jugozahodni veter. V noči na nedeljo se bo dež na zahodu okrepil in v nedeljo razširil nad vso Slovenijo. Pihal bo južni veter, ob morju jugo.
Črna kronika
Umrl ukleščen v vozilu
Minulo nedeljo nekaj minut pred 15. uro se je v Prlekiji zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Na lokalni cesti med Ljutomerom in Cezanjevci je voznik osebnega avtomobila iz Ljutomera na ravnem predelu prehiteval kombinirano vozilo ter ga pri tem oplazil. Zdrsnil je v obcestni jarek, kjer je ostal ukleščen v vozilu. Poškodbam je podlegel na kraju nesreče. (NŠ)
S ceste v gozd
26. oktobra okoli 2.15 je moški vozil osebni avtomobil Peugeot 307 iz smeri Lenarta proti Benediktu. Zunaj Spodnjih Žerjavcev je v desnem ostrem nepreglednem ovinku zapeljal na nasprotno smerno vozišče, kjer je z levimi kolesi zapeljal na bankino, od tam pa na vozišče. Vozilo je nato pričelo bočno drseti v levo izven vozišča na travnato brežino, od tam pa se je preko previsa prevrnilo v gozd, kjer je trčilo v dve drevesi in nato obstalo na strehi. Med prevračanjem je iz vozila padel 20-letni moški in se hudo telesno poškodoval, trije sopotniki pa so sami prišli iz vozila, ko se je to ustavilo. Vsi so bili lahko telesno poškodovani. Policisti so opravili ogled in odredili strokovni pregled za vse udeležene v prometni nesreči. Nadaljujejo ugotavljanje, kdo je v času prometne nesreče upravljal vozilo.
Divjal po avtocesti
30. oktobra ob 15.48 so policisti Postaje prometne policije Maribor na avtocesti Draženci-Slivnica z vozilom z vgrajenim sistemom Provida 2000 merili hitrost 42-le-tnemu vozniku osebnega avtomobila BMW 740 iz Maribora. Ugotovili so, da je na avtocesti , kjer je hitrost omejena na 130 km/h, na razdalji 2034 metrov vozil s povprečno hitrostjo 215,23 km/h. Predpisana sankcija za ugotovljeni prekršek je globa 1200 evrov in 9 kazenskih točk.
Pridržali deset Afganistancev
1. novembra ob 23. uri so policisti Policijske postaje Ormož v Mihovcih pri Veliki Nedelji opazili deset oseb, ki so hodile ob cesti. V postopku so ugotovili, da gre za državljane Afganistana, stare od 15 do 43 let, ki s seboj niso imeli veljavnih osebnih dokumentov in so državno mejo s Hrvaško prestopili izven mejnega prehoda. Tujce so pridržali in jih naslednji dan predali hrvaškim varnostnim organom.
Opita trčila v policijski avto
28.	oktobra ob 2.55 je 41-letni moški vzvratno vozil osebni avtomobil Kia ceed pred gostinskim lokalom v Markovcih. Pri tem je trčil v parkirano službeno vozilo policije. Policisti so opravili ogled in odredili preizkus z alkotestom; ta je pokazal 1,23 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.
30. oktobra okoli 23.15 je 45-letni moški na Ljubljanski cesti v Slovenski Bistrici zaradi nepravilnega premika z osebnim avtomobilom trčil v službeno vozilo policije. Nastala je manjša premoženjska škoda. Policisti so vozniku odredili preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,04 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Izdali so mu plačilni nalog.
Napihal je
29.	oktobra ob 21. uri so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz države kontrolirali 62-letnega voznika osebnega avtomobila, državljana Hrvaške. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 0,62 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali in ga naslednji dan privedli k Okrajnemu sodišču na Ptuju.
Vlom
V noči z 28. na 29. oktober je neznan storilec vlomil v gostinski lokal v Juršincih. Iz notranjosti je ukradel alkoholne pijače, cigarete in blagajno. Premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov.
Foto: SM
Foto: Arhiv