St. 29. V Qorici, v cetvrtek 17. julija 1873. Tecaj III. „So$ft" izhaja vsak cetvrtek in velja 8 potto prejemann ali.v Gorici iia dotn poslljaua za dmznhnike polit. drustva Vaeleto . . . . ; . f. 4.--Pol leta / . . . . ,. B. -Cetvrt kfca- . ... . ., l.l« Za nedruSabnfke: Yse leto......f. 4.50 Pullets* ..; . . . . „ 2.30 Cetvrt teta .... „ 1.2W Posftniezne Stevilke bc dobivajo po 10 aoldov r Gorici pri PaternolUjn m 8o harju; v Twtu v tob.akarnfcuh „Via del JMvedprc ITS" in ,.Vi:» di-Ha casmna 60". Glasilo slovenskega politidnega dru§tvagori§kega za brambo narodnih pravic. Pri ozuanilih se plagujo za navadne fcristopno vi-sto: >' 8 kr., ce so tiska 1 krat 1 ,. „ ., „ < 8 krat v„ «> „ „ „ ,. 3 krat. Za vecc Srke po prostoru in vsak pot 30 kr. /a kolfk. Naro&iiiia in dopisi naj se Lkgo-voljno posiljajo aredniku: VtUorju lio* lencit v Qorvn, Con. del Cristo 186 blisso iiviuskega tr#a kder se nahaja tudi upmv-nistvo. — Kokoi>i»i so no vfttfiftjo; dopisi naj tia blagnvoljno fronknjojo. — Petal-ccm indruglm iio|iremolniinL0 natofotn* niSa, »kQ se ogltw^pyinr^Jfttttva. Vsled odUrovega sklepa dne 10. t. m. bo obcni zbor v Gorici v dmil vein sobi v poutdeljek, 31. t. m. zaeetek zbora locno ob 2, uri popolu inc. Na duevnem re In bo edina loeka: POSTAVLJEWJ? KAKDIDATA ZA UB2AVNI ZBOB. Ker je ta tocka najvece vaznosti jc tieobhodno potrebno, da pride po mogocoiti prav veliko udov k temu zboru, chi bo iz\oit tak kondidat, kater« bo po volji vecini druzabwkov. Gg. udj<*} kateri Be menijo nde-leiiti ehoda, n.'ijpo svojib okrajili puizvedavajo tnneuje Ijudstva, da bodo, dobro poduceni, obCuorau zboru za-nesljivo porofali. V 0<:'m'16, falija, 1873. OI)BOH. aasB mms V Gorici 16. julija 1873. Dczi hii odbor jo postal nainestn'.slvu v Tvst v za-dcvi solkanskega stftrfSinstva alede^i tlo^is. Naj ta dopis vsi nafii lupam pazljiro prefiity» in nwj so od nj«*ga naacijo, kater« s» njih pravico in iloUnosti in ttn\ potem po' vzgloda solkaoskega .stureStustva ravnajo, d popr.ivifc»>, kar st«. mu'lft dosedaj ziiimdili in pre- Veteitaena i>. h. Nmnestnija { % dopisom dn« !l. jtinijj* t.l. st. 5583jV je vele-•ilavna ?. k. uarasstnija .podpisanemn odboru poslala vse spisc zadevajoC') sklep obcinskfiga stare§in*fcva v Salkauu doe 28. maja t. ). z vabilum, h ij bi izreklt eri>je ninenjo o tej zadcri v zmislu ^. 92 obc. reda. Todpisunemu drxelneniu odborn je fiast odgo*orlti, kakor siedt: Sklop obcinskega st-iresinstv.i v Solkanu se glasi od bescde do beaede tako: »Iwajo s» vrniti 8p si po-slant od c. kr. okrajue^a ^5f»varstv3, prsnni v n -mskom jezikt».a 1J8TEK. Ta sklep no izivka nikakor po beseduem pomriiu, da no<5ejo i/.vrSevati ukuzov c. k okcuj iega gluvnfatva. Te besede se tudi no xo ircjo v tuk«m zin^lu ruzlagati, j kor pritvi ^upun v svojem porocila 4. junija t 1. st. 102, da je iapmistvo pi'ipravljtmo ravrfievati gospotkiue uk«ze, pisane v jezdtu, ki ga o»o uiueje, to j* v jeziku, ki ga govori solkunsko Ijudstvo, in to jt» 8love;lski,,, Tudi ra/.logi v opmv.Cevanjo ti^ga sklopi nayade ;i izktucujejo sum, da j« hotel obSioski zastop kljubovati javntm oblasnujara, re&m>>j<>, d>t ?.upan no mneja spiso^ nemSki pisan-b. l*o tern tukem je upmianja uiskalo le zarad oblike, a ne zastrao bistva. Dol^iiust ob5in, daiaoraj) pomagati javnaopravila opravljati, je natanjko izrou.ui v §, 28. reda in v VI. claim pjstavo od 0. mireijn 1862. Ua bi loiim na-«protov.itibi!o \st lorn poBtave, bodi^i, da nnsprotuje Supan alt starciiiHtvo, je j isno. To»!.i t«?,avi»ej§o jo odlofiiti prepirt*, ki n.istanejo mej ob6ia«kimi zastopi in e, kr, oblasttiH&nii gkdo obliko imoib spi^nv, kaicro si clopi» 8ujejo, ktu* nij doti^ao pastaw, in p i«obno nij pottave, kafcora bi vezaia obdttiske zastop?, d4rnorajo prejeni'tti in umeti nemiko spise, ki jih doblvajo od o. k, uludo. Kor tedaj tako po^ebno po^tave p«>m injkuji', treba je, dntgado si pomagati, in na porood klicttti sploSua V9>ida, ki se dnjo obrnitj na ta sludaj. Postavtt 5. maruija 1862, katera obsega glavna vodila za opravlj'ivanjo uh&nftkih opravii, t rja v IX. in X. elunku, da imajo obfiinski zastopi sestavljcni biti iz obuinarjev prav tisto obi.nc. Tako velva tudi na§ ob^uski red od 7. aprila 1864. §t. 7 v §. 17. in v vo-lilniku §. 9, 10 in 11. . * Iz toh posta; sledi, da im»ji ob&ne po deieli voditi mozje teh obfiin, toivj mo^je kakorSui so, in v jeziku, katt?rega govorijo, samo da imajo zraven so tista pos»bno la8:nost-, ki jdi zahtava §. 9. ob6. reda, mej tomi pa nij brati, da morajo nem§ko znati. Vih tega nij nobeno postavc, ki bi tirjal* znanost neaisk«-ga jezika od zupanov all starcSiu. Ker jo pa postavodajavcc razglasil to postavo po-polnoma se vjcntijoca so samoupravo (avtonoraijo) ob-cinsko, mora sc sklopati, da je tudi ro3no hotel ti Nektera opazke ruske^a profesorja. Spisai prof. S» Bautlouiit ce* prideiulo opazko: „Se vev da vse to velja o Ne&iovencdi, ki prebtvajo v Gorici^ ltd. Na to opazko odgovarjaut zdaj, da to nij veljalo ne o Slovencih, ub o gonskih prebivaicih drug» narodn isti, ki so zares omikaoi in 8«> etana razum-.t\ zimnstvene reci. Fa n.ij «»i pove uredkiisJtvo nSocctt, ali je veliko lakili ljudij v Cionci? Ali vecma ceio tako receue rgosp»de" rie spada. pod kategorijo tako re5«*»ih klepetalcev in ljud-j s povr§no om ko? AH zarc» mj nobeuega Slovenca v tej veciui gori&cgt prebsvalstva? Rad pnznavam, da so me vsi moji znanci mej gor&kimi Slovcuci z vulikim veseijem sprej-h in me v nv>jem znansttveuem pocetju drage volje in srcoo r^.di po lpirali; pa ne vein, ali razen mojih gori§kdi zuaacev in prijateljev nij nobe-v n.ega Slovenca v Gorici. AH je zarcs tako majhno ; §tevi!o gori&kih SlovencovV Cn je tako, nij mogofce govoriti o slovcnski naeijon.tlnosti v Gurici, ker nekoiiko omikancey ne velja nid brer zadostuega atevila tako . rec*ii,ega ljuustvu. Sicer, kedaf sem pisal o Gorio, imel fiem v mislih ne samo tukajsnje Slovence, ampak goriske prebivalce Bplout ter menira, da tudi v nedriji Oiugih nacijonalnostij »e najde preCHJSno dievilo omi- kancev, ki brez vsakega attmnicenja mislijo o meni to, kar S'-ra znres. Moje ci>to teoreti6ne opazke, kakor, na primer, o ienskah (odd. V) sa vc, da nijso moglc dopad^ti »ki>ro nobenemu. Uzrukov tega ne b<»m lo r-izlagal, ker se:n se nze navelifia! podobne fi!os«fij'\ Samo t>> si dovo-lim omeijit', da vedina zlo ornik^mh moL in 2en nij v stanu razlucevuti teovet»6nega preticsovnnja nekega predmeta od prakticn.h nasvetov. gtrlj in voScedj; za-torej tudi podubtie glave so videie veckrat mi»j«j zolje in predlog^ tasn, k^ler jaz sem le popisoval nslabo* ah pa ^dobro" staitje te statis^e in sem do-kazoval, kako bi se 8 tega s>tah&ca imela urediti ta ali pa ona stvar. Kar pa mene os..-bno zudeva, jaz nemam nobenega stali§ca oziroma na piakttcna upiaSanja, za-torej tudi nid no sehm in nic ne^em prenarejati, ampak hocom b.ti lo popoluoma nepristrauski opazovatelj. Zatorej tudi za me nij nic dob™, mj mL alabo, ampak samo vse je tako, kakor je. Ce ke lo hoce videti v t*;m, kar jaz ptpisnjem, slabo ah pa dobr<> rec, nij si jo le vidi, meni pa nj nic mari za to. Da so oaoja popisovanja vzbudila m(*j mnogiini Slovenci - nejevoljo in ce!6 razkaOenost, n>j nid 6'jdaega; kajti kakor Bmladju, tako tudi ^tari" Slovenci so va-jeni, da bi je le brczob/.irno. uvalili in hvali^al'. In 98t»ntt in „raladi* Slovenci, no glede na vs« sv«>je prepire, so zlozni y tern, da se nektwrc ro^i morajo brezobzuno hvaiiii. Kakor eni, tako tali druzi po-klaujajo so raznim brezobiiiruim avtontetam; kakor eni, tako tudi druzi morajo, ozircma na svoja mneaja, tega ali pa onega ubogati. Bog obvari ovaditi v aebi resworn kritizem in polno neodvisnost in samostalnost misijenja! Iz kr«tka: kakor pri en»h, tako tudi pri drugih vidi seob^na suznost in deraoralizacija mi- samololalnost v obainuh oXiveti, prifiakovaje ol uladnih mocij ne samo voljo ampak tudi zmoznust posluzovnti so v opravilih z obi'sinami vsdi tistdi flrod*t«v, htvz katerib bi obcinski red ostat le beweda mrtva. To sklopanje opravicuje elan XII. drzavno osnov-uib po»tav 21. decembra 17J7. Stev. U5, vslad katerega so c. kr. uradniki odgovomi, in se morajo rttvuati po drzavmh in dozcluib poitavab. Iz tega pa sledi samo po sebi, da v krajib, v katerib ljmlstvo no govori nemsko, m kudar oboiiiilci zaitoni i/.t'o5ejo, da no unnjo toga jezdca, tuomjo c. k. uradniki dopiBuvati tern zasitopotn v torn jeziku, kateieg.* ljudstvo govori; ker bi siccr se pregreSilt zoper obfiinski rod, ki je d«-zelna postava, Zarud vsf'ga toga no more podpisaui dttfolni odbor p i/nuti, da jo staraiiiistvo v Sulkauu so iklepoin 28. m'ija preloiiido kako poituvo. Tudi so no da trditi, da j* ta zastop preitopil podrooje izro^en.o, kajti dlan VI, postave 0. maroija IB62, in § 28, obr, reda zaupata izro6ene doUnoati ob^tnam, ne zupanom. Vrhu tega dajo §. 56. ob6. teda obdinskemu starosmftvu pravico, da sine aklepati tudi v zaduvih i^ro(v:oooga podrodja, in po §. 59. je Lupan tudi v takili opravilih odgovoron staroiiUBtvu. Opiraje so na vse to razloge ne more d^^elni od* bor na pocllngi §. 92. obc. veda podpirati veleslavne name^tntje, ki jo ustavila gori omenjeni sklep. Gledd na to pa, da je podpisani odbor vabljen v zmislu tega §. razodeti svoje muenje, priznava, da je temeljito, na* ravno in popoinonm pravicno, leu tirja obcinski zastop solkanski, in da imajo te tirjatve svoje koreninev na-roduem cutenji Ijudstva in XIX. claim drz. osnovnih pjstav od 21. dfcembra 1867. Zatornj b> vedno in 2v<» obzalijvai vsak spor, kateri bi nastal, ko bi hq zavrgel omenjeni sklep; kajti grenke obcutke bi to vzbiidilo v Ijndstvu, katero namerava dati zivenje in vcljavo na rod aim pravicam, od katerih ve, da imajo svoj v»r v iistnvi nas^ga cesarstva. mis'jcnja. - Kaj vec, v tern svojem malikovalstyu ne obmej-ijo se na samega sebe, ampak celo od tujih in neziuinili ljudij tirjajo, da bi v tihoti srca poklanjali se nj h bogovom. Nekteri gospadjo so mi povedili: nKedar popiaete tudi dobre reci, bom> u2e zadovtdjni.' Tern gospodom moram se enkmt odgovoriti, to^raft ne pa shkar, z-itorej tuili nid ne olepSam, nic" ne okmdam. K vsemu temu samo to fie pridenem, da vse one ,,sl«be refii" in v*« one anapakert Sl»veocev nijso last-nosti izkljufiivno sloveuske, ampak obdecLiveSke-: porsod se nahajajo in raorda tu in tam §e v veliko vecji sto-pmji. In celo sem prepricaa, da v nmogih drugih de-zelah nast-1 bi vvLko nSlabfe11. Pri Slovencih nasel sem sploh in primerno veliko omiko Ijudstva in visoko izubrazeni duhovski stan in sploh vse veliko ^boljse",; nego raiiida ua^el bi v mnog h drugih de2**labi ' Pod konec ue ostaja mi nic" druacga, kakor pr«-srdno zahvaliri s^ sploh vsem tem Slovenc^m, ki so mi doztlaj kaj pomigali io rao v moj«m podvzetji pod-piral: in sloveiiskemu Ijadstvu in slovenskim duhovnim in slovenskim omikancem sp!t>h.; Se enkrat pouavljam: 1) da mi je samemu jako zal, da sem pisal vae te rec», katerib'sam nic kaj ne obrajtam, 2) da sicer je meni popolnoma vse eno; U) cc pa komu v mojih op*zkah kaj dopada, to ie rec ujegovega okusa, i, k*k«»r pr^vi latinsko-sloven-ski pregovor: «do gustibus non est diaputandum^ SO Č A Zakaj smo federalisti? V prcdzadoji Stevilki smo temu vprasanju uze od-gdvorili, in na pomo6 sroo Mh-a'i Mach avellija, ki je Ml vec cVsa tajnik fionntinske drzave, zdaj pa hocemo oavesti novejSe pisateije, da Se bolje podprem j in o-pravicimo avoj* prepncanjp. ^ Dr. Bluntschli, cdeu prvih nemSkib ucemkov drzavnega prava, trdi v svo.i kojigi o drzavnem pravu, da je koristno, ce obstoji kaka drzava iz raznih na-rodnostij, kajti nj h zdruSeuja v euo d»z..vao ljudstvu more uphove slabosti odstramtf, njih kreposii pa po-vekSati. Tega wuenja je bil tudi ogerskt kralj Stefri* sveti, ki je kratfeval okoli leta 1000. Pivi meni dalje, „da je sicer tezavno obraniti v drzuvni zvezi te na-rodnosti, ce so enakih mocij iu enake itdjaie.* Vendar je to raogoce, dokaznamje posobno Svica, kako pa je niogoee to doaeci, o. tem poducujejo razni inozje, kadar govoiyo drzamih nstavak. Sismondi aci t aioji razpravi ob ustavan s?o bodnib iiarodov tako-le: „Ustaief kakor postave se motajo nastanjati ua navade naroda, naiyegoven'igibe, njegovo pomnenje in na potrebe, ktjeztvo cuti. Dokaz je prai povrSnega in zarobljenega dnba, ce seposkuga novo attain dati kakemu Ijndstio, ne na podlagi ».je-govega poseboega duha in njegove zgodovine, temvec po nekterih splosnih stavkth katerim dajo castno ime: uaeela ah principi. V zadnjib pedesetib letib smo dobili dovolje dokazov, da ue veljajo wd vse ustave, ki 80 jib narodi od drugih na posodo vzeli.« Zanimivo in poducljivo ob enem je sbSati, kar jo trdil De Maistre leta 1796: Uatava, ki bi se nare-dila za ise narode, no velja za nobenega. Oua je prazna abstrakcija, izwiSljena je v Soli in za Solo, da se duh uri po uzorih, ali je za Ijndi, ki hocejo po ob-lakih plavatr. Pr»i zgodavinar nemskega naroda, da, nekateri trde, da eelo vseb casov, L. Ranke piSe: .Mi ucimo, da ima vsako ljudstvo svojo pohtiko imeti. Kaj pa pomeni narodna neodvisnost, ki je presunila uze vse dukovo? Aii pomiuja, da nij kaka tuja vojaSka po-aadka v naSih mestib? Ne, ona pomu»ja temvee, da moremo razvijati naSe duSevne mom neodvisno od drugih, in da dospemo sami do take popolnost', do katere nam je inogoee dospett.* Vidi se iz teh stavkov, da onirajo ti mozje svoja innenja na neizmerno neodstraoljnro razlicnost, katero nahajamo v cell naturi ia posebco pri clovestvu. No-ben dlorek, nobea narod mj drngemu eank, iu n»j bolje trednega se cuti clovek in narod, ec more kobkor je le mogode, ^iieti po svoji osebnosti in posebnosti. Nasprotno delati, in Ijadem jemati te posebno^ti je torej dejanje zoper naravo in voijo slvarnikov, je delati za dnsevno suznost. Zato so mnogi narodi bra-nilt svoje bitje v najtjatejsih boj b, in a»kateri so raji pogioili, ko da bi se ndali. Ako obsega torej kaka drlava led narodnostij, kateri v*ak je p»n>k njenemu obstankn, razvoju ia njcui osebnosti, ljubili jo bodo ti narodi, m njih zadovoijnost in domoljubje ste ji uaj-trdnejla drzavna iez. Avstrija ima narode, ki so razlicni g'efJe jezika, miSljenJA, cuteDJa, m navad, glede stare zgodov.ne in omike; zatouj naj zadostijo ustava iu postave tern po-8ebnostim tem v:se, kej j:h nij mogoc<» o.Istrauiti. Naj se torej isakemu da, kar ma giv, in odmeri naj se Valentin Stanic. (Nadaljevanje.) Da je bil clovek k'ikor Stani6 za solo kir nalisc nstvarjeo, to je jasno shoio po sebi. Pravo so corej zadoli, ko so ga bili 1. 1828. naredih za vi§ega §oMcg,i nadzarnika. Nadzorova! pa nij samo nSiteijev, ogle-daval nij samo sol, nego prav ocetovski je skrbe! tadi . za ucence, kterim je pisal pesni, katekizem in drnge knjizice. Ljnbezen do mladine, pa skrb, da bi se kaj dobrega i lepega naucda, naredda ga je za pridneg* . pisatelja, neutradljivega bukvoveza in pravega trgovca se 8lovenskimi knjgami. I baa v zadnjem oziru se . mi zdi Staniceva vse obsegajoca d^lalnost za goriske Slovence* neizmerno znameuita i plodunosna, V Gorici takrat nihce nij prodajal slovenskib knjig; vsled tega so bili izobrazeni pa tult kmetje po-polooma zanemarjeei glede sloveaskih spisov; tult eie se je i Ljablfani kaj tiskaio slovenskega, mkomtir na Goriskem nij pred oci pr.Slo. Stanid pa je v svojem atanovanjt odprl bogato zalogo slovenskib knjig. Po- . aiijal je po dezeli imenike vseb knjig: ktere se pn .njeia dobivajo ter vabil svoje z.iance i prijatefje, da bi' je.kupoiali. ali siccr inpj prepiost narod Sirili !Tel ko knjig je tudi zastonj m j sjlarje, Kanalce i Rocinjce razdeld. PriSel mi je v roko katatog. v kterem Stanid prav kakor navadai knjigotrz«c naznitnja obeinstvu, ktere knjjge prodaja i po dem. Ta katalog je prav zandmivj. kajti vidi se iz njoga, da so seprinjem dobi-yale vse sloveoske knjige, kar se jib je od Voduikovib (Jasoi (ali bolje odl. 1810.) pado L1840. po «orifikem, ,- { ~r - sred s2u, kar je t»eba, da ostanejo ti narodi v zvezl. Potem se nij b**ti razpadi, tern mutje, ker jih vezejo tudi pogoibe z dinastij\, materijaini interesi vsuke vr&te itrskupnc zgole in nez^ode. Naj senrfh vie to tadi s poseb iim ozircm na to, da se nijso udali ti narodi nasi dmasfcji, in ntjso stopili v to zw«zor da bi jih c<-ntralisti ponemdd, ampak da so se oteli Tuikov in drugih aovra^nikov, iu si ohramli svoje brje. Cnditi se je le, d'i je pri nas zarad drzavnega prava toliko homttij brez konca; ali tcl^zi nas izr.k Napolovna I. ki j« kta I8il3. Svicirj^m rekel: Ne more se ukoremuiti ustav:, katcr.i nj nasledekali re-suttat ninogdi d*'go.ikov in nesi'ec, vebkega trada in raznih skusenj IjiuUtva. Up»jmo tor^j, ker inu Avstrija vsegatoga dovolje in oze prevec, da se km:Sn najde prava pol» toje, da zinuga tederaiizero, ki poJiiaja trduo drzavno zvezo svobodnth narodov oziromi d.zavic. .-¦ .airf.. . ' Dopisi. V Gorici 17. julija. — Mozka je t;r, da je naS de-delni odbor tako oulocao razodel aladi svoje mnenje o prepirnosti mej solkaoskim /.upai>sin>m, oziroma sta-re§instvom in gortsknn glavarstvom. Okvarstvo je butelo se svojim vedeojem pokazati, kakor bi bile ob-cine zaradi ojega tukuj in ne nambe; dez^lni odbor pa je je spodobno podudil, da morajo oblastnije v zmislu ubstnjt-cib postav ravnati se po dezeluih raz-meinh in kobkor mogode nstrezati ljudstvn in njego* vim avtonoinnim /astopom. Kako je mogoce govoriti o svobodni drzavi, da uzivajo narodi pravo svobodo, dokler jim nladne oblastnije tuji jezik nmlujejoV Ne, takim namerara se ne smemo nikdttr udati, ampak vse obcine n»j pogamno in neprestraseno po-stupajo, da se dejansko uresnici pustavno zagotavljeua, narodna onakopravnost. Vtlika ovira iiarudnemn razvoju na Gonnkom je pa tudi ta, du so nekatere slovenske obcme pridruzene lagkim okrajem, kder jib ta zvez t uzc sania na sebi narodno tJaci in mori. Te ob?me ne dobivajo niti o 1 politiskih mti od sodiiijikih oblastnij dnigacuib dopi-sov, nego italijanske in tako s^ samo tudi f:edalje boije vdnjiijo italtjanskcmu nradovanjo. Iz tcgu nastaja uajprej narodna mlacnost ino'rp-neoost. dokler so to zalostno statye ne spremeui — v narodno smrt. Na Gortdkem rogistrajcmo uzc lebko tako obcin?, katera so se v teku casa popto]6ile n pr. Locenik, kder se je Se, kar se mi spomioj>tm<>, precej dosta sloven »k*>ga govorilo in kder se je tttdi se do zadtijih let katero krati v cerkvi slovensko pridigo-valo in poduccralo. Zdaj ne zapazis skoro sledn veL slovenske preteldosti, k veeem Se smesuo imenovanje posaiuezn'h stntnij v vasi. Tako slisis se govoriti: ,Vadi nel „gurfiiji konctt nel daienjt konc itd.*' * Tega je zelo kriva nevgodna zveZa z itabjanskini okrajem in pa.velika'nenvirnost neke visokocastite ob-iastnij<>, katero pa ne 9memo tako ofiitno imenovati, ker sicer bi dregnili v srsenuvo guezdo. K.ikor je hl» narodna zave^t in vse kar je slovenskega rakosn zvizgat v Loeiniku, tako spiava v kiatkem po Idr*jri kmalu tudi v briski Dolenji. In prav zaradi euakib uzrokov. Prvi6, ker je zwzana ta Kranjfikem, §»ajerskem ^i Koroskem natisnilo. Poleg Bai'ugove pdnsue puse* i Siom§kovega ndevi§tva* pro-daja L>fibartovega„\latj6k*'4 i Pre&triioV. „Krst pri Savici (za 22 kr.!), poleg Vodnikov^ pismenosti- i M^ttikove slovnice, Smoletovega „varnba-i i K.n-yikovo zbnko slovensk.h naroda h pesnj, mej kater.mi je mar-sikatera ne samo okroghi, ampak ceto prav robata. Zastopano je v njogovi zbirkr v$e cerkveno siovensko slovst.vo, pustbno p,t povesti iz Metelkove sole. Kakor se tedaj vidi, Stanic mj delul razlocka mej knjiganu, dosta mu je bilo, da je bita knj ga slovenska, pa jo je prodajal i siril po GoriSkem. Kako ga je zalimdo vs.-.Jtq vrlo novo pocetje v slovenskem slovstvu, vtdmo posebno iz dveh slufiajer. Ko je bil Metelko I. 182&, izdal svojo slovuico ter z novimi crkami mej Slovenci vzbudil iindo nasprotovanje, brzo se oglasi tudi Stanic. *Povedati Vam moratn, da mi ofchka novib crk, malo da ne vseb, nij vsec" -p.se stovnicarjtt iz Gorice 12. sept. 1825.*) Ko zhcuo kranjska kmetijska druzba i. 1843. iz-davati nNovieeu, se Stanid naroLi na 50 iztisov (!!), ktere po tem po kmetih pos'dja i siri mej kmeti i go-spodo. Iz tega se jasno vidr, koliko je Stanic na Goriskem sloieustvit koristil. . On je brez ugovora pricetnik vsega naroduega zivenja i gibanja v nasi dezeli, za to se sioveuski liberalec iklcrikalec iebko zdiuzita, kedar gre cesUti spomin tako vrlega moza. Pa oglejmo si ga Se od druge strani! ______^_ (Dalje.> po veeiai slovenska zup mtja se so 1 lijskim in po^itis-kim okrajem italijansk.»m m drug.c, ker ioia. tacega dahovuoga pastirja, katori, namesto zicLrf, podira in narodu, katerega navredni sin je, fcoliktfr mogofie Sko-duje v njegovem razvoju. Ko se je decembra meseca leta 1863 v dolerrjskem stare§m3w.vu razpruvljalo uprasuuje zirudt posebne^od-nije za lirda m zarali aradnega jezika, je on prvi x jper oboje povzdtgml svoj glas iu pre Uagal, naj se v dol injskem 2upanstvenem uradu posluje samo v italjanskem j.ziku, dokler S3 blo^enski jezik viSe ne izobrazi. K^dor ga pozna, se mora neizmerno 6ud,tt, k.»ko si predrznetak clavek jeziku sv«»j.-ga naroda surovost ocitati. Da, ako bi bit uaS jez.k na euaki stopnji omik*«, in kukovSm je njegov dolenjski ob.ckovalec, pjtem bi bil v resnici sreaega poaiiiovanja rreden. — fcaliboj jo njegviv pred-log takrat Obveljal in dolenjsko ziip;m-»tvo ne samo da ur.uiuje oi tistega Oisa tzkijucljtvo, le v ilalij mskem jezika, ooo se celo brani sloveoskdi dop sov tudi, kedar jib dobiva od viSih oblastnij. Dolonjski pravdur pa hi veduo lebko str.ze svoj»> pob'.evne ovci6e v bbi-nji korminski sodniji. ^alostnot (Kouec prib.) V Gorici 1G\ ja!. [Izv. dop.] (f Mihael Golob.) V petek II. t. m. proti vecera se gre Jo tnj* osiuo-solci goriske gimuazije v Soco kopat. Slecejo se ne* koliko uad H tterjevimi jerovi, kder je Soea precej yiroka i zlo globoka. Ova, ki sta znaia prav dobro plavati, jprerezeta vodo od dtwnega proti levemu bregu. Ko st- vracata, e lea plavcev za svojiin tovaruSem ue-kohko zao*tane; ta n2e skoro ua kopno dospevsi se ozre po svojem prijatulju, a kako se preitraSi, ko ga zagleda sredi Soce omagujocdga ter z valovi se bore-dega. Bi-z sj zakadi v vodo, da bi prijatelja reSd, a ko pripiuje do njega, se ga ta uLe vec tie more okleniti, kajti prijei ga je bd tako budo kre all pa ga je bil zadel mrtvouJ. Ker je uze njemu simemu vslt*d del-gega plavanja moc.j zraanjkovaio, je moral glodati, da se je sam reSil. N* bregu je sicer vo6 moSkdj stain, ki 60 oi dalec gledali, kale* se je ubo^i re\e^. se straSno smrrjo boril, a nihce nij iniul toliko poguma (ker baje nobeden dobro plavati nij znal), da bi bil v vodo ponj skocil. Utopi se v Soci ia trupla njegovoga Se do danes n jso naSIi. Ce je u^e nagla, neprovidena sm.-t vsakega vrlega mladoiuca sama m sebi trag.ciiu, kako mora po tem dhveka sree boleti, ko premisljn, da utopljencc, 19. letni osmoSolec Milt GOLOB, je bil hves ugovora najbcljSi shvemhi dijah na goriSki glmtiasiji. Bil je piNcetuik i vodn.k vsakega lepega poce;ja nu*j naSimi dijaki. UciteSji in uc-'nei so ga zaradi njogove pnd-nosti i posteoodti pi zaradi njegoro^ii lepega vedouji i mozatega ztmcaja eoako ljubili i sptstovali. Doma je bd na Oblokah nal Tolminom. Bd je sirota. Ondotnji vikar, scdanji doraberSki fajmoSter, ma je pomagal, du je priSel v gor.ske Sole. Do 6. gimn. razreda je bil v malem seratn.sci, zadnji dve leti se je pa veliko.u* kvarjal z likejami po dobrib hiiab, da bi si bil pri-hruuii par krajvarjev, kajti bocel je iti na dunajsko n'nivtriiteto profeiuro stulua*. Nadejili smj se, da bode s casom viled svojib zmozaostij, svoje priduo^ti i svojega jekienega znacaja domovint veliko koristil, a zahbog naredilo se je drugade. Kako neiimerno je skoda tako.vrlega intademca! *) Mafnt Metelko, str.: U gorilke okofice 15. julija. [izv. dop.] Brali smo ozev „Socix, kako je postopala deze!na cenilna komi-sija, ko je vrsiilue tarife napravila. Pa ne le sami tisti dopisi, ampak tudi javna govorica trdi, da vladnt organi cenilue komUiie se svojimi privrzenci nijso bo-teh iu nqcejo pri preracunjeuji ctsto^a dohodka zem-ijiSe racamtt ali v ozir uzeti ocividne in resnicne t'aktorje. Kdo bo tajil, da nij od leta 1848. sem kmetijstvo v naSt dezeli mocao analo? da nasim kmettjam po-manjkoje od dne do dne botje teobh.idno potrebndi mocij pri obdclovanjt? Ko bi lmeli natancuo statistiko iivine, bi Sole videli kakoseje do danes skrciln. Pomanjkljivost zivine uz-roknje tudi pumanjkljsvost gnoja. Polovicno inpovrsno obd^lovanje daje tudi p>lovicen, ce celo nobenega pn-delka. Da so naie kmetijev revni stan priSle, pripo-moglo je poleg druzega najve6 neizmerao povikianje davkov, bolezen grozdja, sviloprejfc in krompirja. '"¦ Pri na$ib kmetijab cuti so pa tudi vsak dan bolje zivn potreba clbveskib raocij. Tega so krive ravbo o-menjeno nezgode, zatorej isakdo se kmetijstva izogiblje tn se raji kakeg* tokodelstla navadi, ker tarn muka?e bolje obilen in gotov dobicek. Se c^to navaltti ditlnar kmetu fige kaze, ker ga ne more tako dobro pjadati, kakor ga druga obrtniJ3ka podvzetja placttjejo. " ' Tako naj uladni organi se svojimi privrzenci, ne-pristrauko sodijo naSe razmere, in ce so nasi' dezelni moiaki io poitenjaki zarad vebkih potreb cesarstva nze fako proved vrsoko ciste dohodke zemljiSc postavili — bila bi sveta doliuost uladuib organov, uladl 'poro-5ati nas cazulovanja vredni stan. Ulada pa' naj bi v prci vrsti na to gledala, kako bo kmetu poniagala iz tntikib zadreg; nalaganje bremena za bremenom bo kmeta, stebra drSave, pokoridalo,'1 a driavi to gotovo ne bode i korist. Iz Gorenje TribuSe 13. julija flzv. dop.] Hvaleznil' moramo bfyi solkauskemu zupanu in solkausktsiuu sta- p re&nstvu za inozato in izglcdno postopanje proti kri- ¦ vieniin zahtevam goriskrga glavarstva. Kij pa drugi z^jpaui? Mare se boje, da pridejo v nemdoit ? &i-pan po milosti bi.okratev nij kos svojemu pklicu,ker ne more hraniti svojili sosrei jcanov pred krivicami in vendar zdaj zivimo v gasib, ko je treba paziti in stro-go paziti na Ijudske pravice. Pokier ne bomo imeli sa-ma take zupane, kakorsen j«? so.kanski, se nam bo se marsikatera krjv.ea zgodria, kaj»i pomzna potrpezlji-vo8t pt-lje naiavnost v jarm. Ali nij io euduo, dave-liko lupanov, ki ne znajo ue nemslco, ne italijausko, pa vendar poslujejo v teh tujih jezikth sebi v kvaro in veliko sramot), ker v taki sreuji je tajmk zupati, 2u-pan pa ubuga reva. — Tedaj shvenski obcinarji volite take 2upane, ki I so mozje, kakor solkanski; vecina sedajmh zupauovpa I raj gre k solkanskemu kmeckeinu zupanu v Solo, potem I bo se le vreden zupan. I ______ Eu gorski fcupan. I Z Notranjskega. 15, julja, (Izy. dop.) Prudvceranjera bil j(* v postojaski ditalnici fliod notranj*ktk kmetsjrih vnlileev. Bilo nas je' skupaj do 70, iz vseh afdmih vo-liiaih okrajev, namree iz Planine, Loza, Postojae, Bistri-ce, Simo2cLt Vipave i Idrij^. Ta shod je bil sklican, da se postavi kandidat za kmetske oboine. Sicer so nam .Novice" ali prav za prav tako zvana „pravnatt straiika kar ua svojo roko uze postavde kandida'a. nnmrec: Hohcnwarta, 8 katetira pa mi, k narodni ¦traiiki pridadaj ci, nikakor uijsrao zadovoljui. Zborovati s< je pricelo ob 5. i trajalo jo posveto-va-je do7. ure ;;v.*cer. Za predsednka je bil z vel.k<» vi'ciuo izvoljen p. dr. Vosnjak. Po izreceni zahvali za ma skaznno cast razjasnil nam je v krutkem, aje-deinatem govorti vaznost skoda. Ilekal je mej dnigim: Za notmnj&ke^ Slovence nij biio §e nikoh tak«> vaiuega shoda, kakor je dan ts, i morebiti, da ga tudi ne bo kmalu. Tu gre za vazno stvar, treba jo postaviti kau-diduia za'drzavui zbor. Potem gowtci g. KraSevec iz Polenje vasi, tor nam v malih base lab doknL», ka bi najbolje bilo, da bi 8e dr. Kazlag za kandidxta postavil, na kar so vsi pritrdili, in slisalo so jeod vseh s train j: dr. Ha z lag, njega hofcemo! A zdaj se oglasi g. Zclen iz Senozec, tcTpn»vi,da on se nemoroise nebode nikedar ujemal s to kandidat tiro i priporoLal nam je H oho n wart a; ffovomik nam je v pot it svojega obraza dokazaval, da ,j<> vei.dar bojsi Hob en wart nogo dr. ltax-i :i g, kajti prvt jo federalist, kar j* pokazal kot minister l on j". tistj. ki je hotel enakopravnout vseh na-rodov bivajofiih v Avstrij'. Trdil je tudi, da kot bivSi minister bode bolje vedol za r.ase tcrjatve in potrebe !»«kjr padr. Razlag, kateri je iznevcrnik, kajti vde-ielnnm zboru krajnskem jc nemski govorit.>;:) Na zadnje pa pravi g. Zelen, da nij za nobene-ga: pac pa da naj bojy bi bilot ko bi enega iz moj sebe izbrah i ce nij drnzega, je on sposoben za to. Mej tern govorom bi'o je dusta s kanja i smeha. Potem bi Io je se vec govorov, mej katerimi jc bil dr.Yosnja-kov naj izvretw-jst. D>,>kazuvul je, da Hohenwart kot minister je le maloali pa colon c storil za nasSioven-ce; od veSih pro§c»j, ki smo jih 81o\vnci prt*d»*nj po-!o2ili, mj Irila niti ono ugoduo resena. Tudi dr. Rojec iz Vipave se je pokazal dubrega govoroika. Ko se idj nobeden veL oglas.l, da bi guvorii, preslo *? je na glasovanjc. Za dr. It tzlaga bilo je 48 glasov, za Huhenwm-ta pa le kakih 12. Iz toga lahko razvidi-te, dragi guri§ki bratje, koliko zaupanja ima pri nas pravna stiauka Xa to smo se v»i izrekli, da «c hoce-mo vedno na^ega narodnega programa drzati i geslo nase da bode: „Vs»» za narod. oiniko i svobo-do!" *) Po dovrsenero zborovanjt podali smo scnaDoksa-tot vrf, kder je bilo ve6 nap;toic i govorov. Napros 1 je g. Rihard Doienec, da bi t»Q tudi kaj ,.narod no Sole" spominjali, i bio je na uiah do 6 fl. skupaj. Pri t»j priiiki se jib je tudi 14 narocTo na vSlovenski ted-i.ik", drugi so itak skoro vsi naroceni. Tako smo dokoncaii ta vazni dan 13 julija, kateri nam vedno ostani v spominu! Iz Koroikega 9. jubja. [Izv. dop.] V zadnjt stev. tudi nam drage ,Soac* smo v predalti ,politi6ni pre* gled1* biali, aa se je uze po druz.h pokrajinab. kder Slovenct bivajo, vest vkorcniiuli, da imamo tidi goro* tanskt Slovenci razpor. To, kar se je iz rasmih, veci-delj iz dobrih uzrokov nekoliko temnih dopisov po slov. iSasnptsju posnolo, jc zatib^g resniLno. Vse nase ' nade so prod, nurodna zavest. ki se je po taborih, po narodmb shodi^cdi. po citaliiicab ltd. tudi pri nas ii-rila, narodni progi'am naj ide co2 noc rakom zv;zgat in mesto njega naj vnovif Clorotanec propade vstmsuo temoto, v kteri jo prej bival, on naj se ne cuti vec Slov«?nca temuc Kor.»sca, on n«j uuici lastne svojo pri-delke, narodna druStva, narolne citaloioe - tor naj po- *) Boj? re, kako bi pa Hohenwart govoril, katori niti slo-venslri no zna. Pis. **) fciveli vrli Notranjci! V&s rojak je ponosen na Vaa! .....- - - • - . --• Hr«f: kfeme zvest podloznik strogo papezeve pobtike prefiud- i 1B9ga aJTarjifcner BlattK-a. Stvarje pre^aiostna; da bi i mogel • pameten; m za napredek iniroda slovenskega I 1 vneti dlovek o njej govoriti; zalostna pusebna za nas h koroSke Slovence, katerib s^ nMe ue u»mdi in katerc | ; 6e drugi poducevati -he smejo, ker jim to ntkateri go-spodje zabranemjo. ? , Da, je v prvi vrsti tudt na KonSkem ^pravna" straiika le nduhovili§ko-stauovska<¦ se zamore vsakdo preprifiati, in §e dubovniki ne pripauajo povsem ttj stranki in vendar je to za prihod.je volitve kaj slaba. Bavno ,,politi6en kaUkiztm* pravne straiike bode v rokah Nemcev in drugib strafiuo orozje proti nasima kandid&toma; pa tudi Slovencu, ki Jo vedno pri volit-vah agjtoval, preide veselje za [jribodtije delo, ako prebere ovo kuj.zico. „V nebe«»iU je nada domovma", za njo naj po zwisiu „prav.ijh* naj boljo in uajprvo skrbimo in vso drtfgo dobimo povrb. Ker pa vendar ^gospodje* spo-znajo, da de mjsmo vsi v nebesiL, nam tudi govore o obciuah, o zupatiijuh, katwe ^a imajo biti ogromno , majhue, da se vsaj niCesar napredov»,lnega stor;ti ne bode muglo. So dalja nas. hocejo peljaii in v zuislu nnebe§ko politike4 osre&ti, t)ui pigejd (pol kat. st, 28): rPo«amezno dezele | in kronoyino naj ostaoejo sainostalne in naj se jim Sustijo njih zgodovmske pravice." Krasni so (i i/juvi t lorosktrn Slovencem naj se puste zgoloviaske pravice, katerib pa razuu tlake, davkov in arugiu ogromnik tezeuj v .zgudovini zudrtaudi mj. Kar pa oas spaminja na pravico atarib, pogauskih Slovencem po naSih krajiii; to je prestarelo in gotovo ne v zmisla „pravne" sirunke. Kdor je ,katekiztma natanjeno prebiral in ima le nekaj de nuroduoga duteaja v svojom rudorju, mora izklikniti: jiog uebeiki, kaj smo Uoziveh t to, kar je naraiu tudi tern gospodom pred letomdni biloSesveto, nedotakljivo, naj seuuj propade I I Akoiavuo so razmeiv, posebno na KoroSkein, kaj I I dudne .u innonja prav ruziicua, bodemo vendar pri I nieusiojeci vojjtvi, kolikor mogude, skupuo dolali, ker I je drugaiS) propad gotov. Kadar pa pride boijSi 6us, I munej^a, ne tako novarna doba, so hucYmo do dobro- I ga potneniti in to slovonskemu svetu r dokuz, da tudi I koro&ki Slovonoi, spommjaje se na sveto prisego pri tabonh, vtduo Se ijubijo svoj dom iu dislajo narodni I napredek, ter ob oneui priterjujejo nuarodnemu pro- gramu'1. I Da se scdaj mir no bodo kalil, je skoraj gotovo; I ali gotovo je ob onem, da je sploh delovanje naSih I npravnib44 kaj mlacno. Oui se morda zanaSajo nannd-I zemeljsko pomoL, ki pa bre'z truda iu iasiuega dela I nobeuemu se nij prihitela. Skoraj. povRod po „sloven-I skill" krajib so se uze osnovuh n'tmski in nemskovalni I volilni odbori, ah o s,pravn,h" nij nhSatt mceiar razuu I nekatenh shodov p> razuih furov^th, kjer se le du-I bovmk duhovniku tlruh in no mish na voliUe. Nekdaj I vria sestiica ^Soee", politico drustvo ^Trdnjava1*, je meuda tudi uze obupala, kar bi ravno ne b Io odvec, I I ker pri takih ukolscinah in zaprvkuh ia pri vednem I hujskanji s,pravnih* clovek potrpleuje in veselje zgn-[ biti mora. Iz vsega je le razvidno, da sednj nij bil I ugodeu cas, da so ngospodje* prihrumeli z novim, I atiireinu naSemu p«ogr»mu nasprotnimi naceli, katerib I popolnoma zagovtirjati so sami nijm »jo ue piuvega ve- sclja in ne ptavega preprica.ja. Pazijo pa naj, kaj I I bode uusledek to staiokopitno novotar.je in v zvesti I i naj si bodo, da se ima in gotovo tudi bod», ne sutno I to, „&«/* smo lepega in slavmga brali ali sliMi od kafcega prvaka natvezalo pred Ijttdmi na reliki won, da se cwje dalec in Hroko oMi* (pol. kat. st. 41) tu- niuc tudi to, kar bodo ti „pravni* na ovi tiauiu naro- I I du v kvar slabega, nesluvnega in pogubtjiveg.t uzrocili in ucinili. Zgodovir.a, na kitero se bocete opirati bode ucila, k.»j in kako ste r.ivnali in k:.ko hitro stc vse pozabili, kar ste prej kot nepremakijivo trdili. To vse I se bode uze po volitvi V6aj nekoliko spo^nalo, za sedaj I pa pustimo pridkanje in b>diuio vsaj nekoliko z'ozni in I to v gtavnem n ace In: da se vsaj eden Sioveoec izvoli, I ki bode imel nase pravice na Dunaj zastopati. I Iz Grades 12. Jul. [Izv. dop.] Politicni shod, ka-I terega so uapravili slovenski dijaki visih Sol 1. julija I se je vrsil v najlep^em redu in je bil zelo obihkovan, I kajti navzoondi je bilo zraven vladnoga zastopuika in I nekaterih korespondentov nemskih listov nad 8t) dija-I kov. Ob pol 9 se pneue seja, in po volitvi gospoda I Hubada za predsednika povdarja gosp Vodopivec vai-I nost direktnib volitev in po karaktehstiki programov I narodns in klerikalne pravne stranke pozivlja navzo^ne, I da bi zdru2sno izrazih svojo nezatlovoljuost. proti <$b-I nasanju m postop »tiju zadnje stranke iu se pogovoril?, I kako naj bi na po&tnicah podpirali narodno stranko I in njene organc. Na to s* Oglasi gospod Poztiik, I tehnik, doKazoje, da moramo ' narodno strauko tin vste kriplje podp.rati, r stem z.nislu govoro tub gg. Stifter, Hubad, Jenko in Vengar starpjn Vodopivec I videtf, di imajo predgovorrnki le* duhovScino v mislih, j poprime Se enkrat besedo rekofi, da'se ne smc zame-I riti toliko duhovScini, katera narodnemu programu na^ I sprotujtt ex officio, kakor pa nasim dosedanjm prva- i j kotav kateri ge ae aramuj^jo nobeQegaSe tako pogiib*,. nega sredstya, da bi si le prvaStvo ohranili. Zadnjic razglasi gospod; Stifter resojucijo,— fo imiem jk fiklep tako imenovati - katero je sestavil osnovalni odoor, iu kttra so po kratki "deb^ti tfidi enogtasno spreime, kakor sledi: ' *•>¦' 9.fi *¦ ^:Vi* „Vsi zbrani slovenski dijaci yisocih §ol v Gradci javijo, da se z naceli tako zvans stranke ¦, „prav» ne% izioiivSi se tudi v njihovi domovini, pretre-soyaje njen program v sknpnem zboru I. Jul., iSkakor mjso mogli sprijazuiti, in; to zaradi tega, ker so v?a-j"umo uvidevah, da I. program „pravnett stranko nasprotuj© narodnemu slovenskemu programu; ker a) program „pfavneB stranke noma vseh pogojev, fogi se potivbni, da se narodi morejorazvijiati mipod-lagi Tsestra-ialGS svobode in oraiko, b) bi se slovenski narod po programu „pra?new sfranke Iebk»i zamotal v take zapletke, da bi"itfb njih odvisen od tujega flvlja, posebito nemfikega, zna mti ie s prevejikimi irtvami dokopal do samostalnega, pooticiiega obstauka. c) privr^enci npravne" stranko zasledtijejo le par* . tikulan»tiLue, stanovske intoresso. d) s'ta-jim delovaojew hofiejo podcatl vse prido* <)itve napredovaluega 19. veka, brett poroitva kmk% druga^nega obBtanka narodov. ,!i * ,!" e) nukol mej Slovenci samimi le zanje zamore imeti najpogubn.je naslodko, zunomarjaje nacelo -v edinjenji je moc. II. Iz tega je razvidno, kako nevarno in sloven-I skeinu, a tudi slovanskemu zivlju splob, p>gubna se jim dozdevaj. tendenco „piMvnea atmuke; rwuti tako jasno je, da se glade* politiko odino lo z onimi sloven-sk.mi mozaki morejo popolnem strmjati, koji ie as^ivnjo okolo glavnih slovenskih oiganov - okolo „Slovenskega. Naroda* in „Sjcuu, ter z njima eoako govoiefidi, e»-govarjajod iu drzefr so ediuo lo narodne politihe, narodnega programa, da hocejo v svojo domovlno pri-spovfii vse svojo silo napenjati, da bi razSirjenjo «prav-neA stranke tin Slovenskom zavirali, smatrajooi blagor in sre6o svojo domovino edino le v prezlati trojici; Vse zi narod,. omiko, svobodol" Iz Grsdca 13. julija. [Izv. dop] Jungmanova sve-Sanest zuVoijo nepridakovanih zaprek nij Tula 12 ,'ka* kor je 'bilo s prva skleneno, ampuk bode v saboto 10. t. m. v „beRedinih prostorih11 v gobtilhi ,,zi|nt kleipen >Schimrtiel.tt Program jo zunimiv. 1 OijaSki shod 1. t. m. „pravnim* nij dal pokojn, G. Herman je prevzel nalogo "sloVensko dljake spro-obrniti in na apravno" pbt pripoijati. Za to je poVa- • bil 11. t. m. dijake k razgovoru. PriSlo jih jo JO res kak.h 25—30. G. Herman se je wkliceval na svojo dosedanje ilelovanje, qbetal, da bo tudi v pribodnje dolal z i narod, dokazoval, da rpravniu in narodni program no izkljufiiijeta edm druzega.' Pravil je tudi, da poht ka mVra na verski pddlagi' stati," da duUbvui "so uajvec storilt za knj 2evno»t in prosveto, kako 2%H njegova stranka proustrojiti SoUke mdruge postave, da drbijo dnhovnivso cblast v rok^—kar jemondaglavna namora pravnih; za narod S3 ne brignjo. Dobro ae mu je odgovarjalo, da ima pravni program take tpeke v sebi - ncrazdeljivost dezei ~ ki najprvi i najpO^Ia-vitni^i toLki narodnega prigrama naravnost naspifOtti* jejo in ki slovensko ravaopravnost Cisto nemogOedole* lajo. Kazalo se jo na zanicijivO pisarenje o narodno»tt po organjh njegovo stranke. (Jgovaijalo se je pptrebi, da bi se moralo samo ra verski podlagi pulitikovati, ker tiiko bi se zascjal saspor ne samo v vsak rod po-.sebej, ampak med celo SlovanStvo. Knjizevnost so duhovni res mnOzilt, mi jim he bjrekamo zasluSenuiti za narod, pa da je duhovstvo pisalo in govorilb v na* rodnvm jez.ku, k temu so ga okolnosti some primorale. Pri takih nagovor.h in oJgovorih so pretcklo tri ure. Herman, videfi da je zastoig njegov trud, tei1 ! se poslovi'od slov. visoko5d!cev, ki so ostali zvestina-j rodu in svoji ptvi objavi. - • ' Paliticni pregled. Na Bunaji se pripravlja neki prevrat v pU- I tiki; ustavoverno miiiistflrstvo samo zapu§&i svoje j privrSence; ^ako na priliko je minister |lt^ettJavT I poprijel se gleddcerSve ia sole ustayoverceil! wis- protbih naM;' jato odloSho jim teprotujje' j'M*. biesovi zadevi, Iter ra^u^ca vsa ^MjM'W^lsni: katere pf'w p{rM.u^ejo pobiesote^ I tiidi so zadnje o'kroznifce ministry za ilk in 'Wo- castje do Solskih' ottastnij popoliioma'v versEem 2mislu pisane, tako da n(| dvotiia, da se StreiAayr pripi-avlfa rha novo dobo, to je i.n6yoi minrsterstvp. Eavub tako znacrmihtsterski svet, kateremn:Je ee^ ^ar sam'predsedoval, neediiiost v ministersty'tt; jpij tem^vetil se je sklenilps' in "to menda keir je Mia merodajna ipsarjeva'fgelja ali tolja, da se vsa ^rnp- llfjSko M^nico zadevajo5ft pisma izroae kazenski sodniji; kakor znano so pri oni zeleznici kompro-mitirani Giskra in drngi ustavoverni kolovodje, kateri vsi so po tern cinu moralno unieeni in zgub-Ijeni za svojo stranko. Sli3i se, da je bila mauj-Sina ministrov proti takemu postopanju ; na veeino pa da je cesarjeva navzoenost upljivala. Bvorski krogi menda nijmajo Tec zaupanja v sedanjo ministerstvo in to zbog slabega vtisa, katerega je na njih napravila kriza. Zatorej pa ustavovemi hudo-urniki mocno kricijo in sami ovajajo nevarnost, v kateri se uze cutijo. Volitve za direktni draavni zbor bodo razpi-_ sane najbr^e avgnsta ali septembra meseca; ministerstvo pa, C-e ne bode u2e poprej razpusgono, boae skoro gotovo padlo precoj po volitvhh. Cesar sum in tudi nekteri uplivni drzavniki so namreo za pomirjenje in poravnavo in zatorej da se zopet inisli na ministerstvo mini ia spravo. ali vsaj na prelazno ali tako ministerstvo, ki ne bode ne tic ne miS. Kolikor je dozdaj mogoco soditi, bodo nove volitve najbrze tako izpale, da za ustavovoiuo ministerstvo ne bo ve& krulrn, in tako postane nje-gov padec uaravni nasledek. Oehi so proznovali 13. t. m. Jungmanovo slavnofrt. Jungraann bil je pred 40 leti za Cehe to, kar sta nam Slovencem bila Pre&ren in Voduik; on je zdramil ieski narod m dolgoletnega spanja ; zato pa ves e"eski narod skaznje svojo hraleznost svojeran probuditejju z velikansko sve«anostjo, ka-tere so so v deputacijah udelezlli vsi Slovani, tudi Slovenci, katere je v Pragi 13. t. m. zastopal g. Nolli is Ljubljane ter pri slavnosti govoril v imenu Slovencev. Haj tukaj omenimo, da je bil g. Nollijev go-vor z navdusenostjo sprejet in da je bila sploh slavnost velikanska, kakorsno zamore le tak narod napraviti, kakorSeu je Ceski. Zadnji <5as so se oglasili vsi veel mlado in staro&ski listi proti tako zvani katolMi politikl ^Pokrok*, organ starih, pravi naravnosti, da so Cehi uze dovolje prestali in da bi bil eeski narod knialu placal se svojim zi-venjem zaradi religijoznih bojev. Da sedanjost pre-povednje vsakemu domoljnbn tak boj. „Mi bojujemo - boj, pravi „Pokrok% za obstanek svcj, boj tesid do sedaj nedoloceni; nevarni naS stan no dovoljuje, da bi svoje modi drobili. -Z dveh strati se v teh refieh rusi domael mir; v imenu liberalizma in v imenu vere. Oboje poCenjenje je Skodijivo, in ene verojmo, da bi se s krscansko pobozno-stjo, % religijo Jjubeznt skladalo sirjeuje sov-rastva |n da bi nstanova, kt ima ljudstvo oblaziti, sluzila za njegovo razkosovanje. In tudi liberalizma ne razumemo tako da bi liberalec iinel tirjati, naj se vsi z njogovim verskim ,ali neverskim nazoroin skladajo. Tn velja za obe stranki strpljivost. Le slepa strast more vesti k teinu, da bi v imenu vere ali liberalizma metal se mej nas prepir." Iz tega se razvidi, kako po nepotrebnem so posebno na Go-riSkem nekteri gospodje zaceli boj zarad vere, katere nij nihCo napadal in katera pri nas nij biia v no-beni nevamost. Slovanstvo uze zdaj obsoja tako ravnanje. Gospodje pa, ki hocejo, da mom zdaj nze vsak narodnjak pri vsakem politicneni shodu in povsod v prvi vrsti vero povdarjati, kakor je to pokazal neki farizejski doktor, „Glasov* junak, ko je govoril v „Goricia, da je treba postopati proti nejeverne^em itd., tisti gospodje ne bodo veri stem prav nic koristili, narodu pa skoduvali in svuj lastni stan pred svetom ocrnili. Mi obzalujemo, da so oni gospodje taka nepuevidno ravnali; za kazen pa jim privoscimo, da bi le prav dosti farizejev a la Junak v svojih vtstah izredili. Pa naj si bode kakor le bote, sknSnja bo uCila, kedo je narodnjak in kedo je sebicnez; v tern obzira se mora tako na Sioyenskem zrak sSistiti, da ne pride do vrhunca politiska, sleparija, katero so zaoeii nekteri posebno brumni advokatje! Karod na Kotranjskem se je emanci-piral in otresilne opravicenega upliva starih, predno bi bil bedo mislil; pri volilnem shodu v Postojni 13. t. m. je bil z veliko veCino proglasen kakor kandidat za prihodnje volitve dr. Bazlag nasproti kandidatu starih, grofu Hohenwartu, dasiravno so „Novice" uze prav bombastieno pridgale, da se bo na Uotranjskem tako yoliio, kakor bodo one zavkaz*ie. (Tako tudi nasi stari glede" GoriSkega v wNovicah* ozuanjajo, kar si je treba za uho zapisati). Mi |prisrCno poz- dravljamo prevrat h boljsemu naKranjskem in zakli* cemo vrlim Notranjcem presrcni wNa zdartc lvazne vesti. (\«iifc iiipauHtt») opozornjemo ^e enkrat na clanek, katerega smo postavili na prvo stran denas-njega listtu Kakor znano, dopisuje c. kr. glavarstvo ^upan-stvom skoro edino le v nemskeui jeziku; solkanski zupan pa je nemske dopise vraceval, in to ravnanje je odobrilo tudi skupno s ilknusku staresmstvo ter ob entm sklenilo, da se imajf odslej vsi dopisi, ki dojdejo v n.msko'ii jezikn, vracati okrajnemn glavarstvn. Ta sklup pa je okr. glavarstvo ustavilo ter poroualo naniesmijStvn v Trst; numestnijstvo pa pozivlja nas dezelni odbor, naj o tern svoje mnenje izrefe, in glejto, zupuui in obuinski mozje, kako tehtno za* govarja nas duzolni odbor ravnanje solkanskega zu-panstva. Tedaj ^upaustva pozor in ne ustrasitese! fC>Ken|.| V <5elvrtek po no6i ob 2. ufi je gorelo v Fi goreti ravno turn, kder je n2e enkrat gorelo, in tedaj ogeaj manje netihi imel. Nevai no je pa b.Io t»di za to, ker je gorolo raviio nttd stopnicam*, toraj edint izhod zaprt. Skodo so tvpelc struuke s tern, da so svoje blago v xiagltci skoz okua metalo in s tern mnogo poskodovale. Pri tej priliki bi pac* na§ mumeipij na toposehno opozonli, da bi gasilno stnuo pad uekoliko hitrejc in bolje uredil. Niti bikalec nijmujo vediio pripravljenih ia niti enega xuoza, da bi zaradi tega po nof;i daval, arapak clovek mora od hiSe do hise t^kari, da te ga~ sdce vzbudi. (V i.ivoruu; so se v ornlas!fj;h kopolib kopalo tri dekkta. Po nesrtjC'i m zabrodla globoko vodo, in tudi se pagrozmhi. E:ia ao je re$ila; dve f»a, cna »tara 14, druga 16 let, uto pn popolnoma ntonili. 1\>0"S jo pri-$?a prokesno. (iute nn l%'c«ii«kem.) Po uajnovejsi statibtilci ima Nemcija okulo 60.00a Ijudskih (nvhh) Sol, in 6 radjo-nov uoencov, Udnj pride na 1000 prebivalcev 150 ncencev. Po tern ima 330 gimoazij; 483 obrtnyskih sol, obi-jkovnmh od 177.400 ucenceV. Dalje ji 20 wc-uciliU s 1,5 600 d'jakov in 1624 profesorjev; tudi je 10 tehmskih sol se 160 profesoijev i»4500poslasa!cev. In po vilm teg-* je §e mnogo vojaskib, mornarsfcih in drozih zavodov' (toainsn) za danes samo toliko odgovarjamo, da saio ma hvale^oi za poduk, vsled kaferega je predsed* nik citalntee kolega predsednika de^. sodoijer dez. prodsednika, ali so ce!6 prtdsedoika manieluske drzave. Nadalje nas tudi „Golos po lucujf, kako so najkrace pa-kmzira: te okregas goriskega Kgamina((} ker je kaj slabega storil, te ne bo prosil z*mcre, ampak tekel bo pred teboj, pa na glas vpil: Mostro di §ki:if* itd. Glas v zadregi ravuo tako kriei*. „bIatovski list14 in ima /.bog tega muogo podobuosti z goriskim ngamtu* strum'1. „Golosa, einineutno katoliski list, ima titdi „disp~n&", da sine legati, ta disp6a$ je raztegnil na vsb svoje verne, dokaz zatlnje poslauo iz Lokavca v nSoci". Eoak> se wGolos* tudi laze iz navade, ce pravi, da mi koma usiljajemo svuj list. Mi tega nij-uianio potiebe iu nasim naroduikoni zmerom na?:nan-jaaio, da nam list posljejo nazaj, k tdar nmgo biti vec ; nasel v roke, je ! p««m»t;i razposdj itelja, zt kitereg^ uredoi§tv<* vendar nij O'igovojrno. V o-»ta!eoi pa ost^nemo zuierotn pri tein, kar smo „GoIosir* ,rekii v 2o. §tev. ia §e dos-tavijittuo, da se je uze marsikedo njegovih prrjateljev uswl, da nas spr<*vi v feriia nal, ko^ji rog in Bog ire kam se; pa in; smo s> zinerom tukaj, ter se vsak pe-tek piav fluno kratkocasimo in smejanio na stroske „GoIosove". Le tako uapiej, junak I fi si kaveljl Umor>. V cetrtek 10. julija ob W/g zjutro pride 69 let start kniet v hiSo Mihaela Klaucict, posest-n-ka v St. Vidu pri Kravljem (Crauglio) na Fu> lanskem da bi se 2 i»jim iinkaj pogovoril. Ki sta se uze dolgo casa zaradi nekega konja pogovarjala, obrne se Klan-ci6 pr*>c in kmet vzame na to hi;ro sani »kres iz ze-pa, usireli in zadene Ki. v desno strau brbta. Mlatici pr.dt jo na pouioc, pa mordee je bil uze bezal v svojo bisot kder »¦> ga zandarmi tudi vjeti. Ko ga zvezej»>, ga pelJHJo na ze jo ranjcega k njemu in ta ga uprasa: „Zakaj ste me umorili?" Morivec odgovori invzlo: Pred petimi leii ste me iz svoje hi§e izpodili, kar vain nij-sem betel najemScine placevati, sedaj sem Vara jo uze placal.*, (»rxojAviif» vnaatvo v Trslu) nam JO poslalo slc-^ dedi dopis od dne 12 t. ra. 5fr. 2778: V Stevilki 16. od 17. aprila t. 1. tozi „Soea", da se je neki z Duna-ja v Gorico dospeli sIov« nski telegram zeh popucea izrocil nadjiisaneii. Podpisaao vodatvo obzaljuje fa prigodek, ter ga je tudi natanjko preiskalo. Pri tej preiskavi pa se je naslo, da ja duuajski student, ki je telegram svgainu oeotii poslal na dom, sam najvto kriv napak, kjr je telegram tako skbo pssuf, t»r ga tako zamaz.d, da ga ni mogo^ebrati db-veku, ki s!ovensk«ga jeziki nij popolnoma zaiOzon, i celo slovenscne popolnnni vest jnora besede ugibati, ce boco telegram uraeti. Temu dostavljarno, so in", d i smo se prepricali o r-«3 -niei tuk j naved n*-ga in da na^ veselr, da^ brzojavnd vods'vo v Tr»tu se brigt za na§e pritozb*. r- Vse narodne ufiifcelje, svetnjake in dubovuike, goriskega okraja vabi v odborovem imenu podpisani, da se snidejo 7. avgunta t. 1. tocno ob 10l/3 zjtt-traj v Gorici pri J-iizi* v posvetovanje o naslednjih tockah: 1. Krajni Solski svet, 2. Ucui 6rte^zaeno-in dvorazrednice, 3. Posamezni predlogi in nasveti. V ta namen pa treba, da se ur-itelji temeljito spz-nanijo z dolocbami solskih postav od 8. ffibruvarija in 12. julija 1869. Temu in drugim bodoCim shodom nameni je za sedaj le ta, da se ucltelji pripravljajo na bli^ajo^o se okraji^o konferencijo. Ako bi po nakljnSbi odbor tevolil si za zbirali§8e druga prostore, itaznaui seta premembavprihodnji „SoCi." Yiulniskim in tudi k drugim okrajem spadajo-&m u^iteljein, Slovencem, javlja odbor, da mu bode v sr(!no veselje in odli6no ^ast, ako se blagovol6 udele^iti shoda: ved o6ij vec vidi. Bil je memo tega vendar enkrat eas, da se tudi na Primorskem uf-ifcelji, ^e ne druzega, vsaj bolje spoznavajo mej sabo ter pokazejo, da nijso zaostali za Stajerskimi iu Kranjskimi tovarusi, ki se tako vrlo gibljojo ter zdru* 5enimi mofjmi pospoSujejo razvoj narodnega solst\fa. V Gorici 15. julija 1873. AYGUST LEBAN c. kr. uiitelj. St. 270 Hu/vis *liizel». V solskem okraju goriske okoliee so razpisujejo s tent sledefie slu^be : TJciteljski sln2bi v Mskih obi$iaab III. vrste : St. Martin in &ablje; uciteljska slu^ba y Ga-brijah (pri Ajdovscini) IV. vrste. Dohodke teh sluzeb ka2ejo §. 22, 30, 33 define solske postave 10. raareija 1870. « Prosiici naj svoje prosnje, previdene zdokazom u«;iteljske sposobnosti in dosedanjega slnzbovanja naj dalje do 1. avgusta t. 1. vlozijo pri doticnih kraj-nib solskih svetovalstvih. C. k. okrajno iolsko svet«valstvo okollce goriike v Goriei, dne 20. junija 1873. Iatoatelj ,u «dgoTomi urednik: VIKTOB DOIJiNKO. - Tistair; PATEBNOMJ ANTONIO MAZZOLI M^L ie °^Pri M NOVO PRODAJALNICO ^ BAZNEGA MATERUALNEGA BLAGA ^^ v gosposki ulici h. St. 270/ ^ ;W v kateri se dobi dobro urejena zaloga di- « sav, zdravilnih in kemicnih surovin in {V. f) izdelkov, zmletih z oljem in na suho, M (Hopkov (penzeljnov) za vsako rabo in raz- w nib drngih re(5ij za barvarijo. f» «Vse to blago dobiva so fnsno naj- M boljse baze in po najnizi ceni. m we i v Gorici.