^ Ptuj, torek, 20. septembra 2005 letnik LVIII • št. 67 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ISSN 7704-01993 V Štajerski Ptuj o Prva SNL, 8. krog Po naših občinah Majšperk o Po 104 letih odprli novo šolo Stran 4 Sport Rokomet o Velenj-čani potrdili kandidaturo za vrh Stran 8 Sport Kolesarstvo o Na SP v Španiji tudi štirje perutninarji Stran 8 Foto: Črtomir Goznik Reportaže Po mestni občini Tednikov pogovor Po naših občinah Ljubljana o Izbrali Ptuj o V "zainteresi- Drago Kos o "Po- Kidričevo o Kdo se štirinajsto mis Slove- rani javnosti" bentijo čutimo se kot Don izogiba odgovornosti Stran 2 nije Kihoti' Stran 16 Po naših občinah G. Radgona o V četrtek sejem Sodobna vojska Stran 4 v zvezi z uničeno Stran 3 koruzo Stran 5 Po naših občinah Ormož o Kako pridobiti nezainteresirane Stran 6 Sport Mestni stadion o Na voljo 1542 m2 novih površin Stran 9 Uvodnik Kdo koga zavaja? Končno smo spet v Sloveniji našli temo, ki je dodatno razdvojila Slovence na dva pola, saj eni podpirajo novi zakon o javni televiziji, drugi so proti njemu. Zanimivo je to, da obe strani drugi očitata zavajanje javnosti. Novi zakon o RTV odpravlja 25-član-ski svet zavoda RTV in ga zamenjuje z 29-članskim programskim svetom. Čepoenostavim: stari in novi zakon imata eno skupno lastnost, to je manipulacija s civilno družbo, ki bo tudi z novim zakonom ostala v enaki funkciji ideološkega zamegljevanja. Smešna je tudi izjava predsednika sveta RTV, ki trdi, da je bil v svet RTV izvoljen kot predstavnik športne sfere civilne družbe, pozabil pa je, da je pred tem vodil politično stranko, in ko jo je zavozil, sta mu bila edina rešitev olimpijski komite in svet RTV. Smešna je tudi izjava zagovornika novega zakona, samovšečnega magistra politologije, ko govori o zniževanju RTV naročnine. Zanimivo je tudi, da zagovorniki poudarjajo, da veljavni zakon ne ščiti novinarjev, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče. Novi zakon, po besedah zagovornikov, jasno omenja avtonomijo in novinarsko neodvisnost. Zanimivo, da vlada, ki vedno kritizirala delo novinarjev, naenkrat hoče z novim zakonom zagotoviti novinarsko neodvisnost. Zakaj? Tudi primerjave z Evropo so smešne, posebej še nemški vzor, kjer imata v nadzornih svetih ARD in ZDF večino najmočnejši politični stranki. Torej v Nemčiji, državi z dolgoletno tradicijo demokracije, ima na javno TV vpliv Največji problem v Sloveniji vsekakor predstavljajo izbrani ali izvoljeni člani sveta zavoda ali programskega sveta, za katerimi ne bi smeli stati politiki in bi morali delovati v interesu vseh državljanov in državljank. To pa je v deželici na sončni strani Alp bolj izjema kot pravilo, ne glede na zakon in na to, ali ga sprejeme rdeča ali črna vlada. Zmago Šalamun Na borzi Povpraševanje po delnicah se je močno povečalo, vse več vlagateljev pa poleg Krke gleda tudi druge vrednostne papirje, ki se do sedaj še niso odzvali na rast tečajev. Tudi povprečni dnevni obseg sklenjenih poslov se počasi vzpenja, tako da je v preteklem tednu presegel 560 mio SIT, a je treba omeniti, da se je kar nekaj poslov z delnicami sklenilo tudi v svežnjih. Delnica Krke je dosegla najvišje nivoje, kjer se je njena rast vsaj začasno ustavila, a je hkrati potrebno tudi izpostaviti, da je letošnja rast cene delnice Krke skoraj enaka njeni rasti v zadnjem tednu. Za delnice večine ostalih podjetij velja, da njihova trenutna cena še vedno močno zaostaja za najvišjimi letošnjimi nivoji. Delnicam Gorenja in Luke Koper manjka do najvišje letošnje vrednosti še več kot 12 %, cena delnic Intereurope pa zaostaja kar za četrtino. Ob tem pa so le poslovni rezultati Intereurope v polletju zaostajali za primerljivimi lanskimi. Med delnicami borzne kotacije je bilo največ prodajnega pritiska občutiti na delnicah Petrola. Tudi za delnice Petrola velja, da se morajo okrepiti vsaj še za desetino, da bodo doseženi najvišji letošnji nivoji. Polletni poslovni rezultati Pet-rola, ki so bili predstavljeni sredi prejšnjega meseca, v nekaterih elementih tudi za 20 % prekašajo primerljive lanske. V ozadju rasti delnic Hidrotehnika je očitno prevzemni boj. Državni skladi so se namreč odločili prodati svoj delež v tej družbi. Pred časom pa je družba Vizija holding in skupina s to družbo povezanih podjetij odkupila okoli 30 % tega podjetja, vendar družba še ni dala ponudbe za prevzem. Pri ceni preko 3.000 SIT pa se je za prodajo odločil tudi predsednik uprave družbe. Droga Kolinska je končno dobila dovoljenje ATVP za organizirano trgovanje, tako da se proti koncu tega meseca pričakuje trgovanje tudi s temi delnicami. Družba pa je zaključila tudi prevzem srbskega proizvajalca kave Grand Prom, kjer je postala 75-odstotna lastnica. Karel Lipnik, borzni posrednik, Ilirika, d. d., Breg 22, Ljubljana, ki jo nadzira ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana. Vir: Ljubljanska borza, d. d Ptuj • LTO spreminja sestavo sveta zavoda V "zainteresirani javnosti" bentijo Ptujski mestni svetniki so na julijski seji sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacij (LTO) Ptuj. Po novem odloku, ki je začel veljati 11. avgusta letos, ima svet zavoda LTO Ptuj petnajst članov, od tega jih šest imenuje ustanoviteljica, šest zainteresirana javnost, dva turistična društva z območja Mestne občine Ptuj in enega delavci zavoda. Z novim odlokom se spreminja tudi sestava strokovnega sveta zavoda: imel bo dvanajst članov, ki so s svojo dejavnostjo neposredno povezani s turizmom, kulturo, športom, rekreacijo, obrtjo. Novi 15-članski svet zavoda se mora po določilih odloka oblikovati v 90 dneh po uveljavitvi odloka. Mestna občina Ptuj je s kadrovanjem svojih predstavnikov pohitela, imenovali jih bodo že v ponedeljek, na 33. seji sveta MO Ptuj. Šest novih članov prihaja iz šestih strank, ki imajo svetnike v mestnem svetu (LDS, SDS, Zeleni, SD, Nova Slovenija in SMS): Jurij Šarman, Avgust Lah, Vlado Čuš, Vlado Berger, Peter Pri-božič in Marko Čuš. Ustanoviteljici pripada tudi predsedniško mesto - predlagan je Peter Pribožič iz Nove Slovenije, ki je dobil soglasno podporo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija, ki jo vodi mag. Miran Kerin, je pisno pozvala svetniške skupine in svetnike posamez- nike, da najkasneje do 16. septembra oblikujejo pisne predloge možnih kandidatov; pobudi je sledilo šest strank, ki so tudi predlagale svoje kandidate. Svet zavoda trenutno vodi Franc Mlakar, ki ga je na predsedniško mesto kadrovala še ZLSD in je bil tudi edini kandidat za predsednika, potem ko je nekaj časa po nepreklicnem odstopu Anke Ostrman svet vodil Andrej Klasinc. Šest članov sveta bo imenovala v svet zavoda tudi zainteresirana javnost, ki pa si tudi želi imeti predsednika, a ji odlok v zdajšnjem besedilu tega ne dopušča. Kot je znano, pa tudi niso predlagali sprememb in dopolnitev odloka v tej smeri. Glede na ustanoviteljstvo zavoda pa si je občina to funkcijo izgovorila že s prvim odlokom, sprejetim v letu 2001. Že ob prvem imenovanju Franca Mlakarja za predsednika sveta zavoda LTO Ptuj je članico Meto Puklavec in še nekatere druge člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zanimalo, ali je primerno, da je za predsednika sveta javnega zavoda imenovan nekdo, ki ni občan občine, v kateri ima javni zavod svoj sedež. Ker tega mnenja komisija še do danes ni pridobila oziroma vsaj člani niso bili z njim seznanjeni, so predsednika spomnili na to, ali je že prejel odgovor oziroma mnenje vladne službe Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Kot je povedala Meta Puklavec, ne gre za nagajanje, gre za to, da so zadeve pregledne, takšne, kot morajo biti. Mnenje iz države naj bi govorilo o tem, da je "mišljena oseba, ki ima stalno prebivališče v občini", kar pomeni, da naj bi imel predsednik stalno prebivališče v občini, kjer je tudi sedež javnega zavoda. Člane v svet zavoda imenujejo oziroma izvolijo pristojni organi predlagateljev, predstavniki zainteresirane javnosti pa se izvolijo na skupnem sestanku, ki ga skliče direktor zavoda. Sestati pa se bodo morala tudi turistična društva v MO Ptuj; poleg TD Ptuj so to Počitniško društvo Peregrin, Dioniz, TD Krčevina pri Vur-berku, za Meodbčinsko turistično zvezo Ptuj pa se ne ve, ali še sploh deluje. Zaradi takšnih ali drugačnih pritiskov, da naj bi zdajšnji predsednik ostal na tej funkciji, zgleda pa, da ima tudi županovo podporo, ker ima občina na področju turizma določene ambicije, naj bi ta celo predlagal umik te točke dnevnega reda s ponedeljkove seje mestnega sveta. Če drugo ne, gre še za en primer neusklajenega delovanja v ptujski Mestni hiši. Z LTO se v tem okolju ukvarjajo od njene ustanovitve, zato se imenovanje novega sveta zavoda ne bi smelo zgoditi mimogrede, še najbolj pa je v tem primeru na udaru politična higiena: ali naj se zgodi predlog komisije, umik in imenovanje ne glede na mnenje. MG Sedem (ne)pomembnih dni Miniranje dobrega Pravzaprav bi lahko prav s pomočjo (stalnega ali občasnega) političnega nezadovoljstva z nacionalno RTV in posameznimi časopisi sklepali, da imamo dobro RTV in dober tisk. Politično zadovoljstvo z mediji namreč kaže na nujno avtomatično dokazilo in potrdilo njihove uspešnosti, še posebej pomembno pa je, če imajo težave z njimi pri vseh političnih opcijah. Tako so na Slovenskem novinarji in sredstva informiranja na podlagi povolil-nih analiz poražencev krivi za zadnji poraz LDS, pred časom pa naj bi bili (enako) odgovorni za nekajkratne poraze zdaj vladajočih. Prav zaradi tega bi lahko sklepali, da so mediji nekako uravnovešeni avtonomni, enako kritični do enih in drugih in potemtakem na dobri poti. Vsaka resnično demokratična država (in oblast) namreč potrebuje sredstva informiranja, ki so sposobna permanentno igrati vlogo objektivnega in kritičnega ogledala relevantnih dogajanj v družbi. Če je smer prava, seveda niso potrebni nikakršni radikalni (ali celo revolucionarni) posegi in pretresi na sicer zelo občutljivem področju informiranja. V času, ko bi bila očitno potrebna predvsem njegova sistematična, nadaljnja profesionalizacija, imamo opravek z izrazito »politizacijo« in s poskusi, da bi to področje ponovno obvladovali s političnimi (in ideološkimi?) sredstvi. Novi zakon o RTV je tako (spet) nesluteno polarizi-ral tako imenovano desno in levo stran slovenske politične scene in v marsičem razpravljanje o medijih in njihovem položaju potisnil na pozicije, ki so bile s praktičnim delovanjem že nekako presežene. Ponovno se RTV in tisku sodi po občutkih in ne na podlagi dejanskih analiz in dejanskih spoznanj (resničnih) kvalitetnih prodorov in (resničnih) kvalitetnih pomanjkljivosti. Posamezni politiki in ministri govorijo kar tako o slabih programih in slabih časopisih in člankih, dopovedujejo, da ponujajo boljše rešitve, medtem ko jih (predvsem) strokovna javnost poučuje, da to ni tako samo po sebi umevno in dokazljivo. Ta dialog gluhih je nekaj nenormalnega in nerazumljivega. Če si v resnici vsi želimo »depolitizacijo«, »demokratizacijo« informativnega področja, potem se ne bi prepirali in obmetavali z najrazličnejšimi občutki, ampak bi poskušali sodelovati in poslušati drug drugega, predvsem argumen- te. Ne bi govorili, da pomeni vključevanje različnih evropskih poznavalcev tega področja v naše aktualne razprave malodane nekakšno nacionalno izdajstvo in prav tako ne bi tistih (tujih in domačih) ljudi, ki nimajo identičnih pogledov s snovalci nove zakonodaje, proglašali za nekakšne »drugo-razrednike« in »strokovnjake« dvomljivega slovesa. Najmanj, kar bi lahko storili, bi bilo to, da bi po Evropi poiskali nove, da ne bi bilo nesporazumov še dodatno dokazane »najboljše« strokovnjake. Svojih iskanj in prizadevanj za še boljšo in bolj demokratično ureditev informativnega prostora (takšna je namreč uradna utemeljitev zakonskih sprememb) pač ni treba skrivati pred Evropo, če so nameni zares iskreni. Prav zaradi tega pa se mi zdi tudi nerazumno trdovratno vztrajanje na »novih rešitvah«, ki po mnenju večine (kvalificirane) javnosti pomenijo (povečano) nevarnost za politično manipu-liraje in »discipliniranje« RTV s strani vsakokratne vladajoče politične grupacije. Seveda ne mislim, da politika ne bi smela imeti vpliva na delo novinarjev. Če je potrebno, je treba še z dodatnimi zakonskimi določili zagotoviti absolutne možnosti vseh (legitimnih) političnih akterjev pri javnem predstavljanju njihovih političnih stališč in aktivnosti. Vsem je treba zagotoviti absolutno možnost ugovora na posamezne netočne ali drugačne pristranske in neargumentirane novinarske trditve. To mora biti nedeljiva pravica vseh in o tem naj poteka - če je potrebno - permanenten dialog. Nekaj povsem drugega pa je poskus in zahteva, da bi se preko različnih organizacijskih sprememb (v načinu izbiranja programskega in nadzornega sveta ter vodstva) vzpostavljalo »izjemen položaj« predvsem ali zgolj za (trenutno) vladajoče. Tudi v primeru, če bi »vladajoči« tako domnevno želeli širiti »prostor svobode«. Vsekakor je čudna svoboda, če vanjo ne verjamejo in o njej niso prepričani predvsem neposredno prizadeti _ Prav »nevtralen« odnos politike do nacionalne RTV bi moral biti nekakšen vzorec za vse druge dejavnike na področju informativne dejavnosti, kako bi bilo treba ravnati, da bi mediji zares odigravali svojo pozitivno vlogo. Država bi morala s svojim vzorom skratka vplivati na čim bolj demokratično obnašanje drugih in preprečevati različne poskuse nenačelnega vplivanja na uredniško politiko in na delo novinarjev. Ali je v danih razmerah potemtakem čudno, da denimo lastnik Dela kljub drugačnemu mnenju večine novinarjev zamenjuje odgovornega urednika (ne da bi to tudi utemeljeno pojasnil)? Jak Koprivc Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02 ) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Lenart • Pogovor s predsednikom komisije za preprečevanje korupcije Dragom Kosom Počutimo se kot Don Kihoti »Zaradi velikega števila vprašanj in nejasnosti smo se odločili iti na teren v okolja, ki so izrazila interes. Od teh obiskov imamo korist oboji. Zainteresirani dobijo odgovore na posamezna vprašanja, mi pa zaznamo probleme, ki se nanašajo na uresničevanja zakona o preprečevanju korupcije,« je na naše vprašanje, zakaj se vrstijo obiski članov protikorupcijske komisije v posameznih občinah, najprej povedal Drago Kos. S kakšnimi težavami se srečujete pri uresničevanju zakona? »Zakon je začel veljati januarja 2004, podoben zakon je veljal od leta 1992, a se ni uresničeval. Nastala je paradoksalna situacija, saj zakon ni bil preizkušen v praksi, kar je povzročilo veliko težav. Zavedamo se težav, ki nastajajo na lokalnem nivoju, zato pripravljamo amandmaje za spremembo zakona. V majhnih okoljih bo velika težava najti ustrezne, sposobne ljudi, ki bi bili pripravljeni kandidirati na lokalnih volitvah za dobrobit kraja. Zavedamo se, da ta zakon še dodatno negativno vpliva na potencialne kandidate in to ni naš namen zato pripravljamo spremembe zakona. Vse dokler spremembe ne bodo sprejete, velja obstoječi zakon.« Kako bi opisali delo vaše komisije? »Delo komisije delimo na tri področja, prvo imenujemo konflikt interesov. Na tem področju spremljamo premoženjsko stanje funkcionarjev. Do sedaj še od 5000 prijave ni oddalo 84 funkcionarjev, vsi iz lokalnega nivoja in član RVK. Nepopolne podatke je oddalo 145 funkcionarjev, saj k prijavi ni bila priložena odločba o dohodnini. V ta segment našega dela, konflikt interesov, sodi tudi objava seznama poslovnih subjektov, katerim je omejeno poslovanje z državo, teh je okrog 700. Napaka tega seznama je, da imajo podjetja omejeno poslovanje z vsemi državnimi subjekti. To je togo in neživljenjsko. Te težave rešujemo z izdajanjem dovoljenj za poslovanje v posameznih poslih in se trudimo, da zaradi predpisa ne bi bilo oteženo poslovanje funkcionarjev in njihovih poslovnih subjektov. Stvari želimo narediti življenjske, kjer je določba zakona zelo eksplicitna, mimo nje ne moremo. Zaradi tega je odstopilo tudi veliko funkcionarjev, do sedaj beležimo okrog petdeset odstopov. Res je, da so nekateri odstopili iz principa, ker niso hoteli podati prijave premoženjskega stanja. Bolj pogosto so funkcionarji odstopali, da ne bi nastopile težave v poslovanju med njihovimi podjetji in državnimi subjekti, ki troši-jo javna sredstva. Naše drugo področje dela je načrt integritete, ki mu zakon posveča celo poglavje. To je pravzaprav dokument, v katerem bodo morali državni organi in lokalne skupnosti preve- riti, ali obstaja možnost v nekem okolju, da nastane koruptivno dejanje, ki škodi vsem. Zato organiziramo po Sloveniji seminarje za ljudi, ki bodo v institucijah pripravljali te načrte. V tem dokumentu bo treba preverjati vse, da bo institucija nekako varovana proti ko-rupcijskemu dejanju. Ljudi želimo usmeriti, da bi pričeli razmišljati o tem, kako preprečevati korupcije. Tretje področje imenujemo uresničevanje proti-korupcijske strategije, ki obsega 172 ukrepov. Med bolj kompleksne zadeve sodi pregled predpisov na javnofinančnem področju, predvsem na področju javnega naročanja z namenom, da se ugotovi, katere so tiste luknje v zakonih, ki omogočajo korupcijo in druga nezakonita dejanja s ciljem, da se te luknje odpravijo in se vzpostavi sistem, ki ne bo več dopuščal nezakonitih ravnanj.« Kakšne sankcije so predvidene za tiste funkcionarje, ki ne bodo oddali premoženjskega stanja? »Poklicnemu funkcionarju, ki v roku ne pošlje prijave premoženjskega stanja, določimo nov rok, če ga ne upošteva, se pričnejo izvajati sankcije. Funkcionarju se vsak mesec zniža plača za deset odstotkov do zneska minimalne plače. Po treh mesecih napišemo predlog za razrešitev, kjer je to možno. Za nekatere državne funkcionarje lahko predlagamo direktno razrešitev, za lokalne funkcionarje smo predlagali županom, da te osebe pozovejo k odstopu. Seveda, če bodo rekli ne, ne moremo nič, ampak to bo jasni pokazatelj, da je v sistemu zakonov nekaj narobe. Letos se je spremenil zakon o lokalni samoupravi, kjer so našteti razlogi, zakaj se občinski funkcionarji lahko razrešijo. Med temi razlogi ni navedeno, da se občinski funkcionar lahko razreši, če ne poda prijave premoženjskega stanja. Predlagamo tudi, da se te občinske svetnike razreši dolžnosti v delovnih telesih občin. Pri občinskem svetniku, ki ni podal premoženjskega stanja, je možnost konfliktnih interesov veliko večja, če opravlja funkcije v nekaterih odborih, recimo v odboru za gospodarstvo, ki odloča o investicijah in podobno. Pri tem se bo pokazalo, kako resno v občinah jemljejo naše delo, najbolj pa, kako resno jemljejo zakon, ki govori, da konflikta interesa ne sme biti.« Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos Govorite o vaših amandmajih za spremembo zakona. Kaj predlagate? »Potrebujemo resen zakon in ne takšen, kot ga predlaga SNS. Po našem predlogu lokalni funkcionarji ne bi bili več dolžni poročati o svojem premoženjskem stanju. Vse druge obveznosti bi za njih ostale. Ukinjen bi bil seznam poslovnih subjektov, za katere velja prepoved ali omejitev poslovanja. To bi poskušali rešiti na drug način, saj je ta seznam odraz tistega, kar se nam vleče še iz časov socializma, to so formalne prepovedi. Če je nekdo funkcionar, ne more imeti podjetja, če ga ima, ne bo mogel poslovati z njim, ne glede na to, ali lahko vpliva na odločitve ali ne. Tistih, ki so res v konfliktnem odnosu, ne zajema. Pred kratkim se je zgodil velik državni posel, ko so na strani kupcev in prodajalcev sodelovali isti ljudje. Tega ta zakon ne pokriva. Pri vladi imamo veliko neprofesionalnih delovnih teles, ki odločajo o zelo pomembnih stvareh, ki se nanašajo tudi na poslovne subjekte oseb, ki sedijo v teh telesih in tega zakon ne upoštevajo. Z amandmaji želimo doseči, da prepovedi ne bi veljale za tiste, ki niti slučajno ne morejo zaiti v konflikni interes in sami sebi odobriti kakšnega posla in podobno.« Kako je s kadrovsko zasedbo vaše komisije? »Dela je dovolj za tri naše komisije. Ta trenutek nas je devet, od tega pet funkcionarjev. Dela je toliko, da smo prisiljeni določati prioritete in prva je ta, da spoštujemo tisto, kar nam eksplicitno nalaga zakon v obliki rokov, kot so seznami za spremljanje premoženjskega stanja itd. Vlada nam vsako leto sistematično znižuje sredstva za naše delo, kar malo vpliva tudi na delovno vzdušje pri nas, trudimo se, da se to ne bi poznalo. Težko je delati v izrazito sovražnem okolju, kjer od velikih besed, o tem, kaj je treba storiti v boju proti korupciji, ni ostalo čisto nič in včasih se res počutimo kot neki Don Kihoti, ki se bojujemo z mlini na veter. Odločili smo se, tudi če nas ukinejo, do zadnjega delamo tisto, k čemur nas zavezuje zakon in za kar smo bili postavljeni. Od tega ne bomo odstopali na noben način in pod nobenimi pogoji.« Kje je več korupcije, v večjih centrih ali periferiji? »Bolj očitna je v centrih, kajti tam je povzročena bistveno večja škoda. Na periferiji je teh dejanj bistveno več, saj se vsi med sabo poznajo in so zato pripravljeni hitro pogledati vstran. Povzročajo manjšo škodo, ampak v skupni vsoti je ta vsota takšna, da ji je treba posvetiti posebno pozornost.« Kakšna je stopnja ko-ruptivnosti pri nas? »Ljudje so prepričani, da je korupcija na vsakem vogalu. Dejstva so drugačna. Po objektinoloških raziskavah pravne fakultete bi se dalo sklepati, da samo vsak deseti oškodovanec prijavi korupcijo, kar pomeni, da moramo te znane zadeve pomnožiti z deset. Če je to res, imamo letno med 300 in 600 kaznivih dejanj korupcije. Po tem podatku sodimo v krog zmerno obremenjenih korupcijskih držav. Pred volitvami se je za dnevno politične potrebe poudarjalo, kako veliko je korupcije, zdaj se iz istega razloga, ker je pač treba sprejeti zakon, ki bo ukinil našo komisijo, poudarja, da pri nas korupcije skorajda ni. Ni res. Tako kot je bila korupcija prej zmerna, je zmerna tudi sedaj. Ne govorim, da je stanje dobro in tudi ni tako črno, kot so ga nekateri poskušali slikati prej, nekateri še sedaj. Med tranzicijskimi državami smo gotovo na vrhu in smo celo manj koruptivni kot nekatere članice EU. Možnosti za izboljšave je še veliko.« Kako je področje korupcije urejeno v EU? »EU se za korupcijo do pred kratkim sploh ni brigala. V veljavi sta dve konvenciji, ki govorita o tem področju. Napisani sta tako, da kaznujeta samo korupcijo uradnikov EU in uradnikov članic EU in ščitita finančne interese Unije. Dejstvo je, da znotraj EU ni vzpostavljenega sistema, ki bi preprečeval korupcijo.« Nekateri menijo, da se da korupcijo preganjati samo z represijo. Kakšno je vaše mnenje? »To je zmotno mišljenje. Z represijo dosežemo kakšno sodbo več, brez preprečevanja pa bo korupcije ravno toliko kot sedaj. Kazenski postopek ali kazenska obsodba minimalno vpliva na potencialne storilce korupcije. Pri nas je tudi tveganje za storilce korupcije zelo majhno. Če se nekdo spusti v koruptivno dejanje, je zelo malo možnosti, da ga policija ali tožilstvo dobi in še manj možnosti je, da bo obsojen. Konvencija ZN proti korupciji nalaga državam, da sprejmejo nacionalno protikorupcijsko strategijo. Mi jo že imamo in vzpostavlja dolžnost države, da ustanovi organ, ki bi uresničeval to strategijo. V Sloveniji je to naša komisija.« Kaj je vzrok, da vas sedanja oblast ne mara? »Takšnih organov, kot smo mi, ne mara nobena oblast, ker ji gleda pod prste. Naša oblast pri tem ni nobena izjema in ni značilna samo za Slovenijo. Vzroki za ukinitev komisije so trije. Prvi je ta, da takšni organi niso nikjer popularni in vsaka vlada si želi te organe potisniti na stran ali celo ukiniti. Drugi razlog je gotovo neustreznost naše komisije v obsegu kadrovske prenove, ki jo izvaja slovenska vlada. Tretji razlog sem gotovo jaz, zaradi stvari, ki se vlečejo iz leta 1994. Prepričan sem, da je to manj pomemben razlog. Najpomembnejši razlog je zagotovo ta, da vlada ne želi organa, ki bi ji gledal pod prste.« Zmago Šalamun Majšperk • Sklenili 9. občinsko praznovanje Po 104 letih odprli novo šolo V občini Majšperk so minuli konec tedna sklenili krog 33 prireditev v počastitev 9. občinskega praznika z odprtjem nove šole, ki je z opremo vred veljala 1,2 milijarde tolarjev. Nov hram učenosti so odprli minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin in ravnatelj OŠ Rajko Jurgec, blagoslovil pa jo je mariborski škof Franc Kramberger. Slovesnosti pred odprtjem nove šole, ki je zaradi dežja potekala pod prireditvenim šotorom, so se v soboto, 17 septembra, poleg številnih domačinov udeležili tudi državni sekretar Franc Pukšič, poslanca državnega zbora Branko Marinič in Martin Mi-kulič, predstavniki Zavoda za šolstvo, župani občin Markov-ci, Gorišnica, Dornava, Žetale, Videm, Sv. Andraž in Rogatec, predstavniki projektantov in izvajalcev del ter častni občan občine Majšperk mojster Stojan Kerbler. V imenu gostiteljev jim je besede dobrodošlice namenila županja dr. Darinka Fakin, ki je izrazila veliko Foto: M. Ozmec Vrvico pred novo šolo v Majšperku so slovesno prerezali županja dr. Darinka Fakin, minister dr. MIlan Zver in ravnatelj OŠ Rajko Jurgec. zadovoljstvo, da po 104 letih v Majšperku odpirajo novo šolo. Predsednik gradbenega odbora in ravnatelj OŠ Majšperk Rajko Jurgeci je poudaril, da je bila pot do nove šole dolga, a na razpotju ni zašla, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver pa je dejal, da je kljub dežju za Slovenijo sončen dan, saj je šola v Majšperku že tretji objekt, ki ga odpira, vendar ni nobeden tako lep kot ta. Mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je šolo blagoslovil, pa je učencem in učiteljem zaželel čimveč znanja in prijetno bivanje. Udeleženci slovesnosti so se nato preselili pred novo šolo, ki so jo s prerezom traku skupaj odprli minister dr. Milan Zver, županja dr. Darinka Fakin in ravnatelj Rajko Jurgec, nato pa so se vsi skupaj zbrali v novi večnamenski dvorani na sklepni slovesnosti ob 9. prazniku občine Majšperk, kjer so podelili tudi najvišja občinska priznanja in pripravili bogat kulturni program. M. Ozmec Gornja Radgona • V četrtek se prične sejem Sodobna vojska Tudi tokrat brezplačna vojaška prehrana V začetku tega meseca se je na razstavnem prostoru družbe Pomurski sejem v Gornji Radgoni končal 43. mednarodni kmetijsko-živilski sejem, že ta četrtek, 22. septembra, pa vrata v Gornji Radgoni odpira 3. mednarodni sejem Sodobna vojska, ki bo na ogled do nedelje, 25. septembra. Na sejmu Sodobna vojska, 3. mednarodnem sejmu znanja, tehnike in sredstev za obrambo, se bo v štirih dneh predstavilo 110 razstavljavcev iz Avstrije, Finske, Francije, Italije, Izraela, Kanade, Nemčije, Norveške, Poljske, Slovenije, Švedske, Švice, Velike Britanije in Združenih države Amerike, obiskovalcem, ki si bodo lahko tudi letos sejem ogledali brezplačno, pa bodo predstavili vojaško opremo, oborožitev in strelivo, transportna sredstva in logistiko, elektronsko, optično in optoelektronsko opremo, informatiko in zveze, inženirska sredstva in opremo, varnostno in specialno operativno tehniko in opremo, zaščitno vojaško opremo, sanitetno in medicinsko opremo, preskrbo vojske, polizdelke, ki tvorijo končne izdelke za potrebe vojske, opremo in sredstva za vojaško usposabljanje, gasilstvo, opremo za zaščito in reševanje ter strokovno literaturo. "V letošnjem letu smo velik poudarek dali animi- Foto: Miha Soštarič Vodja delovne skupine za pripravo sejma Sodobna vojska podpolkovnik Vladimir Maher, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Bóry, direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec, predsednik preventivnega sveta sekcije za obrambno industrijo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije Milan Švajger in tiskovni predstavnik družbe Pomurski sejem Miran Mate (od leve) so predstavili 3. mednarodni sejem Sodobna vojska. ranju slovenske, pa tudi druge industrije, ki seveda skrbi za te dobave. Nismo animirali samo tistih podjetij in industrije, ki dobavljajo orožje, ampak celoten sklop opreme in druge tehnike za vojsko. Še posebej smo poskušali navezovati takšna podjetja, ki opremo dobavljajo tako vojski kot seveda gasilcem in civilni zaščiti," je ob predstavitvi sejma Sodobna vojska dejal direktor družbe Pomurski sejem Janez Erjavec. Sejem tudi s svojo tretjo ponovitvijo dokazuje, da je postal nepogrešljiv dejavnik mednarodnega poslovnega in strateškega povezovanja. Priložnost za predstavitev na stičišču štirih držav so letos v še večjem obsegu izkoristili poslovni ponudniki s področja obrambne industrije in sredstev za vojsko, pridružujejo pa se jim še programi gasilstva, zaščite in reševanja. Dodaten razlog za večji obseg predstavitve je tudi dejstvo, da z letošnjo ponovitvijo sejem prehaja na bie-nalno frekvenco organiziranja, kar pomeni, da bo naslednja prireditev na sporedu v letu 2007. Slovenska vojska bo na sejmu predstavila novosti v obliki statičnih predstavitev na notranjih in zunanjih razstavnih prostorih ter z obširnimi prikazi tehnike in usposoblje- nosti enot na velikem vojaškem poligonu. Letošnji sejem Sodobna vojska se bo razprostiral na 43.500 kvadratnih metrih, od tega bo kar 20.000 kvadratnih metrov namenjeno za predstavitveni poligon, na katerem bodo dvakrat dnevno potekale dinamične predstavitve izurjenosti enot Slovenske vojske. V soboto ob 15. uri bo na sporedu gasilska vaja - Prometna nesreča z nevarno snovjo, na razstavnem prostoru oddelka za pridobivanje vojaških kadrov v hali A se bodo dnevno vrstile predstavitve vrhunskih športnikov, pripadnikov Športne enote Slovenske vojske, obiskovalci pa bodo lahko med 11. in 15. uro v šotorih na zunanjem sejemskem prostoru brezplačno poskusili vojaške jedi. Letos prvič se bo na sejmu z velikim razstavnim prostorom predstavila Gasilska zveza Slovenije, ena izmed najpomembnejših sil slovenskega sistema za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Njena humana prizadevanja povezuje z zaščitnim poslanstvom Slovenske vojske, civilne zaščite, policije in drugih slovenskih organizacij Uprava za zaščito in reševanje Republike Slovenije, ki se bo na sejmu tudi predstavila z informativno stojnico. Miha Šoštarič Od tod in tam Ptuj • 30 let Aleje bratstva in prijateljstva Foto: M. Ozmec V delavskem domu Franc Kramberger je bil v petek, 16. septembra, svečani zbor ob 30-letnici posaditve dreves v Aleji bratstva in prijateljstva pri ptujskih Termah, ki sta se ga poleg predstavnikov sindikatov in začetnikov srečanj bratskih občin iz Slovenije in Hrvaške udeležili tudi generalna sekretarka evropskega sindikata upokojencev FERPA Luigina De Santis ter generalna sekretarka sindikata upokojencev dežele Furlanije Julijske krajine Renata Bogatin. O bogati zgodovini srečanj bratstva in prijateljstva je govoril Edi Kupčič, predsednik Aktiva sindikalnih aktivistov Ptuja. Na pomembnost dogodka, kije tokrat povezal narode treh dežel, pa je opozoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenija Dušan Se-molič. Ob 30. obletnici posaditve spominskih dreves so v Aleji bratstva in prijateljstva odkrili spominsko ploščo ter posadili še spominsko drevo. -OM Ljutomer • Socialni demokrati izstopili iz koalicije Leto dni pred lokalnimi volitvami so politične stranke v Ljutomeru že pričele predvolilni boj. Prvi so se oglasili predstavniki ljutomerskega občinskega odbora Socialnih demokratov, ki so zaradi prevelikih vsebinskih razhajanj v skladu s šestim členom Dogovora o sodelovanju obvestili koalicijskega partnerja o izstopu iz koalicije ljutomerskega občinskega sveta. "Po tehtnem razmisleku smo ugotovili, da so vsebinska razhajanja med našimi stališči in pogledi koalicijskega partnerja postala prevelika. Posledično se zavedamo, da ne bomo mogli uveljaviti tistih odločitev, ki se nam zdijo pravilne in nujne za razvoj občine in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev občanov. Ta bojazen je najbolj vidna v politiki odpiranja vrat velikim trgovinam, namesto iskanja novih razvojnih potencialov, kot dogovor na vse večjo brezposelnost. Pomoč, ki jo ponujajo evropski skladi, nam ostaja nedostopna. Po naši oceni je za to krivo neučinkovito delo občinske uprave, ki je v veliki meri posledica neuspele reorganizacije, pri kateri ljutomerski župan Jožef Špindler ni upošteval naših dogovorov. Vendar to ni edino področje, kjer se je komunikacija z županom izkazala kot težavna. Vztrajali smo, da vzpostavi stalen odnos z gospodarstveniki iz naše regije. Zahtevali smo večje upoštevanje pripomb krajevnih skupnosti. Opozarjali smo na napake pri oddaji objekta Jeruzalem v najem. Naša svarila niso bila upoštevana. Obljube, ki so bile dane, se po naši oceni ne uresničujejo. Zaradi tega ocenjujemo, da je izstop iz koalicije edina pravilna in poštena odločitev. Le tako lahko energijo usmerimo k iskanju rešitev za vsakdanje kot tudi dolgoročne izzive," je izstop iz koalicije ljutomerskega občinskega sveta obrazložil predsednik občinskega odbora Socialnih demokratov Ljutomer Franc Hajnal. Njihov predstavnik v občinskem svetu Hary Steržaj naj bi še naprej opravljal delo predsednika odbora za finance, koalicija pa bo v ljutomerskem občinskem svetu še naprej imela večino. Koalicija ima sedaj namreč 12, opozicija pa devet članov. Miha Šoštarič Ptuj • Nadaljevanje akcije "starih bremen" V Skupni občinski upravi MO Ptuj ; stranjevanja in sprejemanja odsluženih "strarih bremen" - motornih vozil, ki bo na območju MO Ptuj trajala še do 31. marca 2006. Kot je povedala komunalna inšpektorica Majda Murko, nadaljujejo izvajanje delovanja sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. V brezplačni akciji bodo odstranili in prevzeli odslužena "stara bremena" - motorna vozila, zavržena v naravi ali okrog domov na območju mestne občine Ptuj, za katera ni mogoče ugotoviti lastnika. Prijave za odvoz takšnih vozil sprejemajo na telefonski številki 02 748 29 63. V dosedanjih akcijah so odstranili okrog 200 odsluženih vozil. Kidričevo • Še vedno brez pojasnila, kaj Je uničilo koruzo Kdo se izogiba odgovornosti? Pred časom smo že poročali o 200 hektarjih uničene koruze na poljih v neposredni bližini Taluma. Od takrat do danes, kot so povedali na ptujski svetovalni službi, odgovora na vprašanje, za kaj in kakšno poškodbo gre, še vedno ni. Strah kmetov, lastnikov prizadetih koruznih polij, se veča, saj jim nihče ne zna odgovoriti, ali je posušena koruza morda zdravju škodljiva. Silaža je v glavnem končana, zato se morebitne kontaminacije bojijo tudi na odkupnih mestih, zlasti v Perutnininem PC (DE proizvodnja krmil) v Dražencih. Vzorci silaže do zaključka redakcije še vedno niso bili dani v analizo. Načelno naj bi sicer vsi podpirali nujnost analize in s tem ugotovitve vzroka ter morebitne škodlji- vosti silirane koruze, v praksi pa se je takšna načelnost očitno izgubila, saj naj bi naročnik analize moral postopek tudi plačati. In čeprav, kot je slišati, so vsi pripravljeni poslati vzorec v analizo v Maribor, konkretno ni tega storil še nihče. Poškodovanje koruze naj bi se zgodilo julija O nepojasnjenem sušenju koruze je bilo že v začetku Najhuje je poškodovana koruza, ki so jo v teh dneh kmetje večinoma že silirali, vendar so poškodbe vidne tudi na plevelih in drevesih (na sliki). septembra obveščeno tudi vodstvo občine Kidričevo in pristojna občinska komisija: "Občino smo z dopisom obvestili, da se rumenenje koruze pojavlja na 150 do 200 hektarjih. Izpad pridelka, preračunan, v suho zrnje je od 20 do 100 odstotkov. Območje, kjer so vidne poškodbe, obsega približno 400 hektarjev med naselji Kidričevo, Apače in Lovrenc. Najbolj izrazite poškodbe so na parcelah v neposredni bližini ograje Taluma, z oddaljenostjo se jakost poškodb zmanjšuje, vendar so vidne na koruznih rastlinah tudi v naselju Apače. Potrjeno dejstvo je, da poškodb ni povzročila nobena od znanih bolezni ali drug znan dejavnik. Prav tako je ugotovljeno, da so poškodbe sicer daleč najhujše na koruzi, vidne pa so tudi na drugih rastlinah, plevelih in drevesih. V svetovalni službi Ptuj smo mnenja, da je potrebno preveriti možnost zastrupitve s kemičnimi snovmi. Glede na razvojne faze v koruzi predvidevamo, da je prišlo do poškodb na rastlinah med 5. in 15. julijem v času cvetenja koruze," je vsebino dopisa povzel Ivan Brodnjak s svetovalne službe. Zgodilo pa se - do danes - ni nič. Zdaj obveščena tudi Veterinarska uprava RS Ker vsa zadeva že dobiva pridih afere, so se v ptujski svetovalni službi odločili urgirati kar na Veterinarsko upravo RS. Direktorici Vidi Čadonič Špelič so tako poslali dopis, v katerem zahte- vajo preveritev neoporečnosti silaže koruze v občini Kidričevo: "Na Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS Zavodu Ptuj smo v avgustu dobili ustni poziv s strani kmetij na območju Kidričevega o nenavadnem sušenju in rumenenju posevkov koruze. V skladu s tem je bil opravljen pregled na površinah. Ugotovitve prilagamo k temu dopisu in so bile posredovane tudi na Občino Kidričevo. Štirinajstega septembra je prišla na naš naslov vloga za izdajo mnenja o uporabnosti pridelkov, podpisana s strani Franca Planinška iz občine Kidričevo. V vlogi je izražena prošnja za pisno sporočilo o primernosti rastlin na njivskih površinah na delu Lovrenca in o neoporečnosti in primernosti za siliranje. Danes je del posevkov z njiv že pospravljen v obliki koruzne silaže. V primeru, ko so kmetje koruzo že silirali, je ugotavljanje neoporečnosti silaže kot krme v pristojnosti veterinarske inšpekcije. Primer prepuščamo Veterinarski upravi RS, ker na zastavljeno vprašanje oziroma prošnjo za pisno sporočitev neoporečnosti ne moremo odgovoriti brez analiz, ki bi to potrdile oz. ovrgle. V Kmetijski svetovalni službi zato pričakujemo, da primer in postopek preveritve neoporečnosti silaž preveri Veterinarska uprava Republike Slovenije, z rezultati pa seznani tudi našo službo." Se bo skrivnostno sušenje koruze zdaj vendarle začelo pojasnjevati? SM Zavrč • Prenavljajo dvorano Decembra že v novi dvorani Delavci Gradbenega podjetja Gradis Gradnje iz Ptuja te dni pridno gradijo prizidek k dvorani v Zavr-ču, z rekonstrukcijo nadaljujejo tudi znotraj dvorane, vsa dela pa naj bi bila končana do decembra, saj predpraznične prireditve že načrtujejo v prenovljeni dvorani. Foto: M. Ozmec Prizidek ob završki kulturni dvorani so že zgradili. Z rekonstrukcijo kulturne dvorane v Zavrču so Gradi-sovi delavci pričeli že sredi lanskega leta, ko so se najprej lotili prenove stropov ter celotne preureditve notranjega dela dvorane z odrom. Sredi letošnjega julija pa so pričeli tudi izgradnjo prizidka ob dvorani, ki se razprostira skoraj po vsej dolžini. V prizidku bodo uredili prostore za dejavnost društev v občini Zavrč, uredili bodo tudi priročno kuhinjo ter slačilnice s sanitarijami. V notranjosti dvorane bodo poleg novih stropov in poda prenovili tudi oder, sočasno z omenjenimi deli pa se bodo lotili še centralnega ogrevanja vseh prostorov, novo podobo pa bo dobila tudi okolica dvorane. Celotna investicija rekonstrukcije in prizidka dvorane bo veljala okoli 100 milijonov tolarjev, večino sredstev bo prispevala občina Zavrč, nekaj pa pričakujejo tudi od Ministrstva za kulturo. Če bo vreme ugodno, predvidevajo, da bodo vsa dela končana do decembra, saj predpraznične prireditve in prednovoletna srečanja že načrtujejo v prenovljeni in olepšani dvorani. M. Ozmec Od tod in tam Križevci • 6. Slavičev večer Foto: Miha Soštarič Marijan Pekljaj je bil gost 6. Slavičevega večera. V Križevcih pri Ljutomeru so organizirali že 6. Slavičev večer, ki ga pripravljajo od leta 2000 in ga posvečajo rojaku dr. Matiji Slaviču. Na tokratnem Slavičevem večeru je kot gost spregovoril doktor teologije Marijan Pekljaj, predavatelj za biblični študij Stare zaveze, ki predava Uvod v staro zavezo in biblično arheologijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slavičevo življenjsko delo je bilo prevajanje Stare zaveze iz hebrejščine, pripravil pa je tudi priročnik "Uvod v Sveto pismo Stare zaveze". Priročnik zaradi vojne ni nikoli izšel, kljub temu, da je bil pripravljen za tisk. Gradivo za ta priročnik danes hrani knjižnica Teološke fakultete v Ljubljani. V kulturnem programu na tokratnem Slavičevem večeru so nastopili Iztok Hladen (violina), Timotej Jagodič (violina), AlešLubi (harmonika) in tamburaška skupina Beltinci. MŠ Grajena • 3. mladinski gasilski tabor Utrinek s srečanja mladih gasilcev 127 mladih gasilcev iz 15 gasilskih društev, ki so združena pod okriljem Območne gasilske zveze Ptuj, se je v soboto na Grajeni srečalo na tretjem taboru. Gasilski pionirji, mladinci in njihovi mentorji so se pomerili v družabnih gasilskih igrah (spajanju C-cevi, hoji z vrečami in metu torbice v krog), popoldan pa so se podali tudi na pohod po okolici Grajene. Prvo mesto na tekmovanju v igrah so osvojili mladi ptujski gasilci, drugi so bili Hajdinčani, tretji pa mladi gasilci iz Bukovcev. Vodja srečanja je bil član predsedstva Območne gasilske Ptuj, ki je zadolžen za delo z mladino, Marjan Hameršak. Markovci • TD podelilo priznanja Foto: Marjan Petek Prejemniki priznanj Turističnega društva Markovci v družbi s predsednikom Francem Brodnjakom, podžupanom Francem Kostanjevcem, piscem Tonetom Partljičem in igralcem Matjažem Partljičem Projekcija filma na prostem Moj ata socialistični kulak je minulo nedeljo na občinsko dvorišče vMarkovcihpritegnila številne obiskovalce. Ob tej priložnosti so imeli Markovčani priložnost spoznati tudi avtorja komedije Toneta Partljiča in igralca Matjaža Partljiča, ki je v filmu igral sina Tinčka. Se pred projekcijo filma pa sta predsednik turističnega društva Franc Brodnjak in podžupan občine Markovci Franc Kostanjevec podelila priznanja za najlepše urejene okolice stanovanjskih hiš. Te so letos prejeli: Marjana in Boris Golob, družina Kuhar, Zinka in Dušan Plohl, družina Plajnšek, Terezija in Martin Meznarič, Zvonko Mohorko in Olga Zupanič, družina Liponik, Anton in Anita Zelenko ter družina Meglič. Za najlepše urejen vaški objekt je turistično društvo izbralo gasilski dom v Borovcih, najlepše urejeni del vasi je pri kapeli v Novi vasi, za najlepši poslovni objekt je bila v letošnjem letu izbrana mesnica Novi Jork podjetja Spirala, d. o. o., priznanje za razvoj turizma v občini Markovci pa je prejelo Etnografsko društvo Markovci. Mojca Zemljarič Foto: MZ Ptuj • Študij na Ljudski univerzi Na knjižni polici Predstavila se je Ekonomska fakulteta Ljubljana Minuli teden je na Ljudski univerzi na Ptuju potekal informativni dan za vpis v program visoke poslovne šole, ki jo v sodelovanju s ptujsko Ljudsko univerzo izvaja Ekonomska fakulteta Ljubljana. "Program je zasnovan v skladu z merili Bolonjske deklaracije, prijava za vpis pa je možna še vse do konca septembra. Gre za študij na daljavo. Predavatelji so profesorji ljubljanske ekonomske fakultete, vaje pa potekajo ob pomoči mentorjev tutorjev. Prvi letnik traja predvidoma dve koledarski leti, vendar ga je v skladu z dogovorom možno končati tudi v krajšem časovnem obdobju. Šolnina za letnik znaša 598.000 tolarjev. V to ceno je všteta tudi literatura in opravljanje izpitov. Naziv ob koncu študija je diplomirani ekonomist/ diplomirana ekonomistka Ekonomske fakultete Ljubljana," pojasnjujeta direktorica Ljudske univerze Ptuj Klavdi-ja Markež in predstavnik ljubljanske ekonomske fakultete Tilen Balon. In kakšne so prednosti novega programa Visoke poslovne šole - študija na daljavo? Prva prednost je samostojnost pri izbiri časa in kraja študija. Študijsko gradivo je prilagojeno za samostojni Petja Janžekovič in Dušan Šilak sta 7. septembra pred ptujsko Ljudsko univerzo delila brošure z informacijami o študiju na daljavo - program visoka poslovna šola Ekonomske fakultete v Ljubljani. študij in je vključeno v šolnino. Pri učenju pomaga mentor tutor, v učni proces pa so vključene najsodobnejše pedagoško-andragoške obli- ke učnih procesov in pripomočkov. Študijski proces je zelo fleksibilen, mednarodno primerljiv, izvaja pa se v modernem in ustvarjalnem okolju. Diploma omogoča neposreden vpis na nov bolonj-ski podiplomski - magistrski študij. Mojca Zemljarič Ormož • Ljudska univerza v projektu Grundtvig Kako pridobiti nezainteresirane? Eden največjih problemov, s katerimi se srečuje Ljudska univerza Ormož, je, kako pridobiti tiste, ki ne čutijo potrebe po izobraževanju. Pa to ni le ormoški, ampak evropski problem. Statistike kažejo, da se po večini izobražujejo in udeležujejo neformalnih oblik izobraževanja izobraženi. Tisti z nižjo izobrazbo ne čutijo potrebe po dodatni formalni ali neformalni izobrazbi, ki bi jim nudila dodatne poklicne možnosti ali praktična znanja, zato je glavni problem, kako jih pritegniti in zainteresirati. S problemom neformalnih gibanj v lokalni skupnosti se bo ukvarjala Ljudska Anita Šoštarič je ena izmed dveh sodelujočih v projektu Grundtvig. univerza (LU) Ormož skupaj s partnerji iz Švedske in Litve v mednarodnem projektu Grundtvig. Ljudska univerza se je v projekt uspela uvrstiti v konkurenci 13 zainteresiranih, nosilci projekta pa so Švedi. Z ormoške strani v projektu sodelujeta Anita Šoštarič, ki je kot organizator partnerskega sodelovanja, izobraževanja in dela zaposlena na LU v okviru javnih del, in Karmen Štumberger iz Javne razvojne agencije. Anita Šoštarič se je za projekt ogrela na seminarju, v okviru katerega so udeleženci iz 32 držav poizkusili najti partnerje. Spoznala se je s Švedi in Litvanci, s katerimi so se februarja potegovali in nedavno uspeli na razpisu za dodelitev sredstev. Gre za projekt mobilnosti, kjer evropski skladi krijejo vse stroške potovanj, dnevnice, materialne stroške srečanj, delo samo pa ni plačano, saj je prispevek sodelujočih. Projekt je še povsem na začetku, dogovorili pa so se že za pripravo skupnega vprašalnika, ki ga bodo razdelili po knjižnicah in drugih frekventnih mestih, s čimer bi izvedeli po- trebe ljudi. Švedi so že obiskali Ormož in se prepričali o naših možnostih za gostitelje drugega srečanja skupine, ki bo aprila prihodnje leto, ko bodo rezultate iz treh okolij primerjali in poskušali spraviti na skupni imenovalec. Sicer pa so te dni pri LU začeli nekaj neformalnih oblik izobraževanja. Gre za program usposabljanja za življenjsko uspešnost - Most do izobrazbe, ki je namenjen mladim brezposelnim z malo let šolanja, ki so že dolgo izven izobraževalnega procesa. V njem sodelujoči osvežijo osnovna govorna, pisna, računska znanja, socialne spretnosti. To je nekakšna pripravnica za umestitev v triletne programe šolanja. Drugi program Beremo in pišemo skupaj je namenjen osnovnošolcem in njihovim staršem, sodelujoče pa uči učiti se, približa jim metode učenja. Že nekaj let pa deluje tudi študijski krožek, v katerem se udeleženke v sproščenem vzdušju ukvarjajo z razvijanjem najrazličnejših ročnih spretnosti in tehnik. vki lan Caldwell & Dustin Thomason: Pravilo štirih Dob pri Domžalah. Miš, 2005 Knjiga Pravilo štirih je nastajala skoraj šest let. Avtorja sta jo začela pisati, potem ko sta leta 1998 diplomirala, sicer pa pišeta skupaj že od svojega osmega leta starosti. Vsaka literarna svetovna uspešnica spodbudi veliko posnemovalcev, že pri samih avtorjih uspešnic sproži nadaljevanja. Zdi se, kot bi popularna literarna struja želela obuditi zanimanje za določene skrivnostno zastrte reči in povečati zanimanje za renesanso in humanizem. Renesansa je preporod, oživitev kulturnih dosežkov preteklosti, pravzaprav oživitev antike na prehodu srednjega v novi vek. Pet stoletij je renesančno besedilo Hypnerotomachia vznemirjalo in begalo znanstvenike. Do danes se je ohranilo manj izvodov besedila kot Gutenbergove Biblije. Predvsem dva absolventa univerze Princeton, Tom Sullivan in Paul Harris, poskušata razvozlati skrivnost zapletenega dela, s katerim se je obsedeno ukvarjal že Tomov oče. Kdo je napisal Hypnerotomachio, beneški Francesco Colona, dominikanski menih, obtožen tatvin in posilstev, ki je umrl v starosti 93 let, ali rimski Francesco Colona, ki je imel vse vrline učenjaka, član rimske akademije, bratovščine mož, ki so bili zavezani poganskim idealom Rimske republike? Učenjak lahko preživi celo življenje tako, da služi eni sami knjigi. Pet stoletij je spolzelo mimo, preden je nekdo odkril resnico. Čas z največjo težo pritiska na tiste, ki ga imajo najmanj. Čas je tisto, kar nas razprši. Paul je renesančni fanatik, ki je prepričan, da je od smrti Michelangela civilizacija v zatonu. Hypnerotomachio Poliphili ali Poliphilov boj za ljubezen v sanjah je 1499. izdal Benečan Aldus Manuti-us. Je najskrivnostnejša knjiga na svetu, enciklopedija zamaskirana v roman, v kup zapletov in oseb, ki jih povezuje protagonist Poliphilio, ki sanja nenavaden sen, v katerem išče ljubljeno žensko. Način pripovedovanja je tako zapleten, da se zdi boleča in dolgočasno težavna. Nihče se ni niti približal, da bi razvozlal njen pomen. Močni jemljejo šibkim, toda pametni jemljejo močnim. Besedilo Hypnerotomachie skrivnostno namiguje na grobnico, ki naj bi jo Colona načrtoval. Knjiga ima trideset strani posvečenih ljubezni med Poliphilom in Polio, tristoštiride-set strani pa tvori labirint zapletov, nenavadnih srečanj z mitološkimi figurami in disertacij iz ezoteričnih tem. Napisana je v latinščini in italijanščini, vsebuje pa tudi grške, hebrejske, mezopotamske in egipčanske hieroglife. Kako dešifrirati knjigo, ki je osnovana na algoritmih in šifrah iz besedila samega? Veliko humanistov se je zanimalo za kabalo in ideja o poigravanju z jezikom in simboli je bila v renesansi precej priljubljena. Dvoboj med vrlinami in pregrehami pokaže, kaj dokončno določi zmago ene strani proti drugi. Pravilo štirih naj bi bilo sredstvo, s katerim bi bralec prišel do Colonove grobnice, v kateri so shranjena neprecenljiva dela in dosežki od svetopisemskih časov, egipčanskih knjig, izgubljenih Sofoklejevih in Ajshilovih del do največjih dosežkov renesanse. Na premici sedanjosti se odvija zgodba študentov ugledne univerze Princeton, profesorjev in raziskovalcev zagonetne Hypnerotomachie in govori o pristni prepletenosti usod in prijateljstva študentov. Skorajda romantične ljubezenske vezi se spletejo med Tomom in Katie, vseskozi pa jih izriva že kar manična Tomova naklonjenost preučevanju renesančnega besedila. Besedilo, ki naj bi bilo eno izmed največjih preostalih skrivnosti zahodnega sveta, postavlja na poti h končnemu razkritju uganke, ki so skrite v povsem normalni zgodbi: »Kaj imajo skupnega slepi hrošč, nočna sova in orel z ukrivljenim kljunom?« Tom je rešil prvo uganko, Katie drugo, Charlie zadnjo. Tomov oče je našel Belladonnin dokument, Richard dokument, Paul zemljevid. Pravilo štirih so štiri smeri v besedilu; štiri južno, deset vzhodno, dve severno, šest zahodno. Med več preučevalci Hypnerotomachiepo-teka boj za prevlado, tuje jim niso intrige, kraje in umori. Roman ne skriva spogledovanja z Da Vincijevo šifro, tako pri izbiri oseb, dogajalnem prostoru, temi. Nekateri so roman označili kot Da Vincijevo šifro z možgani. Največja koncentracija genijev v vsej zgodovini zahodne umetnosti ni bila v Rimu, ampak v Firencah, mestu, kjer sta kraljevali lepota in resnica, mecenska družina Medici, Masaccio, Brunelleschi, Donatello, Botticeli, Michelangelo, Da Vinci, Machiaveli, Boccaccio, Dante. Vsi skupaj, v istem majhnem mestu, ob istem času. Hypnero-tomachia je svet, v katerem polovica ljudi vedno laže in polovica govori resnico, v katerem zajec nikoli ne dohiti želve in v katerem lisice ne smeš pustiti na istem bregu kot kokoš. Nit usode je zategnila svoj vozel in odhitela naprej. Vladimir Kajzovar Rokomet Velenjčani potrdili kandidaturo za vrh Stran 8 Kolesarstvo Štirje perutninarji na SP v Španijo Stran 8 Mestni stadion Ptuj Na voljo 1542 m2 novih površin Stran 9 Športni vikend Razpored vseh ponujenih aktivnosti Stran 9 Mali nogomet Cilj KMN Tomaž je obstanek v 1. SLMN Stran 10 Nogomet Dornava in Hajdina boljši v lokalnih derbijih Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Športni zavod Ptuj 2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL - Liga Simobil Vodafone Serija »vijolic« se nadaljuje Drava - Maribor PL 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Siberie (6), 0:2 Eterovič (54), Siberie (62) DRAVA: Dabanovič, Go-rinšek, Bosilj (od 46. Šmon), Lunder, Miljatovič, Zajc, Težački, Trenevski, Prejac (od 46. Štromajer), Chietti, Ke-lenc (od 57. Kronaveter). Trener: Srečko Lušič Že eno uro pred pričetkom tekme se je v soboto vila velika množica gledalcev v smeri ptujskega Mestnega stadiona in napovedovala štajerski derbi med ekipama Drave in Maribora. Kljub dežju se jih je na tekmi zbralo več kot 2500. Po mirnih prvih minutah je šok za domače ljubitelje nogometa sledil že v 6. minuti, ko so Mariborčani lepo kombinirali na desni strani, Eterovič je žogo podal v sredino, temnopolti Siberie pa jo je z metra potisnil v prazno mrežo. V naslednjih minutah smo gledali dinamičen nogomet z veliko želje na eni in drugi strani, vendar si pravih priložnosti ni ustvarila nobena ekipa. V 20. minuti je Bo-žičič lepo izvedel prosti strel z velike razdalje, vendar je Dabanovič z nogo žogo odbil v polje. Štiri minuti kasneje je bil spet v glavni vlogi kapetan domače ekipe Dabanovič (Emil Šterbal je poškodovan), ki je z bližine najprej ubranil strel Eteroviča, minuto kasneje pa še Zebe. Mariborčani Jt liga JL so v tem delu srečanja igrali hitro in kombinatorno in so izvedli kar nekaj nevarnih akcij, domačinom pa igra nikakor ni stekla. Eno redkih lepih akcij so Dravaši izvedli v 33. minuti, ko je strel Kelenca v zadnjem trenutku blokiral Ošlaj, v nadaljevanju akcije pa je iz prostega strela s 17 metrov neuspešno poskušal Trenevski. Ob polčasu je domači strateg Lušič upravičeno opravil dve menjavi, v slačilnici sta ostala Bosilj in Prejac, vstopila pa sta Štromajer in Šmon. Po ambicioznem začetku domačinov so v 53. minuti spet zadeli gostje iz Maribora, ko je po lepem prodoru in podaji Rakiča rutinirano zadel Etero-vič. Kljub navidezni premoči domačih nogometašev (trener Srečko Lušič je opravil še tretjo menjavo) so imeli gostje še naprej lepše priložnosti in tako je po naslednjem hitro odigranem nasprotnem napadu še drugič zadel Siberie. V zelo odprti igri so še naprej prevladovali gostje, ki so ob razredčeni domači obrambi zlahka prihajali pred vrata Da-banoviča. Domačini so si proti koncu tekme priigrali nekaj polpriložnosti, vendar so bili pred golom Murka premalo zbrani. Sodnik Jug je zelo avtoritativno vodil srečanje (že v prvem polčasu pokazal 6 rumenih kartonov), deset minut pred koncem je zaradi ugovarjanja pokazal Lundru drugi rumeni karton in s tem rdečega. simobíL o Vodafone' Domači navijači s prikazanim nikakor ne morejo biti zadovoljni, saj so Dravaši puščali vijoličastim preveč prostora za igro, le-ti so to znali izkoristiti ter so z lahkoto prihajali pred vrata Dabano-viča. V svojih vrstah so prav tako imeli več razpoloženih igralcev, medtem ko so v ekipi Drave manj od pričakovanega prikazali vsi po vrsti. Zaradi številnih poškodb so domačini spet igrali s spremenjeno ekipo, vendar igralna mesta niso bila izbrana po meri igralcev (Gorinšek, Zajc, Kelenc, Trenevski). Zaradi tega je prihajalo do številnih napak pri podajah (delno tudi zaradi neuigranosti). Do tekme v sredo z Nafto v Beltincih pa je zelo malo časa za uigravanje _ Srečko Lušič, trener Drave: »Več sem pričakoval predvsem od starejših igralcev, ki bi morali potegniti voz v prelomnih trenutkih tekme, vendar tega niso zmogli ali znali narediti, mlajši pa so v preveliki želji naredili preveč napak.«. Jože Mohorič Proti Nafti spremembe! Nogometaši ptujske Drave so v »štajerskem derbiju« z Mariborčani potegnili kratek konec in srečanje gladko izgubili. V zadnjih dveh srečanjih so dobili devet zadetkov, dali pa samo dva. Evidentno je, da je virus krize, če že ne sama epidemija, tukaj. Pred Dravo je pomembno in zahtevno gostovanje v Beltincih, kjer svoja srečanja igra Nafta, igra pa zelo dobro in je izredno negostoljuben domačin. Po porazu v Novi Gorici C/it/i- (^r-t/ii-nir- Tudi Doris Kelenc (Drava, modri dres) se na srečanju z Mariborom PL ni izkazal. je za Nafto ravno Drava pravi nasprotnik za popravo vtisa. Ali bo res tako, pa se bomo lahko prepričali. Po besedah trenerja Srečka Lušiča spremembe v začetni enajsterici gotovo bodo: »Tako več ne gre! Napočil je čas ukrepanja in nekateri nogometaši ne bodo niti med potniki za srečanje z Lendavčani. Poizkušali bomo s tem dodatno motivirati ostale, ki bodo nastopili na tem srečanju, ki je za nas zelo pomembno. Katere igralce bomo pustili na Ptuju, pa bomo vedeli po torkovem popoldanskem treningu.« Po videnem na tekmi z Mariborčani bi lahko bilo takšnih kar precej. Matjaž Lunder zaenkrat edini ve, da proti Nafti ne bo nastopil zaradi rdečega kartona, predvidevamo pa lahko, da bo v igro vstopil mladinski reprezentant Marko Drevenšek, ki je bil odsoten zaradi nastopa Slovenije v kvalifikacijah za EP (selekcija U-19). Pred Srečkom Lušičem je vsekakor težka naloga, saj mora tik pred zelo pomembno serijo štirih srečanj v 11 dneh (tri prvenstvena in eno pokalno) spet na novo sestavljati ekipo. Če bo imel pri izbiri igralcev in igralnih mest več sreče kot doslej, pa bomo videli že v sredo. Danilo Klainšek Nogomet • 2. SNL 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 8. KROGA: Drava - Maribor Pivovarna Laško 0:3 (0:1), HIT Gorica - Nafta 2:0 (0:0), CMC Publikum - Anet Koper 3:3 (2:1), Bela krajina - Rudar 1:0 (1:0), Domžale - Primorje 3:0 (1:0) 1. DOMŽALE 8 5 3 0 26:4 18 2. HIT GORICA 8 5 12 14:6 16 3. NAFTA 8 5 0 3 14:7 15 4. MARIBOR PIVO. LAŠKO 8 4 2 2 11:7 14 5. PRIMORJE 8 3 1 4 15:12 10 6. BELA KRAJINA 8 3 1 4 8:17 10 7. DRAVA 8 3 1 4 8:17 10 8. ANET KOPER 8 2 3 3 11:12 9 9. CMC PUBLIKUM 8 2 2 4 9:16 8 m ni ir\A D\/ri TM ir o i n t /i.oir o Še drugi zaporedni poraz Aluminija 2. SNL REZULTATI 6. KROGA: Factor - Aluminij (1:0), Tinex Šenčur - Svoboda 1:0 (0:0)-,Krško - Dravograd 0:3 (0:2), Dravinja - Supernova Triglav 1:1 (0:0), Livar - Zagorje 0:0 1. DRAVINJA 6 4 11 11:6 13 2. FACTOR 6 3 2 1 7:5 11 3. ALUMINIJ 6 3 1 2 7:6 10 4. TINEX ŠENČUR 6 2 3 1 7:6 9 C C Tnir«! D O O -1 C.A n 6. KRŠKO 6 2 2 2 9:10 8 7. SVOBODA 6 1 3 2 2:3 6 8. ZAGORJE 6 1 3 2 2:3 6 9. DRAVOGRAD 6 1 3 2 6:8 6 10. LIVAR 6 0 2 4 6:11 2 Factor - Aluminij 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Usnik (44. z 11 m) ALUMINIJ: Toplak, Trste- njak (od 46. Čeh), Topolo-vec, Vrenko, Golob, Mlinarič, Ozim, Dugolin, Vtič, Dončec (od 56. Fridauer), Šimenko (od 80. Gajšek). Trener: Edin Osmanovič. Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so na svojem drugem zaporednem gostovanju še drugič minimalno izgubili. Tokrat so od njih bili boljši nogometaši ljubljanskega Factorja, ki so svoj zmagoviti zadetek dosegli v 44. minuti, s strelom z enajstmetrovke, uspešen je bil Usnik. Predhodno pa je obramba gostov naredila napako v svojem kazenskem prostoru. Igra ni bila na visokem kvalitetnem nivoju, je pa bila borbena, domačini pa so imeli rahlo terensko pobudo. V 69. minuti je igralec Aluminija Vrenko dobil drugi rumeni karton in Kidričani so zadnjih dvajset minut igrali z igralcem manj, s tem pa so bile zmanjšane njihove možnosti za osvojitev morebitne točke. Danilo Klajnšek Rokomet • 1. A SRL (m, ž) -1. krog Velenjcani potrdili kandidaturo za vrh, podarjena toCka PtujCank 1. A SRL - moški Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje 31:43 (12:16) Jeruzalem: Cvetko, Dog-ša (2 obrambi), G. Čudič (8 obramb + 1 x 7 m); Belšak 3, M. Horvat, Mesarec, Koražija 8 (3), Bezjak 9, Ivanuša 2, B. Čudič 7, D. Horvat 1, Grizolt, Hmjadovič 1, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik Gorenje: Podpečan (15 obramb + 2 x 7 m), Prošt; J. Dobelšek 1, Sovič 1, Bedeko-vič 3, Ilić 12, L. Dobelšek 2, Šimon 2, Kavaš 1, Zrnič 9 (1), Oštir 4, Rutar 3, Tamše 1, Rez-niček 4. Trener: Lars Walther Derbi 1. kroga pred 700 gledalci so visoko in zasluženo po izjemni igri dobili ro-kometaši Gorenja. Varovanci danskega trenerja Larsa Walt-herja so potrdili potencial za boj s Celjani za naslov državnih prvakov. Domači, ki so tekmo začeli zelo dobro, so tokrat nastopili brez novinca Rajića, ki še ni dobil zelene luči za nastop na prvenstvenih tekmah. Do 25. minute in izida 12:12 smo gledali vrhunsko rokometno predstavo obeh moštev. V zadnjih petih minutah 1. polčasa so domačini zapadli v krizo, ki je tudi usodno vplivala na končni poraz ormoških vinarjev. V tem delu so zgrešili dve stoodstotni priložnosti in izgubili dve žogi, kar so izkoristili spretni Velenjčani in na krilih obramb slovenskega reprezentanta Podpečana (kar 11 obramb v 1. polčasu) ter zadetkih Zrnića (6 zadetkov v 1. polčasu) ušli na 4 zadetke prednosti, 12:16. Začetek 2. polčasa je bil dokončno usoden za Ormo-žane, ki so padli v mlin Ve-lenjčanov, iz katerega se več ni bilo možno pobrati. Danski trener Walther je rotiral kar 13 igralcev (priložnosti, razen pri eni sedemmetrovki ni dobil le Prošt), ki so držali visok ritem igre, ki mu domačini niso več mogli slediti. Razigral se je Ilić (9 zadetkov v 2. polčasu, 12 skupaj), Zr- Kolesarstvo • Pred SP v Španiji Med elito tudi štirje perutninarji Potniki za SP: Aldo Ino iiešič, Gregor Gazvoda, Matija Kvasina In Mitja Mahorič Od srede do nedelje se bo v Španiji odvijalo svetovno prvenstvo v kolesarstvu, barve svojih držav bodo letos zastopali kar štirje tekmovalci kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Prvi bo na kolo sedel Gregor Gazvoda, ki bo v četrtek nastopil na 44-ki-lometrskem posamičnem kronometru, kar bo njegov premierni nastop na SP v kategoriji članov Elite. Gaz-voda je že štirikrat nastopil na največji enodnevni dirki sezone, najboljši rezultat pa je dosegel pred tremi leti, ko je v Belgiji osvojil 9. mesto, takrat še med mlajšimi člani. Selektor slovenske reprezentance Milan Eržen mu tokrat napoveduje uvrstitev tik za deseterico, s čimer bi bil Ma-kolčan, kot sam pravi, več kot zadovoljen. Po zaključnih kronometrih in petkovem prostem dnevu bo v soboto na 168 km dolgi progi nastopila reprezentanca mlajših članov do 23 let, ki jo bodo zastopali: Vladimir Kerkez, Miha Švab, Simon Špilak, Jure Kocjan in Aldo Ino Ilešič. Aldo Ino je kot sprinter zraven Špilaka glavni slovenski adut, če pride do ciljnega sprinta, ob ugodnem razpletu pa se lahko zavihti tudi višje od 'ledeseterice. Krona vseh tekmovanj v Španiji bo seveda nedeljska članska dirka po madridskih ulicah. Profesionalci bodo morali prevoziti 13 krogov po 21 km, v skupni dolžini kar 273(!) km. Šesterico zraven letošnjega državnega prvaka Mitje Mahoriča sestavlja pet kolesarjev, ki nastopajo v Protour ekipah: Uroš Murn, Gorazd Štangelj, Matej Mu-gerli, Andrej Hauptam in novopečeni 'protourovec' Janez Brajkovič. Mahorič je v Kanadi pred dvema letoma nastopil v kronometru, prej je bil član slovenske odprave v mlajših kategorijah, po letošnjih odličnih nastopih pa si je zaslužil tudi slovenski dres na kraljevski dirki. Spremenjena pravila mednarodne kolesarske zveze omogočajo, da Slovenci ne bodo številčno oslabljeni proti svetovnim velesilam že na startu, kljub temu pa bo rezultate, predvsem medalje, težko ponoviti; cestno bronasto Hauptmana iz Lizbone in lansko Brajkovi-čevo zlato iz Verone. Na nedeljski dirki bo v dresu hrvaške reprezentance so-liral še ne perutninar Matija Kvasina. Uroš Gramc 1. A SRL - MOŠKI REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Gorenje 31:43 (12:16), Slovan - Termo 28:24 (15:10), Gold club -Trimo Trebnje 29:23 (15:7), Ribnica - Cimos Koper 24:30 (12:13), Prevent - Adria Krka 35:25 (16:13), Rudar Trbovlje - Celje Pivovarna Laško 30:38 (12:18) 1. A SRL - ŽENSKE REZULTATI 1. KROGA: Europrodukt Brežice - Merca-tor Tenzor Ptuj 33:33 (16:14), Krim Mercator - Loka kava KSI 37:16 (17:4), Kočevje Anubis - Inna Dolgun 28:30 (14:13), Celeia Žalec - Olimpija 30:24 (16:15), Burja Škofije - Celjske mesnine 21:36 (8:19). Foto: Črtomir Goznik Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož, beli dres) je dosegel 9 zadetkov, Ilič na drugi strani 12. nić je bil s krila nezgrešljiv, piko na i pa je dodal izvrstni Podpečan (17 obramb). To je trio, ki je tudi najzaslužnejši za presenetljivo visok poraz Ormožanov, ki so po tekmi gostom športno čestitali za več kot zasluženo zmago. Izjava: Momir Ilić, Gorenje: »Z našo igro sem zelo zadovoljen. V 1. polčasu smo igrali v nekakšnem krču, v 2. polčasu pa smo prikazali svoj pravi obraz in zasluženo slavili na vročem gostovanju v Ormožu. Take visoke in lahke zmage v Ormožu nismo niti pod razno pričakovali, pohvalil pa bi našega odličnega vratarja Podpečana, ki nam je po obrambah v 1. polčasu zagotovil lažje nadaljevanje. Mislim, da imamo potencial za rokometni vrh Slovenije.« Alan Potočnjak, Jeruzalem: »Velenjčanom je treba športno čestitati in priznati premoč. Za razliko od lani je Gorenje napredovalo ne 100 %, ampak 200 %. So hitrejši in močnejši, skratka - kapo dol za prikazano igro v Ormožu. Mislim, da bo letos boj za prvaka res hud. Kandidata pa sta le dva. Celje in Gorenje. Naš poraz ni tragičen, gremo naprej, v sredo pri nas že gostuje Rudar in tu bomo iskali prve prvenstvene točke.« Uroš Krstič 1. A SRL - ženske Europrodukt Brežice - Mercator Tenzor Ptuj 33:33 (16:14) MERCATOR TENZOR PTUJ: Raičič, Kelenc Murko 4, Potočnjak, Brumen, Strmšek 6, Ramšak, Ciora 5, Lazarev, Derčar 10, Majcen, Muršec, Šijanec 7, Hameršak 1. Trener: Neno Potočnjak. Že uvodno srečanje ptujskih rokometašic v novem prvenstvu, kjer naj bi v klubu imeli evropske ambicije, s tem pa tudi visoke cilje v državnem prvenstvu, je poskrbelo za majhen šok ali bolje rečeno presenečenje. Novinke v ligi so nenadejano prišle do točke. Sicer pa sam začetek srečanja ni niti slučajno nakazoval, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo, saj so gostje iz Ptuja igrale dobro, vodile s štirimi zadetki prednosti. Proti koncu prvega polčasa pa je ta prednost skopnela in so domače rokometašice na odmor odšle z dvema zadetkoma prednosti. Očitno še to ni bil dovolj velik opomin, da bi se ptuj- Šahovski kotiček Šah v septembru Po krajšem premoru po državnem prvenstvu in proslavi ob šestdesetletnici domačega šahovskega društva se je nadaljeval ciklus tekmovanj za društveno prvenstvo v hi-tropoteznem in pospešenem šahu. Na hitropoteznem turnirju za mesec september je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali turnir po Bergerje-vem sistemu, kjer vsak sodelujoči igra z vsakim. Nekoliko presenetljivo najboljši je bil daleč najstarejši udeleženec Janko Bohak, ki je za točko prehitel mojstra Gregorja Gregor Podkrižnik ske »trgovke« zbrale. Sicer so v drugem polčasu povedle z 19:22 in to prednost treh zadetkov uspešno držale do zadnjih dveh minut, ko je pri njihovem vodstvu 30:33 enostavno počilo. Domačinke so dosegle dva zadetka in zmanjšale vodstvo. Namesto da bi gostje uspešno zaključile napad, so naredile napako v napadu in domačinke so samo pet sekund pred koncem srečanja uspele rezultat izenačiti, nato pa se veseliti svoje prve prvoligaške točke, o kateri so pred srečanjem verjetno samo sanjale. Pri ekipi Mercator Tenzor Ptuj je bila strelsko ponovno razpoložena Mojca Derčar, zelo dobro pa je v vratih svoje delo opravila Katja Kelenc, ki je v igro vstopila v 25. minuti in zbrala kar 24 obramb. Vse to pa je bilo premalo za še tisto drugo - načrtovano točko. Danilo Klajnšek 1. B SRL - ženske ŽRK Ptuj - Jadran Hrpelje 23:31 (16:13) Ptuj: Belec, Senjor, Korpič, Zorli, M. Ozmec 4, Cizerl, Le-ben 8, A. Ozmec 5, Šincek 6, Notesberger, Ivanuša, Žvegla, Štumbergar, Novak, trener Baklan. Vse do 50 minute je bila igra izenačena, nakar so pri rezultatu 20:16 domačinke močno popustile in gostje so jih iz hitrih protinapadov nadigrale in zasluženo zmagale. anc Podkrižnika in Roberta Miha-liča in tako obdržal vodstvo v skupnem seštevku. Rezultati turnirja v hi-tropoteznem šahu: Janko Bohak 11, Gregor Podkrižnik in Robert Mihalič 10, Anton Zagoršek 9, Viktor Napast 8, Jože Kopše 7, Miroslav Miha-lič 6,6 itd. V skupnem seštevku po šestih turnirjih vodi Janko Bohak 77 pred Viktorjem Napastom 72 in Zlatkom Roškarjem 60 točk. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 19 udeležencev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Mojster Gregor Pod-križnik je z lahkoto opravil s konkurenco, saj je dosegel stoodstoten izkupiček. Rezultati turnirja v pospešenem šahu: Gregor Podkrižnik 7, Viktor Napast 5,5, Janko Bohak in Igor Iljaž 4,5, Jože Kopše, Miroslav Mihalič, Darko Kavčič, Silvo Zajc, Boris Žlender in Martin Majcenovič po 4, Milan Fijan 3,5 itd. Janko Bohak Foto: UG Mestni stadion Ptuj • V petek otvoritev novogradnje Na voljo 1542 m2 novih površin Petek bo za Ptuj in še posebej za športnike pomemben dan, saj bodo namenu svečano predali obnovljen Mestni stadion, ki je na to posodobitev čakal točno 50 let. Pred slovesnostjo smo se pogovarjali z direktorjem Športnega zavoda Ptuj prof. Simonom Starčkom. Kako so potekala dela od položitve temeljnega kamna do danes? S. Starček: »25. februarja 2005 smo na Mestnem stadionu na Ptuju s slavnostno položitvijo temeljnega kamna pričeli dejansko uresničitev dolgoletnih, celo več desetletnih želja in naporov po razširitvi in posodobitvi športne infrastrukture na Mestnem stadionu na Ptuju. Natanko pol stoletja star objekt, ki ne zadošča niti najmanjšim kriterijem za športne objekte, je ob koncu meseca februarja letos pričel dobivati novo, arhitekturno in funkcionalno dovršeno enoto, ki jo predvideva 1. faza sicer trifaznega projekta izgradnje stadiona. Glavni izvajalec del, t. j. Gradbeno podjetje Gradis Ptuj, je pričel dela še isti dan položitve temeljnega kamna z rušitvijo objektov, ki so stali na mestu današnje novogradnje. Glede na izjemno kratek rok izvedbe del v sklopu projekta je moralo vse teči izjemno usklajeno in brez zamikov.« Katere so največje prostorske pridobitve, oz. koliko dodatnih pokritih površin ste pridobili? S. Starček: »Namen investicije je omogočiti izvajanje športnih prireditev in tekmovanj ter zagotoviti primerno udobje za obiskovalce, kot to zahtevajo normativi sodobne- Simon Starček, direktor Športnega zavoda Ptuj ga življenja. Skupno število sedežev za gledalce je sedaj 1620. V prostoru pod tribuno je 74-metrski prostor, kjer je 60-metrska atletska steza s štirimi progami, pokrita z ustrezno maso tartan, kjer je tudi doskočišče za skok v daljino. Steza bo omogočila dodatno specialno vadbo atletom tudi v zimskem času, ostalim športnikom pa bistveno boljše pogoje za pripravo na novo tekmovalno sezono. V pritličju so prostori za sodnike, kontrolo dopinga, prostori atletske šole in atletskega kluba in prostor za prvo pomoč. Na južni strani objekta je tudi vhod v prostor za opremo. Pridobitev so tudi nove garderobe s sanitarijami, ki so zgrajene po licenčnih zahtevah panožnih zvez. S pridobitvijo manjše (100 m2) dvorane in prostora s sodobnimi fitnes napravami so se izboljšali pogoji za delo športnikov. Sicer pa bodo prostori v prvi polovici dneva prvenstveno namenjeni učencem osnovnih šol, ki bodo lahko nove prostore s pridom izkoriščali v okviru kvalitetne iz- vedbe športne vzgoje. Nov kompleks ima tri nove glavne vhode za vstop v notranje prostore in dva prehoda na tribuno. Skupna analiza kaže, da kompleks prinaša (skupaj z vsemi prostori, prehodi, stopnišči 1542,5 m2 površin. Arhitektura objekta, ki je nastala pod peresom arhitekta g. Gregorja Kraševca, ima pridih sodobnosti in dinamičnosti, vendar je izvedba uravnotežena in skladna s pol stoletja starim sosednjim objektom. Zunanji gabariti ne odstopajo od zasnove starega objekta, višinsko sta povsem primerljiva, tudi streha tribun sovpada z izvedbo strehe na sosednjem objektu. Notranjost ponuja izjemno domišljen sistem prehodov in komunikacij. Projekt je izveden kot zaključena celota, čeprav kliče po dopolnitvah in pridobitvah, ki jih narekujeta naslednji dve v projektu načrtovani fazi.« S kakšnimi težavami ste se srečavali med delom? S. Starček: »V osnovi je šlo za zelo zahteven in kompleksen projekt iz več razlogov. Na zelo ozkem prostoru je bilo potrebno zadostiti vsaj minimalnim kriterijem sodobne gradnje športnih objektov. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti glavnim izvajalcem del Gradbenemu podjetju Gradis Ptuj, ki se je v izjemno veliki meri prilagajalo zahtevam športa in dogodkom na stadionu. Izjemno pozitivno pa so se venomer odzvali tudi športniki, kljub temu da jim je bil del njihovega prostora okrnjen. Ob dobri organizaciji, koordinaciji in vsestranskem razumevanju je domala vse teklo nemoteno, treningi, tek- movanja in ostale prireditve.« To je 1. faza prenove Mestnega stadiona. Kakšni so nadaljnji načrti? S. Starček: »Ob siceršnjih majhnih vlaganjih v športno infrastrukturo v preteklosti je investicija v rekonstrukcijo Mestnega stadiona Ptuj obrnila nov list v zgodovini ptujskega športa. Mestni stadion s tem dobiva sodobnejšo funkcionalno podobo športnega kompleksa, ki naj bi zaokroževal vse potrebne vsebine tako z arhitekturnega kot program-sko-vsebinskega vidika. Je pri-četek, prvi korak k uresničevanju ideje celostne podobe Mestnega stadiona in širšega kompleksa Športnega parka Drava, kot smo ga poimenovali. V prihodnje pričakujemo, da bo s celostno ureditvijo prostora mesto pridobilo pomemben športno rekreacijski park, povezan z mestnim parkom in bo v prostoru deloval kot povezovalna točka med Termami Ptuj in Ptujskim jezerom. Mestno nujno potrebuje urejen športni infrastrukturni sistem in smiselno ter uravnoteženo razvito mrežo športnih objektov. 1. faza zagotavlja minimalne standarde, vendar je koncept projekta zastavljen tako, da sta naslednji fazi smiselni in nujni, saj se faze med seboj sistemsko dopolnjujejo. V nadaljevanju bo potrebno zagotoviti prostore za novinarje in poročevalce, prostor za nadzor je nujno potreben za varno izvedbo javnih prireditev na stadionu, zastarelo ozvočenje zahteva prenovo, potrebna je še dodatna oprema za vadbo, nujno bo potrebno v kratkem zagotoviti nemoteno uporabo starega objekta, ki je Foto: arhiv Športnega zavoda Ptuj Marca so delavci Gradisa Ptuj postavili temelje novogradnje. Foto: arhiv Športnega zavoda Ptuj Aprila je že bil viden obris nove stavbe. Na sliki desno je pripravljen prostor za pokrito atletsko stezo. Foto: arhiv Športnega zavoda Ptuj Avgusta so že urejali okolico Mestnega stadiona na Ptuju. z novogradnjo bistveno izgubil na funkcionalnosti itd. Z dograditvijo objekta na severni strani in rekonstrukcijo obstoječega objekta se približujemo zahtevam sodo- bnega časa in okolja. S tem bi med drugim zagotovili višjo kvaliteto dela in boljše prostorske in razvojne možnosti na tem področju.« Jože Mohorič Program Aerobika Aerobna telovadba Aikido Atletika Badminton Balinanje Balonarstvo Boks Družinske športne dejav. Fitnes studio Olimpic Fitnes FIT 2000 Igre za otroke Golf Jadranje na deski Joga Judo Karate Karting Kegljanje Kickbox Konjeništvo Opis programa Aerobika za vsakogar Aerobna telovadba za srednjo generacijo in starejše Aikido - samoobramba Štajerski pokal v mnogoboj - pionirji I. 90 In mlajši Badminton, šport za vse generacije Balinanje za vse generacije Balinanje za vse generacije Predstavitev balonarstva Boks olimpijski šport Osnove vadbe boksa kot športa Družinske športne igre, otroci I. trlada s starši Izlet v naravo za zdravje In zabavo Predstavitev in vadba Predstavitev in vadba Igre za otroke od 4 - 8 let z maskoto JUHI Spoznavanje golfa na vadbišču za golf Ptuj Jadranje za mlajše in starejše Predstavitev šole jadranja Košarka Letalstvo, padalstvo _ Nogomet Odbojka Planinstvo, pohodništvo Ples Ribolov Rokomet Strelstvo Športno plezanje Tenis Tenis Judo naučimo se padati Karate za osnovnošolce Preizkus vožnje z gokardom od 12 let naprej Kegljanje za mlade In mlade po srcu KIckboxIng - samoobramba Predstavitev hypoteraplje pod strokovnim vodstvom Brezplačno jahanje za otroke in mladino do 18 let Moj soplesalec konj - predstava s konji Igra trojk Panoramski leti, jadr. letenje, prikaz pad. skokov Turnir, Igra nogometa Ogled nogometne tekme U-14 Mednarodni turnir v odbojki Pohod po Ljudskem vrtu Hip-hop (ples za srednjo generacijo in starejše) Ribolov za vse generacije Rokomet za vse osnovnošolce Ogled streljanja z zračno pištolo -1. liga Predstavitev in preizkus streljanja za vse Športno plezanje na umetni steni Igranje tenisa za vse generacije Ogled vadbe najmlajših igralcev Nasvet trenerjev in elekt. merjenje hitrosti servisa Prosto igranje tenisa za vse generacije Petek, 23, septembra "TOO "301^:30 ~ 16.30 do 17.30 17.00 do 19.00 19.00 do 21.00 19.00 do 21.00 17.00 do 18.00 16.00 do 19.00 20.00 do 21.00 17.00 do 21.00 17.30 do 18.30 19.00 do 21.00 9.00 do 11.00 Sobota, 24, septembra Nedelja, 25. septembra 19.30 do 20.30 18.00 do 20.00 15.00 do 20.00 16.00 do 20.00 17.30 do 18.30 8.00 do 12.00 14.00 do 19.00 10.00 do 13.00 10.00 do 14.00 Odhod ob 9.00 16.30 do 19.00 10.00 do 12.00 10.00 do 13.00 16.00 do 17.00 13.00 do 19.00 15.00 do 16.00 10.00 do 14.00 16.00 do 19.00 11.00 do 16.00 16.00 do 19.00 14.00 do 19.00 13.00 do 14.00 8.00 do 14.00 13.00 do 17.30 9.00 do 11.00 11.00 do 17.00 14.00 do 20.00 9.00 do 20.00 10.00 do 12.00 10.00 do 13.00 16.00 do 17.00 13.00 do 19.00 9.00 do 11.00 15.00 do 18.00 17.00 do 18.30 11.00 do 13.00 14.00 do 17.00 9.00 do 17.00 14.00 do 20.00 9.00 do 19.00 Kraj In Izvajalec programa center aerobrke, OrmoSka c. Ja A, Ptuj Plesni center Mambo, Volkmerjeva c. 26, Ptuj Športna dvorana Mladika, Judo center Drava Ptuj Mestni stadion Ptuj, Atletski klub Keor Ptuj Športna dvorana Mladika, Badminton klub Ptuj Balinišče (Dom krajanov), Potrčeva c. 34, Ptuj Balinišče (VIčava), Športno društvo Panorama Terme Ptuj, Pot v toplice 9, Ptuj Športna dvorana Mladika, dvorana za boks Športna dvorana Mladll