cena 400 dinarjev številka 19 (925)
glasile socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 12. maja 1988
I Gornja Savinjska dolina
22. maj — dan odločitve za napredek ali proti njemu
Dober teden dni še loči prebivalce Gornje Savinjske doline od odločilnega dne, 22. maja, ko se bodo na referendumu odločali o uvedbi 4. samoprispevka.
V dosedanjih treh petletnih obdobjih je mozirska občina znatno pospešila svoj razvojni korak, ki pa bo bistveno zastal, če se tudi v četrto ne bodo odločili ZA. Predvsem to velja ža posamezne krajevne skupnosti, ki jim je program 4. samoprispevka namenjen v pretežni meri, saj bodo dobile kar 80 odstotkov vseh zbranih sredstev. Tokrat se namreč občani in delovni ljudje občine Mozirje ne bodo odločali o uvedbi občinskega samoprispevka, temveč o samoprispevku po posameznih krajevnih skupnostih. Na njih samih je torej odločitev v kolikšni meri si bodo odprle vrata hitrejšega razvoja, si jih v nasprotnem primeru priškr-nile in se odločile za stanje kakršno je, kar pa v resnici pomeni zastoj in nazadovanje.
Veliko je namreč še nedokon-
čanih nalog iz prejšnjih obdobij, še večje novih potreb in želja, ki jih prinaša razvoj, uvedba 4. samoprispevka pa je prvi in osnovni pogoj za uresničitev teh nalog. Ob neuspehu referenduma v posamezni krajevni skupnosti ta seveda v naslednjih petih letih ne bo prejela več kot nujno potrebnih sredstev. Tudi to se ne more več zgoditi, kar se je ob 3. referendumu, ko v nekaterih manjših krajevnih skupnostih ni uspel, sredstva pa so vendarle prejemale, ker so jih »preglasovale« ostale. Ob neizglasovanem referendumu v kateri od krajevnih skupnosti se bodo v veliki meri podrli in spremenili tudi skupni programi in viri sredstev zanje, ki so prav tako namenjeni vsem občanom mozirske občine. V skupnem programu, ki naj bi bil deležen 20 odstotkov referen-
dumskih sredstev, so namreč področja zdravstva, šolstva, otroškega varstva, cesta na mejnem prehodu Pavličevo sedlo in podobno. Ta sredstva namreč v skupnem znesku predvidenih naložb predstavljajo samo 27 odstotkov, saj naložbe prihodnjih let v mozirski občini cenijo za okrog 8 milijard dinarjev. Samoprispevek sam tega seveda ne more omogočiti, je pa temeljni pogoj za pridobitev manjkajočih sredstev iz drugih virov. Ostali nosilci razvoja Gornje Savinjske doline svojih sredstev v njen razvoj zanesljivo ne bodo vlagali brez soudeležbe celotne družbe-no-politične skupnosti, torej brez uspešnega referenduma. Ob tem velja posebej poudariti dejstvo, da so programi pripravljeni in ovrednoteni, da so zunanji nosilci razvoja pripravljeni prispevati svoj delež, pogoj pa je seveda uvedba 4. samoprispevka.
(dalje na 3. strani)
Ljubno ob Savinji
V nedeljo »Travnik 88«
Planinsko društvo Ljubno in tamkajšnja borčevska organizacija bosta v nedeljo pripravila vsakoletni pohod do mesta na pobočju Travnika, kjer je med vojno delovala partizanska bolnišnica Celje. Pohod bo letos že osmič, med mladimi in starimi od blizu in daleč pa se je v tem obdobju močno uveljavil in je vse bolj priljubljen. Tako bo zagotovo tudi to nedeljo, 15. maja. Pohodniki bodo na pot krenili z Ljubnega ob 7. uri, možen je tudi prevoz.
Proslava bo na vrsti ob 10. uri, kasneje pa bodo krenili še malo naprej do planinskega zavetišča na Travniku, kjer se bodo odpočili, se okrepčali in razvedrili. Organizator priporoča planinsko obutev in opremo.
J- P
Občinska organizacija Rdečega križa
Mesec
solidarnostnih akcij
V tekmi s časom in dobrinami kaj radi pozabimo na solidarnost, na pomoč sočloveku, kadar je ta v stiski. Nanjo nas še največkrat spomnijo akcije, ki jih organizira Rdeči križ. Za mesec maj lahko rečemo, da ni samo mesec mladosti, ampak tudi mesec solidarnostnih akcij.
Za krvodajalstvo pravimo, da je to najvišja oblika človekoljubnosti. Prav letos poteka 135-Ietnica ustanovitve Rdečega križa v Sloveniji in 35-letnica prostovoljnega krvodajalstva. Znano je, da naša občina že nekaj let zapored beleži na tem področju lepe uspehe. Tudi zadnje krvodajalske akcije sredi prejšnjega meseca so pokazale, da se lahko spet nadejamo spodbudnih rezultatov na tem področju. Konec prejšnjega tedna pa se je 54 občanov, ki so darovali najpomembnejšo življenjsko tekočino več kot 40 krat, udeležilo slovenske proslave ob že prej omenjenih obletnicah.
18. maja bo stekla v naši občini nova akcija — most humanosti. Organizirala jo bo jugoslovanska krvodajalska organizacija, namenila pa jo je predvsem novim krvodajalcem.« V naši ob-
Nekoliko višja industrijska proizvodnja
Naredili več kot lani
Periodične obračune za letošnje prvo tromesečje smo sicer predali službi družbenega knjigovodstva do začetka tega meseca, vendar pa ti podatki še niso obdelani, tako da še ni znano, Vako smo gospodarili v občini Velenje v prvem četrtletju. Na voljo pa že imamo nekaj podatkov, ki jih je zbral Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, podrobno pa bodo obdelani v majski analizi.
Za februar smo ugotavljali, da smo pomembno povečali rast industrijske proizvodnje, žal pa nam je ta v marcu že precej upadla, kar za dobrih devet odstotkov. Vendar pa je letošnja proizvodnja (prvih treh mesecev) kljub vsemu za 2,7 odstotka nad doseženo lani v enakem času.
Lansko primerljivo raven najbolj presega proizvodnja blaga za potrošnjo, za dobrih 37 odstotkov ter proizvodnja drugega blaga, za 22,6 odstotka. Proizvodnja sredstev za delo je bila manjša za
30, proizvodnja repromaterialov pa za 8,8 odstotkov.
Pa primerjajmo rast proizvodnje v prvih treh mesecih letošnjega leta z lanskim prvim četrtletjem. Elektrogospodarstvo dosega le 80 odstotkov lanske višine, premogovništvo presega lansko proizvodnjo za 3,6 odstotkov, kovinsko predelovalna industrija dosega le 65 odstotkov lanske višine, proizvodnja tekstilne konfekcije pa 92 odstotkov. Močno presega lansko proizvodnjo strojna industrija, za 77 odstotkov, predelava plastičnih mas, za 33 odstotkov, proizvodnja električnih strojev in aparatov, za 35 odstotkov, proizvodnja gradbenega materiala, za 20 odstotkov ter proizvodnja usnja in krzna za 8 odstotkov.
Če primerjamo doseženo povečanje proizvodnje s slovenskim povprečjem, smo lahko zadovoljni, saj ta izkazuje kar 5 odstotni padec.
(mz)
Mladi mozirske občine
Pestre majske prireditve
Program letošnjih prireditev v mesecu mladosti so mladi Gorenje Savinjske doline precej obogatili. Do konca meseca bomo med drugim pripravili okrogle mize, na katerih se bodo pogovarjali o turističnem gospodarstvu, zatem o ekologiji s posebnim poudarkom na stanju gozdov, zadnji pogovor pa bodo namenili štipendiranju, pripravništvu in zaposlovanju. Novost je
tudi nova oblika pohoda po poteh 14. divizije, ki ga bodo to nedeljo, 15. maja, združili z znanim vsakoletnim pohodom borcev in planincev do nekdanje partizanske bolnišnice »Celje« na Travniku nad Ljubnim ob Savinji. Mladi bodo samotojno obiskali vsa spominska obeležja 14. divizije na tem področju in položili vence, kasneje pa se bodo pridružili udeležencem pohoda »Travnik 88«.
In lončarski izdelki so zažareli
J**
'A *	m. *• . >
Pet dni so člani Društva Šaleških likovnikov v Šoštanju spoznavali svet lončarstva. V ta svet jih je pripeljal znani mojster te obrti Franc Zelko iz Pečarovcev pri Murski Soboti. Treba je bilo dobiti glino, narediti peč, v katero so odložili svoje izdelke in . . . Nastale so prave vaze, lonci, sklede in podobni izdelki. Na koncu se s pogledi kar niso mogli ločiti od njih.
(vos«)
Sprejem pionirjev v mladinske vrste bodo letos dopolnili s predstavitvijo ustvarjalnosti plesnih skupin Gornje Savinjske doline, pripravljajo pa tudi družabno srečanje mladih vse doline. Tudi športnih in rekreativnih prireditev bo po vsej dolini precej. Med drugim bodo v Nazarjah pripravili vsakoletno majsko športno srečanje mladih v odbojki in malem nogometu, ki ga bodo prihodnje leto bistveno razširili. Za praznik bo v Mozirju še štafetni tek štiričlanskih ekip in podobno.
j. p.
SŠGZ skupaj z Gorenjem
Svetovalna služba za industrijsko lastnino
Pri Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici v Titovem Velenju bo začela delovati svetovalna služba za industrijsko lastnino. Savinjsko-Šaleška gospodarska zbornica bo to službo organizirala v sodelovanju z delovno organizacijo Gorenje Raziskave in razvoj.
Ubrano petje odraslih zborov — Prejšnji petek je bila v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Titovem Velenju revija odraslih pevskih zborov in oktetov občine Velenje. Pripravil jo je glasbeni odbor pri zvezi kulturnih organizacij.
Zapelo je devet zborov in dva okteta. Na koncu pa so združeni moški pevski zbori pod vodstvom Ludvika Glavnika zapeli pesem Ob Kolpi, združeni mešani pevski zbori pa pod vodstvom zborovodkinje Alenke Mlinšek Zdravico.
(foto vos)
Služba bo namenjena predvsem nudenju pomoči in informiranju organizacij združenega dela, pa tudi posameznikom, s področja industrijske lastnine, v zvezi s patenti, modeli, vzorci in žigi ter v zvezi z inovacijsko dejavnostjo.
Služba za industrijsko lastnino pri SŽGZ se bo ukvarjala z nu-denjem pomoči pri izdelovanju opisov in risb za prijavo patentov, modelov, vzorce vin žigov za Jugoslavijo; izvrševali bodo patentne raziskave in analize teh — seveda po naročilu; svetovali pri sestavljanju licenčnih knovv — how pogodb, pri pripravi aktov na predodloke patentnih zavodov in pri oblikovanju ugovorov na podelitev patenta konkurenčnih firm; pomagali bodo pri organiziranju predstavitve inventivne dejavnosti (razstave) ter pri organiziranju posvetovanj na to temo. Po potrebi pa bodo patentne informacije posredovali tudi organizacijam združenega dela, ki jih to zanima.
Svetovalna služba za industrijsko lastnino bo delovala vsako sredo od 11. do 13. ure v prostorih Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, prvič pa bodoTsem, ki jih to področje ne samo zanima, ampak imajo tudi potrebe po tovrstnem svetovanju, odprli vrata v sredo, 18. maja.	(mkp)
čini se bomo ob tej priložnosti povezali s Centrom srednjih šol ter občinsko konferenco ZSMS Velenje, saj si želimo, da bi v vrste darovalcev krvi v akciji most humanosti stopali predvsem mladi. Nadvse bomo veseli tudi tistih občanov, ki bodo zbrali toliko poguma in na svojstven način pomagali sočloveku prvič«, pravi predsednik občinske organizacije Rdečega križa Velenje Stane Žula.
Pred aktivisti Rdečega križa je v tem mesecu še nadvse obsežna akcija, ki naj bi trajala ves mesec. To je prav tako jugoslovanska akcija zbiranja materialnih sredstev. Ne gre za novo akcijo, ampak za prestavitev že lanske jesenske akcije na spomladanski čas. Na predpraznični seji predsednikov krajevnih organizacij Rdečega križa so izdelali tudi plan koriščenja tako zbranega denarja. Delitev naj bi bila podobna lanski: 50 odstotkov naj bi ostalo krajevnim organizacijam, nekaj naj bi ga namenili za letovanje otrok na Debelem Rtiču, majhen delež naj bi dobila še republiški in jugoslovanski Rdeči križ, preostanek pa občinska človekoljubna organizacija.
Veliko razprav na seji predsedstva občinske organizacije Rdečega križa je bilo namenjenih srečanju krvodajalcev s pobratenim Splitom. Zakaj? Zaradi velikih stroškov, sploh takrat, kadar pride v goste 50 Splitčanov. Pomisleke, da bi srečanja po 10 letih prijateljstva in povezanosti na enkraten način prenehali, so ovrgli najprej delegati na skupščini človekoljubne organizacije, nato pa se vodstva skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij. Vendar: »Tako odločni, kot so bili ti, bomo tudi pri občinskem odboru tudi mi, da bo sodelovanje s Splitom tudi materialno priznano.« Konec meseca odhaja v Split 50 velenjskih krvodajalcev.
Čeprav je do konca maja še štirinajst dni, naj omenimo še slovensko akcijo zbiranja oblačil, obutve in posteljnine, ta bo zadnji četrtek — ter priprave na novembrske volitve v te organizacije. »Že na programsko-volil-ni seji občinske konference SZDL Velenje sem pohvalil naše občane, njihovo pomoč, ki je v naših akcijah neprecenljiva. Prav tako to, da za vestne ljudi ni mandata. Vsi, ki nam je človekoljubnost blizu, ki radi pomagamo sočloveku v stiski, si želimo, da bi se občani v vse omenjene akcije vključili tako kot znajo in dokazali, koliko več je vreden človek od dobrin,« je končal pogovor Stane Žula. (tap)
2. stran i ★ 1135 C3S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *	12. maja 1988
Ob 45-letnici Zveze pionirjev Jugoslavije
Priznanja za prizadevno delo
Ob petinštiridesetletnici Zveze pionirjev Jugoslavije je podelila občinska zveza prijateljev mladine Velenje jubilejna priznanja za večletno uspešno mentorstvo v pionirski organizaciji.
MARICA ČREP je prejela to republiško priznanje, ker je že dvaindvajset let prizadevna mentorica pionirske organizacije. Pod njenim vodstvom je pionirski odred prejel številna občinska, republiška in celo zvezna priznanja za ustvarjalno in uspešno delo na različnih področjih. Enako velja tudi za tovarišici DANICO KRIŽ in MAJDO LESNlCAR Dani ca Križ poučuje na osnovni šoli bratov Letonje v Šmart-nem ob Paki, kjer uspešno vodi pionirsko organizacijo že štirinajst let. Majda Lesni-čar pa je prizadevna mentorica po šolah občine Velenje že od leta 1963, trenutno pa se s
svojim delom razdaja pionirjem na šoli Veljko Vlahovič, je pa tudi predsednica Sveta zveze pionirjev.
Priznanje za prizadevno mentorsko delo so prejele še DRAGICA ŽOHAR, ki je prizadevna mentorica že več kot deset let na osnovni šoli Gustava Siliha; TEA DEVlC, že deset let usmerja delo pionirske organizacije s prilagojenim programom; LIJA FAKTOR, je prav tako že devet let uspešna mentorica, njena pionirska organizacija pa dosega pomembne uspehe; MANICA ŠTORMAN vodi pionirsko organizacijo v Pesju že 11 let, ta pioniski odred pa se vključuje v vsa področja družbenega življenja v Pesju; HELENA CA-FUTA že 28 let vodi delo pionirjev na podružnični šoli v Cirkovcah; MIRA NACH-BAR je mentorica že petnajst let (na osnovni šoli s prilago-
S slovesnosti, na kateri so počastili tudi petinštiridesetletnico Zveze pionirjev Jugoslavije.
jenim programom), pionirji pa se pod njenim vodstvom vključujejo v vse akcije pionirje v občine Velenje; ZLATKA KOMPAN je bila deset let mentorica pionirske organizacije v Belih vodah, njeno delo pa je bilo zelo pomembno v tej hribovski vasici; MARIJA BRITOVŠEK prav tako prenaša svoje življenjske izkušnje na otroke.
Pri vsaki akciji, ki jo opravi s pionirji se kaže njena ljubezen do otrok in mladega rodu; in JANA FENKO, ki vodi delo pionirjev v Topolšici že sedem let. Še posebej uspešni so pri likovnih akcijah in pri izpolnjevanju nalog jugoslovanskih pionirskih iger.
(mz)
Občinska zveza prijateljev mladine Velenje
Za lepo otroštvo naših otrok
S programsko konferenco so člani občinske zveze prijateljev mladine Velenje, proslavili tudi petinštiridesetletnico Zveze pionirjev Jugoslavije.
Na konferenci so ocenili opravljeno delo, si zadali nove naloge ter spregovorili o težavah, ki jih ovirajo pri delu z otroki.
Pri občinski zvezi prijateljev mladine deluje več svetov oziroma odborov. Svet za družbeno vzgojo otrok usmerja in spodbuja delo društev prijateljev mladine. Prizadeva si, da bi ta delovala v prav vseh okoljih, še posebej tam, kjer je otrok veliko. Žal pa jim doslej še ni uspelo ustanoviti društev v obeh največjih krajevnih skupnostih, v centru Titovega Velenja. Mnogo pozornosti so člani tega sveta namenjali tudi otroškim igriščem ter počitniškemu delu na otroških igriščih. V preteklem letu so pripravili seminar za 20 animatorjev počitniškega dela (študenti in dijaki) počitniško delo pa je zelo uspešno potekalo v štirinajstih krajevnih skupnostih. Pripravili so še številne druge aktivnosti, omenimo le še materinsko šolo (učna kuhinja za bodoče matere).
Koordinatorsko vlogo izobraževanja staršev opravlja Svet za sodelovanje s starši. V sodelovanju z Referatom za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega centra,
Vzgojno varstvenim zavodom in Vzgojno izobraževalnim zavodom so pripravili za starše številne izobraževalne oblike.
O delu Odbora za novoletno praznovanje smo že veliko poročali. Že vrsto let skrbijo, da preživljajo otroci novoletni čas kar najlepše. Ob zadnjem novem letu so pripravili 68 prireditev. Obdarili so nekaj več kot 7000 otrok, za kar so porabili dobrih 32 milijonov dinarjev. Dedki
Mrazi so opravili 59 nastopov po krajevnih skupnostih, organizirali pa so tudi dva sprevoda dedka Mraza po ulicah Titovega Velenja. Osnovna naloga Odbora za Kajuhovo bralno značko je spodbujanje mladih, na nevsiljiv način, k poglobljenemu branju in navajanje na življenje s knjigo. V preteklem šolskem letu je uspelo pritegniti k sodelovanju, seveda v sodelovanju s prizadevnimi mentorji po osnovnih šolah, 3759 osnovnošolcev, kar je dobrih 65 odstotkov celotne populacije. Med njimi pa je bilo kar 2I7 takšnih, ki so tekmovali za to značko vseh osem let.
Prizadevni posamezniki žrtvujejo svoj dragoceni čas, zato da popestrijo prosti čas najmlajših
Pomembno je tudi delo Komisije za letovanje in rekreacijo, ki
zagotavlja letovanje na Debelem rtiču tako predšolskim in šolskim otrokom. Vsako leto letuje tam 180 predšolskih in 240 šolskih otrok. Poleg tega pripravljajo dnevno taborjenje v Zavodnjah nad Šoštanjem ter še številne druge aktivnosti.
Uspešno je tudi delo Sveta Zveze pionirjev, ki usmerja, spodbuja in koordinira delo pionirskih odredov, pripravlja pa tudi različna občinska tekmovanja. Omenimo natečaj za najboljše literarno delo na temo »Boj za ohranjanje miru in prihodnosti človeštva«. Malo Napotnikovo kiparsko kolonijo, občinsko šahovsko tekmovanje, vodijo akcije ob sprejemu cicibanov v zvezo pionirjev (novembra jih je bilo sprejetih 793), pripravili so občinsko problemsko pionirsko konferenco o varstvu življenjskega okolja, kar 2500 osnovnošolcev je vključevnih v tekmovanje Vesele šole, omeniti je treba eno najbolj priljubljenih akcij Ku-rirčkovo pošto in še in še bi lahko naštevali.
Dela, ki je opravljeno pod okriljem zveze prijateljev mladine je zares veliko. Opravljeno je s prizadevnim delom posameznikov po šolah in krajevnih skupnostih, ki so pripravljeni žrtvovati za delo z mladimi svoj dragocen prosti čas. Kako zelo pomembno je njihovo delo za naše otroke!
(mz)
Zanimivo počitniško delo
Vzgojitelji v koloniji
Šolski in predšolski otroci občine Velenje bodo tudi to poletje lahko letovali v mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču.
Občinska zveza prijateljev mladine, ki je organizator tega letovanja, vabi k sodelovanju vzgojitelje, ki bodo v času letovanja skrbeli za te otroke. 12 mest bodo zasedli pedagoški delavci, dvanajst pa dijaki in študenti, ki so dopolnili 18 let in imajo veselje in smisel za delo z otroki. Za vse tiste dijake in študente, ki se bodo odločili za to delo prvič, bo pripravila občinska zveza prijateljev mladine seminar za ani-matorje počitniškega dela. Prednost bodo imeli študentje in dijaki z izkušnjami in dobrimi ocenami v koloniji iz prejšnjih let. Opraviti bodo morali obvezen preizkus plavanja in potapljanja ter reševanja utopljenca iz vode ter sanitarni pregled. Delo plavalnega učitelja pa bodo v koloniji lahko opravljali pedagoški delavci telesne vzgoje ter dijaki in študentje z opravljenim tečajem za učitelja plavanja pri plavalnem klubu Velenje.
Delo vzgojitelja bo mogče opravl jati od 26. junija do 6. julija, od 6. julija do 16. julija in od 16. julija do 26. julija.
Vsi, ki bi želeli opravljati to delo, pošljite prijave na Občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje (Prešernova 1) do 20. maja.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Danes, v četrtek, se bodo v sejni sobi skupščine občine Velenje ob 12. uri na seji zbrali delegati skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, enote občine Velenje. Med drugim bodo spregovorili o gradivu za 10. sejo skupščine SPIZ-a SR Slovenije, razpravljali in odločali o razdelitvi sredstev za rekreacijo upokojencev velenjske občine v letošnjem letu, razpravljali o delu delegatov velenjske enote SPIz-a in podobno. Izvolili bodo tudi predsednika zbora delegatov SPIZ-a v občini Velenje in njegovega namestnika.
b. m.
Skupnost za varstvo pred požari
Izvolili novo vodstvo
V ponedeljek je bila v prostorih Gasilskega doma v Titovem Velenju seja skupnosti za varstvo pred požarom občine Velenje. Najprej so slišali poročilo o uresničevanju finančnega načrta v prvem letošnjem tromesečju in ugotovili, daje to potekalo po načrtu in da so bile vse obveznosti skupnosti poravnane.
Sledile so volitve, ker je sedanjim predsednikom in namestnikom potekel dvoletni mandat. Novi kandidati za prevzem najodgovornejših nalog v tej samoupravni interesni skupnosti so bili soglasno izvoljeni. Naslednji dve leti bo skupščino skupnosti za varstvo pred požarom vodil Martin Pečečnik, podpredsednik pa bo Ivan Ojsteršek.
Za predsednika zbora uporabnikov so izvolili Branka Rednaka, nadomeščal ga bo Ivan Rakun, za predsednika zbora izvajalcev pa Antona Berložnika, njegov namestnik pa bo Anton Golob.
Za zaupanje se je v imenu vseh zahvalil Martin Pečečnik, ki je dejal, da si bo novo vodstvo prizadevalo, da bo delo prav tako uspešno, pa čeprav sedanji čas ni najbolj ugodne. (B. M.)
Predlogi za novo mladinsko vodstvo
Na programsko- volilni seji občinske konference ZSMS Velenje, ta bo 27. maja v skupščinski dvorani, bodo med drugim volili tudi novega predsednika, podpredsednika ter sekretarja velenjske mladine.
Za nosilca najodgovornejše naloge so mladi velenjske občine evidentirali sedanjega sekretarja Milana Kopušarja, za podpredsednika občinske konference ZSMS so predlagali Bojana Kontiča iz delovne organizacije Rudnik lignita Velenje — tozd Jamska mehanizacija, za sekretarja pa Zdravka Goloba iz krajevne skupnosti Šmartno Titovo Velenje.
Manjše zaloge
V mesecu marcu so bile zaloge gotovih izdelkov v občini Velenje za 12 odstotkov manjše kot februarja, v primerjavi z marcem lanskega leta pa so te manjše kar za slabih 27 odstotkov. Na tolikšno zmanjšanje so najbolj vplivale manjše zaloge sredstev za delo. Zaloge reprodukcijskega materiala pa so večje za dobrih 14 odstotkov.	(mz)
EMONA EKSPRES
Majske vzporednice
Piše: Vinko Vasle	Ši
Zgodovinskih zakonitosti nevešč človek bi vsaj simbolično lahko letošnji maj (maj v smislu pomladi, novega duha, demokracije itn.) primerjal s časi pred dvajsetimi leti, z obdobjem, ki ga sam imenujem »prva slovenska demokratična alternativa« in ki ga označuje vroče študentsko dogajanje v Ljubljani. Tisti, ki so takšno vzporednico že potegnili (eni dobro- drugi pa slabonamer-no), se seveda popolnoma ne motijo: ljubljanska, slovenska ali pa jugoslovanska pomlad '68 je sledila vrsti dogodkov! Takrat je postalo jasno, da nam je propadla gospodarska reforma (zdaj nam je tudi, pa če to Mikulič prizna ali ne), obdobju relativne gospodarske in socialne blaginje je sledilo počasno, a zanesljivo nazadovanje, socialne razlike so se povečevale in to je tudi čas — zgodovinsko na to večkrat pozabljamo — ko je prišlo do prvih večjih nemirov na Kosovu. Neposredni povod za majske dogodke 68 je bila nasilna, krvava in s tanki podprta likvidacija »praške pomladi«, ko je Brež-njev dokazal sebi, predvsem pa svetu, da bo v imenu komunizma ohranil svojo diktaturo realsocia-lizma in da ga svoboda, demokracija, pravičnost in pomladne lastovke prav nič ne zanimajo. To je vnelo tlečo iskro nezadovoljnih študentov po vsem svetu in seveda tudi Ljubljana ni bila izjema. Spontanost, iz katere se je rodila Slovenska demokratična alternativa, je seveda presenetila prav vse — tudi tiste, ki smo bili v tistih časih na začetku študentske poti. Kolikor se spominjam, mi seveda prav vse pač ni bilo jasno, a bilo je v redu, ko sem nekaj ur protestno posedal po Aškerčevi cesti — iz same solidarnosti do študirajočih na filozofski fakulteti, ki so se pritoževali, da jih prometni hrup hudo moti, saj cesta poteka tik ob oknih velikih predavalnic. Takrat smo se FSPN-jevci tudi prvikrat »spopadli« s policijo. Dva uni-formiranca, ki sta — ne kriva ne dolžna — v neposredni bližini našega faksa varovala domovanje Staneta Dolanca, sta morala požreti marsikakšno našo provo-kacijo, ker smo pač iskreno verjeli, da sta utelešenje vsega zla ...
Kljub temu, da marsikomu, ki je doživljal leto 1968, marsikaj ni bilo jasno, smo po nekakšni inerciji verjeli, da gre za lepe, napredne in svobodomiselne stvari. In prav zato (ali pa tudi zato) nas je bilo ogromno takšnih, ki smo bili »pravoverni« — na kraj pameti nam ni prišlo, da bi podvomili v kakšno socialistično svetinjo in če bi v tistih časih kdo slučajno povedal kaj takšnega, kar je povedal Kučan na nedavni konferenci ZK Slovenije, bi ga v najboljšem primeru ne jemali resno. Kdo pa bi si sploh privoščil drezanje v nekakšne tabu teme, ali pa dvom v pravičnost! Naši krivci so bili abstraktni, niso imeli imen in priimkov. S tem seveda Kučanu ne podtikam kakšnih nesprejemljivih misli v njegovem govoru (nasprotno — mislim, da je dokazal doslednost partijskega demokrata, ki verjame v iskrenost tudi drugače mislečih), hočem le opozoriti, da ljubljanskih dogodkov izpred dvajsetih let vendarle ne gre tako enostavno vzporejati z današnjimi. Prva slovenska demokratična alternativa je bila namreč zadušena tako, da so najprej odstopili Staneta Kavčiča (v katerem danes odkrivamo neke nove kvalitete umnega gospodarskega stratega, a bojim se, da skušajo nekateri iz njega ustvariti neko novo karizmatično osebnost, kar tu di sam ne bi želel biti), leta 1974 pa so oblastne strukture preoblikovale tudi študentsko gibanje.
Razpuščena je bila Zveza študentov Slovenije, študenti pa so bili integrirani v zvezo socialistične mladine. S tem ni padla samo avtonomnost študentskega gibanja, ampak tudi avtonomnost univerze — prva in najbolj bistvena civilizacijska pravica t. i. »svobodnih univerz« zahodnega sveta.
Tej pomladi je sledila dolga zima in v tem smislu je bilo uporno leto 1968 (samo simbolično seveda, kajti ves proces je trajal celih pet let) za nedoločen čas vzeto iz prometa. Postalo je del zgodovine, o kateri se dolgo ni govorilo in pisalo in tudi danes je le zgodovina — spomin na neke čase, ko je duh svobodnjaštva, človeka kot osvobajajočega posameznika in soustvarjalca prežemal tudi našo deželo. Šele leto 1980 je nekakšna prelomnica tiste »druge slovenske demokratične alternative«: novih družbenih gibanj, čas odkrivanja pretekle in polpretekle zgodovinske izkušnje (travmatično razkrivanje dachauskih procesov, Golega otoka itn.), poti in stranpoti naše stvarnosti, čas iskanja novih možnosti, pluralizma in žlahtne demokracije.
Kje bi že bili, smo zadnjič modrovali med odmorom neke seje, če bi se tisti procesi iz leta 1968 nadaljevali in ne bi bili nasilno prekinjeni? Vprašanje seveda skriva v sebi našo neizmerno naivnost in nezgodovinskost. »Zgodovina je vse — tudi čas, ko ni nič,« je rekel Sarter. »Danes je zavrnila naše cvetje, čez desetletje, ga bo sprejela! Vmes pa bo pričakovanje in tisto neizogibno leto se bo moralo zgodovinsko vrniti v današnje čase. Iz njih bo treba graditi.« Sarter, ki je to govoril pariškim študentom, ko je bilo že jasno, da jih je degolizem prelisičil, je seveda imel prav tudi za našo izkušnjo. A v nekem smislu smo se žal vrnili več kot dvajset let nazaj in naše iskanje bo dolgotrajnejše in napornejše, kot bi lahko bilo. Takrat, pred dvajsetimi leti je bila študentska parola v Ljubljani »socializem s človeškim obrazom«, slovenski komunisti so šli na svojo — v marsičem zgodovinsko — konferenco s parolo »socializem po meri človeka«. To ni vzporednica, kar bi bilo preveč preprosto; to je le potrditev misli velikega zgodovinarja o vzponu in padcu tretjega rajha Williama Shirerja, da »svoboda in demokracija lahko čakata tudi tisoč let, mi pa nočemo čakati«.
Ljubljana ima danes študent ski parlament na filozofski fakulteti, ki je spontano prerastel nevrotično mladinsko organizacijo ki ni vedela, kaj s sabo, kaj šele s študenti. Ima alternativni radio Študent, ki še danes (tako kot Mladina) velja za preizkusni kamen pluralizma idej in pogledov v Sloveniji; ima celo vrsto pojavnih oblik novih in okostenelim strukturam alternativnih gibanj, skupin, teatrov in političnih tri bun, ki razbijajo monotonost eta-bliranega meščanskega življenja.
Partija in forumi so-to različnost in ta pluralizem vzeli zares, marsikdaj tudi za svojega. Partijska konferenca pred tedni je to dokazala. Na tej točki ni z majskimi dogodki pred dvajseti mi leti nobene primerjave več. Letošnji maj zato daje več upanja, ne glede na ne tako oddaljene diskvalifikacije slovenske politike, da dopušča razrast kontrarevolucije in da je potrebna trda roka. Med kontrarevolucijo in (ne)razumevanjem — tudi jezikovnim — pa je seveda gromozanska razlika.
Pa parola za ta teden? Pravijo, da se bo po 15. maju glasila takole: »To variši proletarci, prosimo, mirno se razidite!«
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog-
dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava^ korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
12. maja 1988
★ titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Gornja Savinjska dolina
22. maj — dan odločitve za napredek ali proti njemu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Položaj je torej več kot jasen in zgovoren. Bodoči razvoj fn na-ireaek sta v rokah Gornjesavinj-janov samih. Doslej so bili se vedno solidarni in so to solidar-
c;
nost nekajkrat oplemenitili s prostovoljnim in udarniškim delom, z dodatnimi prispevki in drugimi oblikami, s katerimi so potrjevali svojo zavest in željo po lepšem jutrišnjem dnevu. Časi referendumu razumljivo niso naklonjeni, prav zato pa terjajo še vecjp mero združevanja sredstev, moči, še večjo delovno vnemo. Viri sredstev so jasno opredeljeni, prav tako programi v vseh kra: jevnih skupnostih, ki so pisani na kožo ljudi, na njihove potrebe in želje. Oblikovali'so jih sami in skupno potrdili. Manjka torej samo še ena potrditev, glasovanje ZA.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Ivo Kos je ob tem pravilno dejal:
»Pred odločanjem ZA ali PROTI naj vsak občan pretehta koliko je dal in koliko smo vsi skupaj v tem obdobju pridobili. Danes smo lahko ponosni na vse pridobitve, zato ni odveč poudariti naslednje: kar dajemo, dajemo za lastni razvoj!«
Uspešen referendum bo znova dokazal, kaj vse se zmore s skupnimi močmi, s pravo mero zavesti in dobre volje ljudi. K temu moramo dodati dovolj zgovorne besede predsednika skupščine občine Mozirje Antona Boršna-ka ki je ob predvidevanju, da bo referendum uspel med drugim dejal: »Nekdo bo nekoč zapisal, da lepa, urejena, čista in prijetna Gornja Savinjska dolina sicer nima pomembnih posameznikov, ima pa v vseh svojih krajevnih skupnostih dobre in plemenite ljudi.«
Skupni program bo ob uspeš-i nem referendumu deležen torej I le 20 odstotkov vseh sredstev, ki
predstavljajo le 27 odstotkov predvidenih sredstev za uresničitev zahtevnih razvojnih programov. Ostala sredstva bodo prispevali ostali nosilci, kot PTT, so Območna vodna skupnost, republiška skupnost za ceste, republiške blagovne rezerve, Petrol, komunalna interesna skupnost in ostali investitorji. Še enkrat — brez samoprispevka pripravljata še dva razvojna programa. Prvi zajema naložbe v gospodarstvo, o tem se bodo delavci v združenem delu odločali v juliju, drugi pa je razvoj PTT dejavnosti, trenutno ocenjen na 2,1 milijarde dinarjev.
Iz skupnega programa velja omeniti dokončno izgradnjo rekreacijskega centra z avto kam-pom v Logarski dolini, ki mora biti dograjen do konca prihodnjega leta in soudeležbo pri projektih za gospodarske naložbe v manj razvitih krajevnih skupnostih Solčava in Luče, saj republiški zakon omogoča pridobitev 50
odstotkov sredstev ža projekte iz virov zaskladnejši razvoj nerazvitih. Naslednja pomembna naloga je ureditev ceste do mejnega prenoda Pavličevo sedlo z iz-
§radnjo 900 metrov letih priza-evanj končno odprt tudi za motorni promet. Tu je še popolna obnova osrednjega TV pretvornika na Čreti. ki je povsem dotrajan in ne zadovoljuje več velikih potreb. V programu je tudi pre-potrebna bencinska črpalka v Gornjem gradu, ki jo »gradijo« že slabih deset let, vendar so zgradili šele idejno zasnovo z oceno vrednosti. S področja družbenih dejavnosti so v skupnem programu razširitev zdravstvenega doma v Mozirju, adaptacija zdravstvene postaje v Lu-čah, nakup »odelca« kamere za zdravstveno postajo v Nazarjah, izgradnja 3. faze osnovne šole v Mozirju, projektna dokumentacija za 5. osnovno šolo, ta je precejšen kamen spotike v krajevnih skupnostih Nazarje in Rečica, dograditev telovadnice k osnovni šoli Nazarje, tu sta še dodatni igralnici za vrtca na Ljubnem in v Nazarjah, v Mozirju pa naj bi v prostorih nekdanje »narodne ucilnice« uredili prostore za stalno razstavo o NOB in za glasbeno šolo.
To je bistvo skupnega programa, skorajda nemogoče pa je opisati programe krajevnih skupnosti. Zelo raznovrstni in razdrobljeni so, resnično pisani na kožo ljudi, ne le v središčih krajevnih skupnosti, pač pa v slehernem zaselku, na oddaljenih kme-
tijah, skratka vsem. Programi zajemajo ceste, postajališča, vodovode, kanalizacijo, vsi vključujejo širitev PTT dejavnosti, mrliške vežice, pokopališča, obnovo prosvetnih domov, pomoč društvom in družbenim organizacijam, pa še in še bi lahko naštevali. Ljudje torej vedo kaj potrebujejo in si želijo, vedo, da brez samoprispevka tega ne bo. Odločitev je torej jasna.
Še nekaj o virih zbiranja sredstev, ki so jih dopolnili. Delavci v združenem delu in v zasebnem sektorju naj bi tudi poslej plačevali 1,8 odstotka oa netto osebnih dohodkov, njihov delež v skupnem znesku pa naj bi tokrat dosegel 70,7 odstotka (v zadnjem obdobju kar 84). Tudi upokojenci bodo plačevali enako kot doslej, se pravi 1,5 odstotka od po-koinin. Novosti, oziroma dodatne' obremenitve, veljajo za kmete. Doslej so (in še bodo) plačevali 2,6 odstotka od osnove katastrskega dohodka, 2,6 odstotka od lesa na podlagi davčne osnove naj bi nadomestilo 1,5 odstotka od netto prodajne cene lesa, dodatno pa naj bi plačevali še 1 odstotek od netto izplačila od oddanih tržnih viškov iz kmetijske proizvodnje. S tem želijo zagotoviti enakovrednejšo obremenitev glede na ostale zavezance. V strukturi aktivnega prebivalstva v mozirski občini je namreč 18 odstotkov kmetov, v tem obdobju pa so za programe samoprispevka plačali le 2 odstotka. Z novimi obremenitvami se bo delež zvišal na 13,5 odstotka. Redni
flc^S cas ★ stran 3
j
obrtniki nosilci obrti bodo tudi po slej plačevali 1,8 odstotka iz {joifeodka, obrtniki, ki so obdav-po pavšalnem letnem zne-u ^pa 1,8 odstotka od davčne
ceni
sku \Pa
osn'o\V- Nov vir samoprispevka so lasti"?*'i počitniškihi hiš na področju o.?čine< k' naJ bi plačevali 0,8 odstotki od vrednosti počitniške hiše, zmanjšano za amortizacijo in gradbeno izvedbo. Precej nerganja je t^lp. z njihove strani, vendarle pa b-J. se morali zavedati, da uživajo vse- komunalne in ostale dobrine ter storitve, za katere niso prispevali toliko kot domačini.
Z vsemi temi viri naj bi tako v
prihodnjih petih letih po današ-. . . . t. . .. „j3 ....
cupn
bo namenjenih 20 odstotkov
njih izračunih zbrali 3,33 milijarde dinarjev. Za skupni program
vseh sredstev in 80 za programe krajevnih skupnosti. Od teh 80 odstotkov bodo krajevne skupnosti 10 odstotkov združevale na skupnem računu in od tega zneska dobile nazaj vsaka desetino. To seveda pomeni pomemben vir solidarnosti za majhne in manj razvite krajevne skupnosti.
Bliža se torej 22. maj, ko bodo na referendumu odločali o uvedbi 4. samoprispevka v občini Mozirje, tolcrat po krajevnih skupnostih. Potrebe in želje so več Kot jasne in očitne, kaj bi pomenil neuspešen referendum je znano vsem. Priprave so bile temeljite, nujnosti samoprispevka se vsi zavedajo, vsa ta spoznanja pa se morajo potrditi prihodnjo nedeljo.
j- P-
ERA — Tok Kmetijstvo Šoštanj
Republiški strokovnjaki na obisku
V petek so F.rino TOK Kmetijstvo Šoštanj obiskali republiški strokovnjaki za kmetijstvo. V delegaciji so bili predsednik in tajnik zadružne zveze Slovenije Leo Frelih in Viktor Marin, vodja republiškega centra za pospeševanje kmetijstva Ervin Kuhar in drugi gostje.
Pogovor v prostorih Kmetijstva Šoštanj so razdelili na dva dela. Na dopoldanskem so skupaj s predstavniki Rudnika lignita Velenje spregovorili o kmetijskih površinah v naši dolini, ki so ogrožene zaradi rudarjenja. Predstavniki rudnika so podrobneje opisali in prikazali načrt rudarjenja. Na koncu so se dogovorili, da bo potrebno vsem tistim kmetijam s tržno proizvodnjo omogočiti tehnološki razvoj, prav tako pa vlagati v kmetijske objekte, saj so za nemoteno delo na kmetijah nujno potrebni. Gostje so si skupaj z gostitelji z zanimanjem ogledali jamo rudnika lignita in delo v njej. V nadaljevanju pogovora v Šoštanju so se pogovarjali o kmetijski proiz-
Elektrostrojna oprema
Velik uspeh na zagrebškem sejmu
Elektrostrojna oprema iz Titovega Velenja se redno udeležuje sejma rudarstva in gradbeništva, ki ga v Zagrebu prirejajo vsaki dve leti in je letos nosil naslov »Zagreb 88«. Na letošnjem sejmu, bil je od 19. do 24. aprila, so delavci ESA prikazali najcelovi-tejšo ponudbo rudarske opreme. S tem so obiskovalcem pokazali, kaj vse so sposobni izdelati in ponuditi domačemu in tujemu tržišču.
Se posebej so na sejmu predstavili sistem visečega stropnega transporta, hidravlično podporje, začetke novega proizvodnega programa in nov način odpepeljevanja v termoelektrarnah. Za vse te izdelke, zlasti za nov proizvodni program, je bilo med obiskovalci veliko zanimanja.
Ob tem so na sejmu opravili še resne poslovne pogovore s predstavniki rudnikov Rembas, Ibarskirni rudniki ter rudniki rjavega premoga iz Slovenije. S tem so si zagotovili delo za letos in dobro polovico prihodnjega leta, seveda za izdelavo rudniške opreme. Za njihove izdelke so se zelo zanimali tudi obiskovalci iz tujine, kot 1 na primer s Poljske in Madžarske, od
vodnji pri nas, o vseh težavah in še o čem, tudi o ukrepih v kmetijstvu, ki bodo pričeli veljati po 15. maju. Beseda je tekla tudi o sisu za preskrbo ter o ustanovitvi kmečke zveze Slovenije, ki naj bi bila v okviru socialistične zveze in zveze socialistične mladine.
Po pogovoru so si skupaj ogledali kmetijo Alojza Rožiča v Topolšici. Omenimo naj, da je Rožič na samem vrhu po količini oddanega mleka, njegova kmetija pa je na ogroženem mestu.
B Mugerle
Gostje so se ob prihodu v Šoštanj najprej seznanili o načrtih rudarjenja in z ogroženostjo kmetij v Šaleški dolini
katerih si prav tako obetajo uspešne poslovne odnose in nova naročila.
V sodelovanju z Varnostjo iz Zagorja so prikazali tudi računalniško vodenje sistemov rudniških signalnih in transportnih naprav, predvajali so filme o delovanju samohodnega hi-
dravličnega podporja, o prevozu moštva po rudniških jamah in o novem načinu odpepeljevanja v termoelektrarnah. V Elektrostrojni opremi z veseljem ugotavljajo, da je sejem presegel njihova pričakovanja.
B. M.
Veliko zanimanja je bilo zlasti za pozicioner za težke obdelo-
vance
Pripombe k osnutku ureditvenega načrta za območje Velenjski grad
grajski hrib — območje skakalnic
Kulturni center Ivan Napotnik se vključuje v javno razpravo ob razgrnitvi Osnutka ureditvenega načrta Velenjski grad — grajski hrib — območje skakalnic (odslej Osnutek) zaradi obveznosti, ki nam jih nalagajo lastni ustanovitveni akti in republiška zakonodaja, ter zaradi svoje moralne obveze, ki izhaja iz našega strokovnega dela in zahteva odgovorno obnašanje do življenjskega (kulturnega) prostora in varovanje kulturne in naravne dediščine.
V teh dneh je v javni razpravi osnutek ureditvenega načrta za območje grajskega hriba in območja skakalnic. Gre za očitno dokaj občutljiv del mesta, ki doživlja različne komentarje in odmeve v časopisju. Kulturni center, ki je med drugim tudi upra-vljalec velenjskega gradu, je zato predvsem moralno dolžan v javno razpravo prispevati svoja mnenja in stališča.
Šele z osnutkom so bili znani nekateri detajli, ki po našem mnenju posegajo v prostor (višina zaletnega stolpa, zaletna steza), zato smo se odločili, da se do osnutka kolikor je možno tudi strokovno oz. objektivno opredelimo. Žal pa se je gradnja skakalnice kljub temu, da za to ni bilo zakonskih podlag (Osnutek je šele v javni razpravi) nadaljevala v nezmanjšanem tempu (rok za izgradnjo je 3. julij 1988).
Očitno je bilo, da investitor morebitnih bistvenih pripomb izrečenih v javni razpravi, kot tudi pripomb Zavoda za spomeniško varstvo Celje (ti soglasja še niso dali), ne bo upošteval in bo tako občane kot zainteresirane ali odgovorne ustanove postavil pred
izvršeno dejstvo (zgrajena skakalnica). Iz izkušenj vemo, da je v naši družbi prevladujoča praksa črne gradnje (nova skakalnica to trenutno je) legalizirati in ne rušiti. Zaradi tega smo bili prisiljeni o gradnji skakalnice obvestiti republiškega in občinskega urbanističnega inšpektorja z naslednjim telegramom:
»KOT DELOVNA ORGANIZACIJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA, KI JE MED DRUGIM TUDI UPRA-VLJALEC KULTURNEGA SPOMENIKA Z NAJSTROŽJIM REŽIMOM VARSTVA -VELENJSKEGA GRADU, VAS OBVEŠČAMO O NELEGALNI GRADNJI NA PODROČJU SKAKALNEGA SREDIŠČA, JV OD VELENJSKEGA GRADU, KER JE GRADNJA V ZADNJIH DNEH POSPEŠENA (MONTAŽA CCA. 10 M OD PREDVIDENIH.35 M ZALETNEGA STOLPA), KLJUB TEMU DA JE URBANISTIČNA UREDITEV TEGA KOMPLEKSA ŠELE V JAVNI RAZPRAVI, ZAHTEVAMO, DA NEMUDOMA UKREPATE—V SKLADU Z ZAKONOM.«
To obvestilo nikakor ne pomeni apriorno odklonilnega stališča Kulturnega centra »Ivan Napotnik« do nove skakalnice, temveč zahtevo, da v času javne razprave v občini dosežemo soglasje o Osnutku in potem gradimo na takšen način kot smo se dogovorili. To seveda pomeni, da bo ob splošnem strinjanju z Osnutkom skakalnica ostala natanko takšna kot je bila zamišljena. Naš motiv je (bil) edinole preprečitev morebitnega nepopravljivega posega v okolje.
Jasno nam je, da je gradnja skakalnice šla po dveh kanalih: zaradi smotrnosti (cene itd.) se je Smučarsko skakalni klub lotil izgradnje skakalnice takoj, ko je imel na voljo denar, šele nato pa se je lotil tudi pridobivanja potrebne dokumentacije. Normalna pot (v normalni družbi) je seveda obratna. Če bi se tega principa držali, do našega obvestila inšpekcijam ne bi prišlo, saj bi se že pred začetkom gradnje soočila vsa mnenja o nameravani gradnji in hkrati poiskale ustrezne rešitve, ki bi zadovoljile vse zainteresirane. Vsekakor pa bi si Smučarsko skakalni klub pred začetkom gradnje moral zagotoviti dovoljenje Zavoda za spomeniško varstvo Celje.
Nekateri trdijo, da je neodgovorno postavljati pod vprašaj objekt v katerega je bilo vloženo že ogromno udarniškega dela in družbenega denarja. Vendar je po našem mnenju prav tako neodgovorno vlagati v investicijo za katero nimamo družbene verifikacije.
O vseh teh vprašanjih smo se s predstavniki Smučarsko skakalnega kluba obširno pogovarjali, žal šele sedaj, ko so zadeve zaostrene. Na osnovi teh pogovorov ter pogovorov s predstavniki Komiteja za planiranje in varstvo okolja, Zavoda za urbanizem Velenje in Zavoda za spomeniško varstvo smo oblikovali naše mnenje, ki ga bomo pismeno posredovali vsem naštetim, po pogrebi pa se bomo z njim oglasili tudi v razpravah ob sprejemanju Osnutka v občinski skupščini.
Skratka: ni naš namen rušiti ali minirati prizadevanja velenjskih skakalcev, temveč doseči,
da se bo gradnja skakalnice pred dokončnim posegom nadaljevala tako, kot se bomo z ostalimi dejavniki o projektu dogovorili.
Naše pripombe na javno razgrnitev Osnutka pa so naslednje:
Najprej moramo poudariti, da nas zelo veseli, da seje urbanistično urejanje tega kompleksa sploh začelo, čeprav je ureditveni načrt za zdaj zajel le jugovzhodni del grajskega griča. Gledano v celoti ureditveni načrt povsem ustreza in ponuja solidna izhodišča za urejanje celotnega območja v prihodnjih letih, zlasti še ker upošteva tudi ostali del območja gradu, ki je v ureditvenem načrtu že najavljen.
Kot edini »sporen element« celotne zasnove že sam predlagatelj navaja zaletni stolp nove 75-metrske skakalnice, ki bo zaradi svoje višine (33 m) postal nova dominanta za poglede iz smeri Šaleka, iz centra Titovega Velenja, iz Kavč in morda še od kod. Končni cilj sestavljalca načrta je po njegovih lastnih besedah »čimbolj omiliti vpliv nove dominante glede na velenjski grad«, kar naj bi dosegel predvsem z zazelenitvijo. Moramo priznati, da je tudi v tem pogledu Osnutek dosegel meje možnega, čeprav bi morda lahko preverili še kakšno varianto »maskira-nja«, npr. zasipa pod zaletno stezo do višine 10 metrov in zazele-nitve itd. Kljub vsem naporom pa smo skeptični do končnega »estetskega učinka« nove skakalnice.
Nameravana gradnja 75 m skakalnice je brez dvoma poseg v prostor, ki je zaščiten. Skakalnice so fizično dokaj oddaljene
od same lokacije gradu, ki je spomeniško varstveno zaščitena z režimom najstrožjega varstva. Vendar je problem v tem, da bo zaletni stolp z marsikaterega zornega kota bistveno spremenil dosedanji pogled na velenjski grad, nekdanjo in današnjo dominantno točko Titovega Velenja.
Namerno tu poudarjamo izraz »spremenil« in ne »pokvaril«, saj v okviru dokumentov, ki so v javni razgrnitvi do 18. maja ni razvidno, kakšen bo pogled na kompleks gradu in skakalnega središča, ko bo ta dograjen. S tem se že dotikamo bistvenega vprašanja ob gradnji 75 m skakalnice, kako bo nova »dominanta« — skakalnica vplivala na staro »že preverjeno« dominan-to — grad. Gotovo ne moremo dvomiti, da ima grad kot ena najlepših grajskih stavb na Slovenskem in kot nekakšna »identifikacijska točka« vseh tistih, ki se imajo za Velenjčane, neprimerno večjo težo in pomen za celostno podobo našega mesta, kot objekt kakršen je smučarska skakalnica.
Naše mnenje je v bistvu podobno mnenju odgovornega projektanta inž. arh. Adija Miklav-ca, ki je v vsebinskem delu ureditvenega načrta za območje skakalnic sam zapisal, da je stolp z zaletno stezo »sporna točka« celotnega načrta, da vsekakor predstavlja bistven poseg v prostor in veduto gradu. Zato tudi predlaga različne vrste zasaditve oz »maskiranja« stolpa in že opravljenih zemeljskih del na doskočišču. Če torej ustanova, ki je bolj kot Kulturni center, poklicana za dajanje strokovnih mnenj o estetskem učinku nove skakalnice na podobo Velenja, ni trdno prepričana o tem ali bo
veduta gradu s skakalnico le spremenjena ali pa tudi pokvarjena, potem moramo po svoji strokovni vesti biti proti gradnji takega objekta, tako dolgo, dokler nas ne bo javna razprava prepričala o nasprotnem.
Do izgradnje skakalnice oz. skakalnega središča na tej lokaciji smo skeptični tudi zato, ker nismo prepričani v njegovo trajnost. Bojimo se, da bo entuzia-zem, ki ga smučarskim delavcem nikakor ne moremo oporekati, kmalu popustil, da bo naprava morda že kmalu zastarela in, da bodo ostanki železnega skeleta stolpa čez leta le še žalosten in estetsko skrajno oporečen spomin na človeško kratkovidnost. V tistem času na odgovornost nihče ne bp klical delavcev smučarsko skakalnega kluba, ampak bomo (bodo) vso odgovornost nosili upravljalci gradu, zaradi premajhnega angažmaja ob gradnji tega objekta. Tudi že zdajšni odzivi javnosti (Naš čas) kažejo, da do tega vprašanja ne moremo biti indiferentni.
Prepričani smo, da je presojanje o primernosti ali neprimernosti objekta predvsem stvar javne razprave oz. vseh Velenjčanov, ki bodo morali živeti v takem okolju. Zato ima naše mnenje bistveno manjšo težo, kot npr. mnenje Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Celje, (ki sploh še ni bilo pridobljeno), Zavoda za urbanizem Velenje, predvsem pa manjše težo kot mnenja ljudi, ki bodo izrečena v javni razpravi in v občinski skupščini, kjer bo celoten projekt potrjen ali pa zavrnjen.
Kulturni center Ivan Napotnik
4. stran » n3S CČ1S
AKTUALNO
titovo velenje *	12. maja 1988
Društvo Šaleških likovnikov
In lončarski izdelki so zažareii v barvi močno
zrelih češenj.. .
Kaj naj bi se človeku, ki mu lončarjenje ne reže kruh, globlje vtisnilo v spomin od tistega, kar je minulo soboto doživel skupaj s člani društva šaleških likovnikov in dvaindvajsetimi drugimi udeleženci na mali šoli lončarje-nja, kot prav to, kar smo zapisali v naslovu?
A pojdimo po vrsti.
Kot smo na straneh našega tednika že pisali, je bilo prejšnji teden v prostorih osnovne šole Biba-Rock v Šoštanju 5-dnevna šola lončarstva, ki jo je v okviru svoje letošnje dejavnosti organiziralo društvo šaleških likovnikov, vodil pa jo je mojster umetne obrti Franc Zelko iz Pečarov-cev pri Murski Soboti.
Pet dni v dveh izmenah, ki so bile rajši daljše, kot krajše, so udeleženci lončarske šole gnetli za to priložnost posebej pripravljeno in pripeljano glino iz Komende; pet dni so pod prsti udeležencev nastajali izdelki, ki v za-
kladnico slovenske domače obrti resda niso prinesli revolucionarnih novosti, pač pa je njihovo početje pomenilo kar se da prepričljivo podporo zaenkrat še sramežljivim poskusom oživljanja domače obrti.
Pa ni bilo lahko.
Vsakodnevno nekajurno poganjanje lončarskega vretena z glino zapackane roke, nemalokrat tja nad zapestja, in vse bolj občutljive blazinice na prstih, ki jih je uro za uro in dan za dnem brusila glina (pa naj je bila ta še tako mokra), vse to in še boleči križ po vrhu, bi načele vzdržljivost vsakega poprečnega ljubitelja lončarske umetnosti.
Vendar med tokratnimi udeleženci male šole lončarjenja ni bilo poprečnih ljubiteljev te dejavnosti.
Namreč vsako uspešno centriranje gline na vrteči plošči je v očeh udeležencev že prižigalo veselo iskrenje, in če je zatem pod
Na obrambnem dnevu 1800 učencev
Lepa sončna sobota je bila kot nalašč za izvedbo obrambnega dneva za učence centra srednjih šol različnih usmeritev. Najprej so se zbrali pred šolo v Titovem Velenju in ob sedmih krenili proti letališču Lajše. Učenci nekaterih usmeritev so morali na pohodu opraviti naloge in preiskus znanja iz splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, pomerili pa so se tudi v streljanju z zračno puško. Okrog desete ure so si vsi udeleženci z zanimanjem ogledali letenje in izvajanje določenih nalog spretnih letalcev aeroklubov celjskega in koroškega območja na letališču v Lajšah.
Ob koncu obrambnega dneva za 1.800 učencev centra srednjih šol je vodja in mentor obrambe in zaščite Janez Ramšak med drugim dejal: »Obrambni dan je najbolj množična aktivnost učencev in učiteljev CSŠ, da preverijo svoje znanje in obrambno usposobljenost, da sebi in drugim pokažejo kaj znajo in kako bodo ukrepali ob morebitni potrebi. V šolskem letu 87/88 smo se namreč odločili naloge na obrambnem dnevu izvesti nekoliko drugače kot prejšnja leta. Največji poudarek na letošnjem obrambnem dnevu smo namenili pohodu in ogledu letalske vaje v Lajšah. Zagotovo lahko trdim, daje bil namen obrambnih aktivnosti za letos dosežen. Imamo usposobljeno mladino, ki bo lahko branila domovino v vsakem času in okolju.« b. m.
rokami zrasel vsaj še za nekaj prstov visok obod, ki je napovedoval rojstvo nove posode,'so se usta že razlezla v nasmeh. Kaj zato, če je iz prvotno zasnovane posode za kislo mleko v nekaj prvih poskusih nastal pepelnik.
In kaj potem, če je namesto lepe majolke ostalo le pri nekoliko večjem kozarcu. Pa je sčasoma nastajalo in prvo in drugo in še cela vrsta izdelkov, ki so se znašli na podstavkih, pripravljenih za odnašanje na prvo sušenje; to je opravilo sonce, veter ali pa kar toplota iz radiatorjev.
In tako je bilo vse do petka popoldan, ko so člani društva in drugi lončarji zakurili v lončarski peči. Vendar predno so lončarske izdelke zložili v peč, so nekatere med njimi lepo poslikali.
Zatem seje začelo tako imenovano prvo žganje; že res, da je nekatere izdelke, ki jim sonce ni izvleklo vse vlage, med naraščanjem toplote v peči razneslo, vendar je bil to le neznaten delež, ki so ga lončarji plačali za spoznanja o tehnologiji kurjenja take peči. Dobre štiri ure je trajala prva peka in nekaj manj še počasno ohlajanje lončarskih izdelkov. Te so naslednji dan, torej v soboto, še zadnjič prebarvali s posebnimi premazi, jih še enkrat poslikali in še enkrat zložili v peč na žganje.
Drugo žganje je bilo še posebej zanimivo, saj se po kakih dveh urah kurjenja (z drvmi seveda), kar ni bilo mogoče nagle-dati lončarskih izdelkov, ki so v peči pri približno 950 stopinjah Celzija začeli žareti v temnordeči barvi.
Učenci nekaterih usmeritev so se pomerili tudi v streljanju z zračno puško
Za sklep
Naj tale zapis ne zveni preveč-patetično, čeprav vznesenosti nad opravljenim delom in pridobljenim znanjem udeleženci male šole lončarjenja niso skrivali. Resnici na ljubo so se ob takšnem razpletu oddahnili tudi organizatorji te šole, člani društva šaleških likovnikov, saj razen nekaj skic o lončarskih kolovratih in na začetku kaj meglene predstave o zgradbi lončarske peči, drugih izkušenj pač niso imeli.
Doseženi uspehi in spoznanje, kako malo še vedo o lončarjenju, so sprožili pobudo, da letos pozno jeseni organizirajo nadaljevalni tečaj lončarjenja. Seveda ga bo tudi tedaj vodil Franc Zelko, ki resda ni gostobeseden človek, zato pa zanj govorijo njegove roke in bogato poznavanje izročil lončarske obrti.
Danes zvečer odprtje razstave del člana DŠL Bernarda Sešla
Na nocojšnjem odprtju razstave Bernarda Sešla se bomo srečali z mlajšim članom društva šaleških likovnikov. Spoznali bomo lahko njegov odnos do slikanja v akvarelni tehniki, prav tako pa bomo soočeni z njegovimi mono-tipijami, torej z že dobri dve stoletji znano grafično tehniko, ki dovoljuje en sam odtis.
Danes zvečer, torej, ob 18. uri v Mayerjevi vili v Šoštanju bomo gosti Bernarda Sešla. Bodite z nami!
-bo-
Ste že obiskali Mikon?
Čeprav se zdi, da je industrijsko prodajalno Tovarna usnja Slovenj Gradec v Mislinji težko najti, zaviti je treba z glavne ceste in se potem še nekaj časa voziti, temu ni tako. To nam je zatrdila tudi Irena Oder, prodajalka, ki je v času, ko smo obiskali to priljubljeno prodajalno, delala. MIKON je njen naziv. Okrajšava za Mislinjsko konfekcijo, katere izdelke tudi ponujajo v tej prodajalni.
Morda je poleg konfekcije, ki jo ponujajo (tega je zelo veliko in nima smisla vsega naštevati), trgovinica vzbudila precejšnje zanimanje zaradi jadralnega program^. V njej dobite jadra, rešilne jopiče (surfarji, pozor, sezona se bliža!). . . Zato ni nič čudnega, da se v Mi-konu ustavljajo kupci iz vseh mogočih krajev, prihajajo iz Zagreba, Reke, Ljubljane . . . Kompletno ponudbo za surfarje pa dopolnjujejo v sodelovanju z velenjskim Veplasom (deske).
V tej trgovini pa na svoj račun pridejo tudi lovci in ribiči, kijim zaenkrat ponujajo obleko.
(mkp)
december 1988)
14.
15.
15.
15. 21.
PRIREDITEV
Ribiško tekmovanje za Društvo invalidov v ulovu rib s plovcem Trim pohod na Goro Oljko
Mednarodna prireditev v moto crossu za nagrado Titovega Velenja Avto moto tombola na Trebeliškem Šaleški kramarski sejem v Šaleku
12 —22. Pokal »Dan mladosti« v tenisu 25.	8. pionirska olimpiada
25.	Prireditve ob dnevu mladosti
25.	Proslava ob 25-letnici aktivnega
delovanja OO ZSMS Škale OO ZSMS Skale
Občinsko Občinska gasilska zveza Velenje
tekmovanje
gasilcev
vseh kate-
gorij 29 ali
5. 6
JUNIJ:
4
8.-12. 9
13. 16. 17
17.
18. 19.
19.-26
Čebelarsko srečanje ob otvoritvi novega čebelnjaka pri OŠ Šentilj Republiško prvenstvo v malem nogometu za ženske Republiška I liga v tenisu Odprto občinsko prvenstvo v tenisu Teden otroškega filma
Občinsko tekmovanje gasilcev vseh kategorij
Prireditve ob krajevnem prazniku v KS Edvard Kardelj — Titovo Velenje Risanje na asfalt v KS Edvard Kardelj Razstava slaščičarskih izdelkov
Tekmovanje gasilcev s starimi
ročnimi črpalkami
NNNP ob krajevnem prazniku v KS
Gorica
Prireditve ob krajevnem prazniku v KS Gorica-Titovo Velenje Razstava slaščičarskih izdelkov
Tradicionalna gasilska tombola
60-letnica nogometa v Šmartnem ob Paki
19.	ali 26 Veselica čebelarjev z razvitjem
prapora
20.-25.	»Teden upokojencev« — prireditve
20,—26. 8. šaleški rokometni tabor
24.-26.	Republiško šahovsko tekmovanje
25.	ali Koncert godbe Zarja
26.	Tekmovanje gasilcev za pokal Šaleške doline
Podelitev Kajuhovih bralnih značk —
—	Prvenstvo SFRJ v tenisu (za 14 let Regijski teniški turnir »masters« Mednarodno ekipno tekmovanje v tenisu
—	Srečanje oktetov
IZVAJALEC
Ribiška družina Titovo Velenje
Planinsko društvo Šmartno ob Paki
AMD Šaleške doline
AMD Šaleške doline Turistično društvo Titovo Velenje
Šaleški teniški klub ZTKO, VIZ Velenje OK ZSMS Velenje
28.
Občinska čebelarska zveza Velenje
TVD Partizan Škale
Šaleški teniški klub Šaleški teniški klub Kino Velenje
Občinska gasilska zveza Velenje
KK SZDL Edvard Kardelj Titovo Velenje OZPM Velenje Turistično društvo Titovo Velenje. Hotel Paka Gasilsko društvo Šoštanj
Komisija zc SLO in DS v KS Gorica KK SZDL Gorica
TD Titovo Velenje, Hotel Paka
Gasilsko društvo Titovo Velenje
TVD Partizan Šmartno ob Paki
Čebelarsko društvo Šmartno ob Paki Zveza društev upokojencev Velenje
Območna rokometna zveza Šaleški šahovski klub Turistično društvo Šoštanj Gasilsko društvo Šoštanj
OZPM Velenje Šaleški teniški klub Šaleški teniški klub Šaleški teniški klub
Odbor za glasbeno dejavnost pri ZKO Velenje
Lokalna MDA v Šmartnem ob Paki Turnir ob 30-letnici težko-atletskega kluba
Mednarodni pokal prijateljstva v kotalkanju
Delovna brigada v Šmartnem ob Paki Republiško tekmovanje v lovu rib s plovcem za prehodni pokal »Rudarska svetilka« Regijski turnir v rokometu za 3. julij
Zvezna nočna tekma RLV v smučarskih skokih Program ob rudarskem prazniku Odprto prvenstvo Slovenije v tenisu »Rudarska svetilka 88« Balinarski turnir ob rudarskem prazniku
Rally spominov na NOB
Vaška olimpiada s srečanjem odseljenih Škalčanov Regijska tekma v smučarskih skokih v KS FLL-Pesje
Šaleški kramarski sejem v Šaleku
Mednarodno ekipno tekmovanje v tenisu
Družinsko ribiško tekmovanje za najtežjo ribo za naslov cara in carice Ribiške družine Prireditev »Sejem živ je bil«
9. —12. Pokal SFRJ v tenisu za mladince-ke 12.	Zabavno glasbeni večer pred Namo
JULIJ:
1.-3.
1,—4.
2.
3.
3.-5.
3.-6. 4
6.-16.
AVGUST:
6.
13.
Noč ob jezeru
13.	ali 14. Meddruštveno tekmovanje s
polaganjem cevovoda in vrtno veselico
14.	Srečanje narodnozabavnih ansamblov na Graški gori
20.	Šaleški kramarski sejem v Šaleku
20. I 20.
Prireditve ob krajevnem prazniku v KS Bevče Večer pod lipco
21.	Praznovanje 80-letnice obstoja gasilskega društva Družmirje-Lokovica
22.-28.	Turistični teden 27. Šoštanjska noč
—	Planinski pohod
—	Pula po Puli
Pokalno prvenstvo v balinanju
Prvenstvo SFRJ v tenisu (18 let) SEPTEMBER:
3.	Zvezni »Jarnovičev memorial« v
rokometu
OK ZSMS Velenje Težko-atletski klub Velenje
Kotalkarsko-drsalni klub
OO ZSMS Šmartno ob Paki Ribiška družina Titovo Velenje
Ženski rokometni klub Velenje
Smučarsko skakalni klub Velenje SOZD REK Šaleški teniški klub
Balinarski klub SOZD REK
Avto moto touring klub Velenje
TVD Partizan Škale
Smučarsko-skakalni klub Velenje
Turistično društvo Titovo Velenje
Šaleški teniški klub
Ribiško društvo —' jvo Velenje
Turistično društvo Titovo Velenje
Šaleški teniški klub Turistično društvo Titovo Velenje
Turistično društvo Titovo Velenje, Restavracija Jezero
Gasilsko društvo Topolšica
KUD Ivan Cankar Plešivec
Turistično društvo Titovo Velenje
KK SZDL Bevče
Turistično društvo Titovo Velenje AMD Šaleške doline
Gasilsko društvo Lokovica
Turistično društvo Šoštanj Turistično društvo Šoštanj TVD Partizan Škale Kino Velenje Šaleška območna balinarska zveza Velenje Šaleški teniški klub
Rokometni klub Šoštanj
4	Gasilsko tekmovanje za pokal
Šmartnega ob Paki 12,—18 Teden športa in rekreacije
23.-24. Mala Napotnikova kiparska kolonija Šaleški kramarski sejem v Šaleku
OKTOBER:
2.	Zvezni turnir v šahu za občinski
praznik
5,—10. Tradicionalni regijski turnir v balinanju
Odprto ribiško tekmovanje za najtežjo ribo za prehodni pokal ob občinskem prazniku Zvezno prvenstvo v maratonu Avto rally za občinski praznik Svečana seja ob občinskem prazniku s podelitvijo priznanj SOb Koncert delavske godbe Zarja Koncert harmonikarjev Društvena razstava v KC IN Velenje Rally Gorenje za državno prvenstvo
15.
22.
Turistični ples
—	Ciklus mladinskih filmov
—	VI. občinsko prvenstvo v poznavanju veščin SLO in DS
—	Občinska pionirska konferenca
—	Lovsko-strelsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe ob občinskem prazniku
—	Srečanje brigadirjev
Troboj prijateljskih Bridge klubov Štajerske, Koroške in avstrijske Koroške NOVEMBER:
1.	Komemoracije ob spomenikih padlih
borcev
1	Komemoracija na pokopališču v
Podkraju
28.	Proslava ob dnevu republike v
Šmartnem ob Paki
28.	ali Osrednja proslava ob dnevu
republike
29.	— Regijsko prvenstvo v bridgu DECEMBER:
19 —30. Ndvoletno praznovanje za otroke 22.	Proslava ob dnevu JLA
24.	Novoletni regijski turnir v šahu
31.	Koncert delavske godbe Zarja
31.	Novoletni koncert harmonikarjev
—	Razstava mladih ustvarjalcev
—	Kulturni maraton
—	Celovečerni koncert MePZ
—	Proglasitev športnika leta v občini _Velenje_
Gasilsko društvo Šmartno ob Paki
Turistično društvo Topolšica OZPM Velenje Turistično društvo Titovo Velenje
Šaleško šahovsko društvo
Šaleška območna balinarska zveza Velenje Ribiško društvo Titovo Velenje
Atletski klub Velenje AMD Šaleške doline SOb Velenje
DG Zarja-Svoboda Šoštanj DPD Svoboda Šoštanj Likovno društvo Velenje Avto moto touring klub Velenje
Turistično društvo Titovo Velenje Kino Velenje OK ZRVS Velenje
OZPM Velenje Lovska družina Velunja-šoštanj
OK ZSMS Velenje
Bridge klub »Terme« Titovo
Velenje
OO ZZB NOV Velenje
Center srednjih šol Velenje
Oš Bratov Letonje — Šmartno ob Paki OK SZDL Velenje
Bridge klub Terme Titovo Velenje
OZPM Velenje Oddelek za LO-SOb Šaleško šahovsko društvo DG Zarja — DPD Svoboda Šoštanj
DPD Svoboda Šoštanj
Odbor mladih ustvarjalcev
pri ZKO Velenje
Foto in kino dejavnost pri
ZKO Velenje
KUD Stane Sever Škale
ZTKO občine Velenje
Prosimo vse organizatorje prireditev, ki le-teh niso prijavili, da jih datumsko usklajujejo z objavljenim programom prireditev za leto 1988. Le tako bomo lahko preprečili preveliko število prireditev na določen datum in seveda s tem tudi slabšo udeležbo občanov na prireditvi.
KO za družbene organizacije in društva pri OK SZDL Velenje
Med vrtenjem kolovrata (lončarskega vretena) (foto: L. O.)
V Mikonu bodo prišli na svoj račun mnogi. (Foto: B. M.)
PROSTI STREL • PROST/
Preizkus znanja iz CPP
Najprej v učilnici
Neizogibna motorizacija sili med vse mlajše voznike, predvsem tudi tiste, ki si lahko omislijo kolo z motorjem. Precej enostavno upravljanje motorja ne terja večjih priprav na vožnjo. To pa je bilo že marsikdaj usodno za voznike, ki se nevešči vključujejo v promet, ta pa terja veliko znanja, obvladovanje vozila ter trezno presojanje.
Vsaj del tega si lahko pridobi-
jo vozniki koles z motorji sami, oz. ob pomoči šolskih mentorjev ter avto šol, o znanju pa odloči pristojna komisija za vozniške izpite, ki preveri znanje iz cestno prometnih predpisov. Za zdaj je potrebno dokazati le pisno, oz. ustno poznavanje cestno prometnih predpisov po programu za to kategorijo, pričakujejo pa se zakonska določba (še v letošnjem letu), da bo potreben tudi
preizkus vožnje.
Ker smo v Našem času že poročali o pristopu k opravljanju preizkusa znanja, omenimo tokrat le možnosti priprave na izpit. Učenci, ki se pripravljajo sami, lahko prejmejo informacije o programu in načinu pri izpitni komisiji pristojne občine (v kraju bivanja), ostali-pa bodo izvedeli vse potrebno na tečajih, ki že potekajo ali pa bodo v spomladanskih dneh. Izvedeli smo, da bo brezplačen pouk iz CPP za kolesarje z motorjem nudila avto šola ZŠAM Titovo Velenje na osnovnih šolah K. D. K. in Biba Ročk iz Šoštanja ter Bratov Mravljakov
iz Titovega Velenja. Avto šola
AMD bi naj poučevala na osnovnih šolah Bratov Letonje v Šmart-nem ob Paki, na OŠ Gustav Šilih, Anton Aškerc in Miha Pintar Toledo iz Titovega Velenja, skrb za OŠ Veljko Vlahovič pa je do sedaj vodil Avto moto turing klub. Ce se bodo mentorji, oz. šolska vodstva ustrezno dogovorili z navedenimi društvi, oz. njihovimi strokovnjaki, bo večina kandidatov lahko pristopila k izpitom še pred zaključkom šolskega leta. Predpogoj za to je pa še vedno starost (14 let) ter zadostno znanje.
J. M.
Titovo Velenje
Literarni večer mladih ustvarjalcev
Odbor za sodelovanje s šolami pri Zvezi kulturnih organizacij Velenje povezuje celotno kulturno snovanje vseh šol v velenjski občini.
S prireditvami razveseljuje ostarele občane, združeno delo, pripravlja pa tudi javne prireditve. Tako je pred nedavnim MKUD v osemletki Gustav Šilih pripravil zelo uspelo prireditev
Mladinsko kulturno društvo se predstavi.
Tradicionalna pa je postala vsakoletna prireditev Moja pesem ni le moja pesem, ki jo po nekaj mesecih skrbnih priprav ponudijo velenjskim staršem in drugim. Prenekateri mlad in nadarjen ustvarjalec bo rad prebral svoj prispevek. In kdo ve, če se prav ta ne bo pozneje uveljavil
kot pesnik, pisatelj. Ne samo usmerjanje mladih talentov, še bolj kot to, gre za vse večje zanimanje za lepo besedo, ki kot žlahtna roža tiho vstaja v poplavi nič kaj lepih besed na cesti in drugje.
V ponedeljek, 16. maja zvečer, ob 19. uri, bo v Knjižnici prvi literarni večer. Na njem bodo sodelovali kudi iz OS Kajuha, Šoštanj, M. P. Toleda, Gustava Šili-ha in OŠ 14. divizije iz Titovega Velenja.
Prvi večer bodo tudi predstavili literarni zbornik mladih Moja pesem ni le moja pesem, ki bo izšel že tretjič.
17. maja zvečer bodo sodelovali MKUD iz Šmartnega ob Pa-
ki, ter mladi iz OŠ Bratov Mra-vljak in Veljka Vlahoviča.
V sredo, 18. maja zvečer, se bodo predstavili člani MKUD iz OŠ Anton Aškerc, Titovo Velenje, OŠ Biba Ročk iz Šoštanja ter Center srednjih šol iz Titovega Velenja.
Po zaključku prijetnega večera pesmi in proze mladih se bodo vsi mentorji pogovorili o ustvarjalnosti pišočih.
Nočemo biti sodniki, vendar pa lahko zapišemo, da so nekatera imena, ki jih boste lahko odkrili na večerih in poiskali v knjižici Moja pesem ni le moja pesem, že kar mojstri besede.
Veseli bomo, če boste obiskali naše večere!
V. Šmajs
Predlog za uspešen referendum
Moč
Zamislimo si, da želimo (če ostanemo znotraj občinskih meja) izdati priročnik Kdo je kdo
—	v občini Velenje. Seveda bi bil pristop metodološko dokaj kočljiv. Osnovna dilema bi bržkone bila po kakšnem principu po-membneže v ta priročnik uvrščati. Po formalni moči, ki jo določa ustrezna zakonodaja in politični sistem, ali po dejanski moči, katere posledice se v praksi pogosto pojavljajo?
Če se držimo prvega principa, bomo na prvo mesto v priročniku prav gotovo postavili župana kot najvišjo osebnost ljudske (občinske) skupščine, ki je najvišje teritorialno zakonodajno telo in mesto kjer se srečujejo interesi združenega dela, krajanov in občanov združenih v družbenopolitičnih organizacijah. Županu ob bok bi postavili še predsednika frontne organizacije, sledila pa bi plejada funkcionarjev skupščine, družbeno političnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti itd. S tem smo oblikovali šele prvi del priročnika — politično zakonodajno in interesno področje. Za dosledno izvrševanje in spremljanje izvrševanja sklepov skupščine skrbi predvsem Izvršni svet s predsednikom na čelu, sledijo pa številni ostali izvršni organi družbeno politične skupnosti s svojimi funkcionarji (od komitejev do nadzornih organov). Prvenstvo na vsaki tovrstni lestvici pa gre seveda ZAKONU, kar pomeni, da so vsakršne politične odločitve obvezno podvržene veljavni zakonodaji (ustava, zakoni .. .)
—	torej še tako politično kvalificirane odločitve so nične, če so v nasprotju z zakonom. Priročnik Kdo je kdo bi bil po prv inačici najbrž približno takšen: ZAKON, predsednik skupščine, predsednik SZDL, predsedniki skupščin SIS, predsedniki ostalih družbenopolitičnih organizacij, predsednik izvršnega sveta, predsedniki komitejev, vodje nadzornih organov in institucij (direktorji, predsedniki, sodniki, inšpektorji...)... Tako smo dobili Lestvico, ki pa ima vsaj dve pomanjkljivosti — na njej ni poslovodnih delavcev (posredno so skozi svoje delegate vključeni seveda v zboru združenega dela v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti), poleg tega pa je zaporedje glede na prakso vse preveč idealno. Rekli bi, da je lestvica premalo fleksibilna, premalo življenjska, saj prvo mesto na njej še ne zagotavlja nujno tudi največje moči. Torej, če je ZAKON napisan na prvem mestu, še ni nujno, da ima največjo moč, oziroma je celo verjetno, da ga bodo tekmeci z ostalih mest po potrebi mirno PRESKOČILI. No, s'eveda lahko ista usoda doleti tudi župana, pa predsednika izvršnega sveta, ali katerega koli inšpektorja. Zatorej si s priročnikom Kdo je kdo, zastavljenem po principu formalne moči ne moremo kaj dosti pomagati. Radi bi imeli takšen praktičen priročnik, po katerem bomo listali takrat, ko bomo hoteli v najkrajšem času, pa po najkrajši poti doseči čimvečje učinke. V vsakem trenutku moramo namreč vedeti kdo je kdo v resnici in se temu primerno tudi obnašati!
Se pravi, priročnik bomo zaradi praktične uporabe delali po principu dejanske moči. Čeprav moramo takoj opozoriti na številne pomanjkljivosti tega pristopa:
—	zamera izdelovalcem priročnika s strani formalnih nosilcev moči
—	zamera izdelovalcem priročnika s strani vodečih na lestvici dejanske moči — dejanski nosilci moči se s svojo močjo namreč ne hvalijo — temveč jo uporabljajo
—	nevarnost kazenskega pregona izdelovalcev priročnika zaradi obrekovanja, lažnih trditev, pomanjkanja dokazov ...
—	rok trajanja lestvice po tej verziji priročnika je nedoločljiv
—	zapleteno je vprašanje ZAKONA, takšnega kot smo ga imeli v primeru prve verzije. ZAKON se umika zakonu divjega zahoda, rodbinskim zakonom, zakonu moči, slavoljubja in častihlepja . . .
—	Priročnik bi, če bi hotel biti popoln, moral imeti poleg poimenskega seznama še dodatek s katerim oi opozarjali na optimalne kombinacije komuniciranja. Primer: Tovariš xy spozna potrebo (ker pozna nekoga z velikim sadovnjakom) po gradnji tovarne češpljeve marmelade. Ker je sam šele na 53. mestu v priročniku, ve, da mu projekt, ki temelji na znančevem sadovnjaku, ne bo uspel, če ne bo v priročniku poiskal primerne ljudi. Stopi torej do tovariša xa, ki je na 15. mestu lestvice. Tovariš xa je direktor tovarne motornega olja, ki sicer s češpljami nima načelno nobene zveze, toda tovariš xa je dober prijatelj tovariša xb, sedmega z lestvice. Tovariš xb pridobi še tovariše xc,xd, xe in xf, ki so vsi pri vrhu lestvice. Optimalna formula za izgradnjo tovarne češpljeve marmelade	je	torej xy + xa -f xb + xc + xd + xe -+ xf 4- politična verifikacija + (zakon po minimalni stopnji] + (strokovna verifikacija, ce je ze ravno nujno).
—	ker pa ne j>re samo za količino moči moči posameznikov, mora priročnik nujno vsebovati tudi shematični prikaz relacij med posamezniki z lestvice — kar je žal skoraj neugotovljivo tudi za marsikatero uradno institucijo.
Zelo verjetno je namreč, da so znotraj lestvice oblikovane skupine ali skupinice posameznikov, ki so si med sabo včasih čisto prijateljske, včasih se prenašajo kolikor je pač nujno, včasih so si čisto nasprotne. Lahko bi rekli, da so nekatere skupine že kar abonirane na stalna mesta v stalnih ložah našega gledališča, ki mu pravimo tudi občinsko družbenopolitično in družbenoekonomsko življenje.
Potem, ko smo nakazali glavne pomanjkljivosti oziroma dileme v zvezi z drugo različico priročnika Kdo je kdo, se zaradi pomanjkanja informacij in lastne varnosti seveda odpovedujemo vsem nadaljnjim naporom v tej smeri. Stvar je preveč zapletena in tvegana!
Lahko pa v dokaz tveganja in zapletenosti vsaj namignemo na primer ki je v zadnjih mesecih tako ali drugače angažiral dosti ljudi, ki bi jih lahko našli na obeh verzijah priročnika Kdo je kdo: V glasilu SZDL Slovenije smo pred dnevi našli novico, aa je projekt združevanja na področju turizma in gostinstva v občini praktično propadel (nekaj podobnega ste sicer v enem
ročevalca, odgovornost za propad projekta naprtil na direktorja Rdeče dvorane, predsedstvo Občinskega komiteja Zveze komunistov, pa se je lotilo ugotavljanja odgovornosti taistega direktorja. Več kot nazoren primer prepletanja formalne in dejanske moči. Skorajda že ne ločimo več kdo je za kaj odgovoren, kdo sme koga ocenjevati, kdaj ga sme
kje se sme pojaviti politika, kdo za propad skupnega projekta mora biti kriv! Hvala Bogu smo krivca očitno po kratkem postopku že našli (bolj bo držalo, da smo našli grešnega kozla). Predsedstvo Občinskega komiteja ZKS se sprašuje, če ima petindvajset članski kolektiv Rdeče dvorane pravico preprečiti izvedbo projekta, ki je bil sprejet pred letom dni!? Pa saj je projekt v bistvu propadel že takrat, ko se je sodelovanju pri prvotno strokovno utemelieno zastavljenem projektu odpovedal tristokrat večji kolektiv REK-a. Je takrat kdo koga klical na odgovornost?
No, saj smo že rekli: xy + xa + xb + . . .
U. HRAST
Naravoslovni dan na OŠ Antona Aškerca
Šestošolci smo se pred dnevi zbrali ter organizirali naravoslovni dan na temo: Ekološko stanje reke Pake in Šaleške doline. Njihovo raziskovalno delo je vsebovalo več nalog: makroskopiranje, rnikro skopiranje, pregled literature o onesnaženju, priprava in izvedbe razstave.
Raziskave in proučevanja so jasno pokazala, da je naša dolina zastrašujoče onesnažena.
Potek naravoslovnega dne smo spremljali z video kamero in najzanimivejše stvari tudi posneli.
Ankete mimoidočih so pokazale, da je stanje bolj zaskrbljujoče kot si nekateri predstavljajo. Naša razstava je pritegnila pozornost mnogih mimoidočih, ki so menili, da bi se morali takšni protesti večkrat izvajati v večjem — republiškem obsegu.
Kruto dejstvo je, da mora v naši družbi priti najprej do katastrofe, šele potem se kdo osvesti in začne ukrepati.
Učenci OŠ Antona Aškerca
6. stran * nSS CBS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje -k
12. maja 1988
Krajevna skupnost Šmartno ob Paki
Udarniško do boljših cest in oskrbe s pitno vodo
Za krajevni praznik pomembni pridobitvi
Krajani krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje se v teh dneh nadvse marljivo pripravljajo na praznovanje. V spomin na domačine, ki jih je okupator v noči iz 8. na 9. maj, leta 1942 odpeljal v celjske zapore, nato pa v zloglasna nemška taborišča in od katerih se jih je malo vrnilo na svoj dom, slavijo krajevni praznik. Tako kot lani ga bodo tudi letos proslavili predvsem delovno, zato pa ničmanj slovesno. Radi se ga bodo gotovo spominjali zlasti krajani vaških odborov Veliki vrh in Skorno. Slednji bodo namreč ob tej priložnosti predali svojemu namenu posodobljeno cesto, krajani Velikega vrha pa naj bi do konca tega tedna zaključili groba dela pri izgradnji okrog 5000 metrov primarnega in približno 56000 metrov dolgega sekundarnega vodovodnega omrežja.
Že pri snovanju referendumskega programa krajani tretjega središča Šaleške doline niso dolgo oklevali, kaj zapisati med
prednostne naloge. Težave na komunalnem področju so bile namreč preveč pereče in kar same po sebi klicale po takojšnji rešitvi. Tako Slatinčani kot krajani Velikega vrha in Gavc so se pri tem dobro zavedali, da ne bo lahko, saj ta vprašanja vzamejo največ denarja. Kako pa je s tem, vemo iz lastnih izkušenj. Vendar so vztrajali pri svojem in splačalo se je. Ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti, predvsem pa z voljo, zagnanostjo in vztrajnostjo so lani najprej uresničili dogoletno željo po zdravi pitni vodi Slatinčani. V vsem so jih posnemali tudi na drugem koncu krajevne skupnosti, v Velikem vrhu. Na zelo težavni, razvejani in dolgi trasi so pridno kopali skozi celo lansko leto. Hkrati s tem pa so se lotili še posodobitve ceste Veliki vrh —Gavce, ki je bila sicer v referendumskem programu predvideli za letos.
To pa ni edina cesta v krajevni skupnosti Šmartno ob Paki, ki je
v preteklem letu dobila novo preobleko. Z obsežnega seznama posodobitve potrebnih krajevnih cest so lani med drugim črtali 400 metrov dolg odsek Malus— Vreš, cesto most čez Pako—Po-žin, končno so našli skupen jezik tudi z uporabniki ceste Bole — nakladačna rampa pri železniški postaji v Šmartnem ob Paki. Združili so moči, sredstva in tudi slednjo na novo asfaltirali.
Že dalj časa je ena od prednostnih nalog razširitev PTT omrežja. Z njo se člani sveta in skupščine krajevne skupnosti ubadajo celo mandatno obdobje. Kam dlje kot so bili na začetku »pogajanj«, zaenkrat še niso prišli. »PTT meni, da je treba rešiti najprej glavno vozlišče Celje in Titovo Velenje. Šele nato bi lahko katero rekli o razširitvi telefonskega omrežja v naši krajevni skupnosti. Na telefonski priključek čaka okrog 400 krajanov treh krajevnih skupnosti, in sicer Letuša, Šmartnega in Gorenja,« se
huduje predsednik sveta šmarške krajevne skupnosti Ivo Rakun.
Kaj naj bi ob že prej povedanem krajani delali letos, je težko uganiti. Vrle krajane Velikega vrha in Gavc, ki bodo do praznovanja letošnjega krajevnega praznika opravili groba dela na primarcu in sekundarnem razvo-du vodovodnega omrežja, smo že omenili. Druga večja naloga je posodobitev ceste Šmartno — Slatine. Dela na trasi že potekajo, kakopak drugače kot tudi udarniško. Na obnovitev ceste se marljivo pripravljajo v Podgori. Tamkajšnji gradbeni odbor se na vse kriplje trudi pri pridobivanju odstopnih in pristopnih izjav. Zelo velik zalogaj ne samo za krajane, ampak tudi za celjsko Cestno podjetje in sis za ceste občine Velenje je rekonstrukcija ceste skozi center Šmartnega ob Paki. Delavci že pripravljajo cestišče za asfaltiranje, predstavniki krajevne skupnosti pa trkajo od vrat do vrat, saj zanjo namreč
še nimajo dovolj denarja. Na posodobitev pa poleg omenjenih v tem letu čakajo še cesta Rečica— Podgora, Rečica—Hudi potok — Veliki vrh —Podkraj, ki jo je v plan predvidel tudi sis za ceste občine Velenje.
Skrb za čisto in zdravo okolje je dolgoletna prednostna naloga. Svetu in skupščini krajevne skupnosti tudi ni vseeno, kakšna je dejavnost društev in organiza-
cij v kraju. »Tega področja ne smemo pustiti vnemar, saj je družabno in društveno dejavnost sestavni del življenja in dela v kraju, »poudarja sogovornik. Zato se bosta vodstvi trudili in po svojih najboljših močeh pomagali dostojno poslovati 85-letnice nadvse uspešnega dela gasilskega društva in 60-letnico delovanja nogometne sekcije.
(tap)
Igor Zbičajnik, mlajši, pripenja trak v imenu pokojnega očeta. Na fotografiji pa sta še predsednica RK Staro Velenje Vida Pahor in praporščak Franc Planine.
Rdečega križa
čina je pri tem udeležena z 11 odstotki in smo v Sloveniji v sami špici darovanja krvi. Ob letošnji krvodajalski akciji v Titovem Velenju je v treh dneh darovalo kri kar 1181 krvodajalcev in veliko jih je bilo tudi iz krajevne skupnosti Staro Velenje.
V	krajevni skupnosti Staro Velenje si bodo še naprej prizadevali, da bi v svoje vrste vključili še več krajanov, tudi mladih. Tokrat so med člane Rdečega križa sprejeli devet mladincev, ki obiskujejo 7. razred osnovne šole.
Potem je nastopil slovesen trenutek, ko je Friderik Camlek, predsednik skupščine KS Staro Velenje razvil prapor Rdečega križa, nanj pa so pripeli trakove trije botri — DO Gorenje, klepar Franc Sever in klepar Igor Zbičajnik, ki je v prometni nesreči tragično preminil. Z minuto molka so počastili njegov spomin, sin Igor pa je pripel trak. Za zlate žebljiče pa so prispevali: ERA, Veplas, Tiskarna in Gostišče pod gradom.
V	kulturnem programu so nastopili učenci iz podmladka Rdečega križa iz osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja ter harmonikaš Samo Stih.
L. Ojsteršek
KS Gorenje
Tudi na Postaji milice v Titovem Velenju so se odločili in pristopili k izgradnji kabelskega priključka za televizijo v njihovi hiši. Zavihali so rokave, poprijeli za krampe in lopate ter v štirih dneh tudi končali udarniško akcijo, skopali so jarke, položili kabel in zasuli, rečemo lahko, da so bila dela končana v rekordnem času.
Če se bodo za priključek odločili še velenjski gasilci in na stanovanjski oskrbi za stanovanjske hiše, ki so v njihovi lasti, bi lahko dela v KS Staro Velenje končali v mesecu maju, programe pa bi radi gledali vsaj od prvega polletja naprej.
L. Ojsteršek
KS Staro Velenje
Razvili prapor
Lani, 5. januarja, so na pobudo sedanje predsednice Vide Pahor, ustanovili odbor Rdečega križa v krajevni skupnosti Staro Velenje. Vanj je trenutno vključenih 339 članov. V soboto, 7. maja, pa so na osrednji proslavi v dvorani gasilskega doma razvili prapor Rdečega križa.
Dvorana je bila tudi tokrat zasedena do zadnjega mesta. Uvodoma je vse prisotne pozdravila Vida Pahor, nato pa je spregovoril Stane Hudales, ki je orisal mednarodni dan Rdečega križa
—	letos praznujemo 125-letnico ustanovitve te organizacije in 35-letnico prostovoljnega organiziranega krvodajalstva v Sloveniji-
Z ustanovitvijo Rdečega križa so bili sprejeti mednarodni dogovori, imenovani Ženevska konvencija. Rdeči križ ima tudi v mirnem času veliko nalog in veliko dela. Najprej je tu skrb, da čimveč ljudi usposobimo za to, da lahko pomagamo ponesrečenim, pomagajo ostarelim in drugim, ki so pomoči potrebni. Tu pa so tudi razne zbiralne akcije
—	od oblačil do krvodajalstva.
V naši republiki imamo 110 tisoč krvodajalcev in smo v samem evropskem vrhu. Naša ob-
Ob dnevu OF so v Skalah, na domačiji Brezovšek odkrili spominsko ploščo, v spomin padlim članom družine Arlič. Ploščo je odkril Ivan Arlič, predsednik KO ZB NOV Škale, ob slavnostnem dogodku pa je prisotnim spregovoril Adolf Lipnik, predstavnik predsedstva KO SZDL Skale,
Domačija Brezovšek je v času med vojno pomenila partizanskim enotam pomembno postojanko in oskrbno mesto. Nemci so s pomočjo kvislingov, dejavnost družine Arlič odkrili, kar je obenem pomenilo smrtno obsodbo za vse družinske člane. Kot talci so padli štirje sinovi, France, Stanko, Jože in Rudolf, kot žrtev koncentracijskega taborišča pa je padla mati Frančiška.
Mladi rod, ki naj bi tovrstne dogodke rešil pred zgodovinsko pozabo, se je ob tej priložnosti predstavil s kulturnim programom. Dogodek so s pesmijo in recitacijami obeležili otroci iz Oš Škale, ter mešani pevski zbor »Stane Sever«, prav tako iz Skal.
ao
Sodobna cesta
Krajani vsaj v vaških krajevnih skupnostih že dolgo vedo, da brez udarniškega dela ni napredka, kljub samoprispevku, kaj malo možnosti za uresničitev želja in potreb, in da bodo zagotovo imeli tisto, kar bodo naredili sami.
Lepi zgledi vlečejo. In tudi v tem primeru so. Že vse od decembra lani skorajda ni prostih sobot, nedelj in praznikov za krajane Velikega vrha oziroma za 14 korist-nikov ceste Lokoviški most —Po-cajt v Velikem vrhu. Vse prej kot kolikortoliko prevozna cesta jim je že lep čas povzročala sive lase. Njeno posodobitev so najprej zapisali v drugem referendumskem programu krajevne skupnosti Gorenje, vneto znova v tretjem. In vsakokrat so ostali praznih rok. Kot vse kaže, letos temu ne bo tako.
Premočna želja krajanov in novo vodstvo krajevne skupnosti Gorenje so se »združili« in rezultati skupnih prizadevanj so danes na dlani. 1400 metrov ceste bo v teh dneh dobilo asfaltno prevleko. Prav toliko, če ne še več, pa je bo zaradi pomanjkanja denarja ostalo v makadamski izvedbi. »Čeprav smo trdo delali vse proste dni, popoldneve, opravili več kot 250 traktorskih in okrog 1500 prostovoljnih ur, s ponosom gledamo na sadove polletnega dela. S polno močjo bomo delali vse do konca. Pri tem pa moram omeniti tudi nekatere delovne organizacije v Šaleški dolini, ki so nam priskočile na pomoč: Rudnik lignita Vele-
Ivan Preložnik
bi krampali, lopatali in tolkli večje kamenje, tako kot ga danes mi, tudi drugi.«
In kje so zbrali denar za posodobitev ceste? Vsa zemeljska pripravljalna dela — od gozdnega poseka, razširitve cestišča na določenih delih, izkopov jarkov do utrjevanja — so naredili sami. Poleg tega so zbrali še 14 milijonov. Nekaj denarja je iz sredstev samoprispevka za cesto primaknila krajevna skupnost, nekaj sis za ceste občine Velenje. Vendar bo še treba trkati na vrata in kaj primakniti iz lastnega žepa, saj denarja za naložbo noče in noče biti dovolj. Samo za asfaltiranje 1400 metrov dolgega cestnega odseka bodo morali namreč odšteti 44 milijonov dinarjev.
Kaj naj zapišemo ob koncu? V slogi je moč. Kjer krajani »trobijo« v isti rog, so še tako zahtevni nalogi kos. To krajani Velikega vrha dovolj zgovorno potrjujejo.
(tap)
Vse od decembra lani ne poznajo prostih sobot, nedelj, popol-dnevov in praznikov
nje, njegovo službo razstreljeva-nja, delavce Peskokopa Paka, delovno organizacijo Rek Avtopre-vozništvo in servisi. Brez njihovega razumevanja naših težav bi kljub neizmerni volji in zagnanosti težko uresničili dolgoletno željo,« poudarja predsednik gradbenega odbora Jože Ugovšek.
Veselja ob zaključku zemeljskih del pri izgradnji ceste Lokoviški most—Pocajt v Velikem vrhu ob našem obisku ni mogel skriti tudi Ivan Preložnik: »Vsak dan jo uporabljam za prevoz na delo. Vsak dan je bila hoja oziroma vožnja po njej vse prej kot prijetna. Kaj nam torej pomeni široka in asfaltirana cesta, je zato odveč vsaka beseda — veliko in
Jože Ugovšek
znova veliko. Razmere kažejo, da brez udarniškega dela danes ne gre. Žal, da se tega predobro zavedamo le nekateri. Tisti, ki si do načrtovanih ciljev resnično želimo priti. Zato bi bilo prav, da
12. maja 1988
* titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
nas cas * stran 7
SREČANJE 0 SREČANJE
Čebelarska družina praznuje 60-letnico
v
V Šentilju bodo otvorili čebelnjak
Čebelarska družina Mlinšek iz Titovega Velenja, ki si je ime nadela po učitelju in ustanovitelju te čebelarske družine, praznuje letos šestdeset letnico obstoja. Kot se spodobi bodo ta jubilej primemo proslavili. Na podružnični šoli Gustava Šiliha v Šentilju bodo otvorili čebelnjak, ki se ga gotovo najbolj veselijo mladi čebelarji krožka, ki deluje na tej šoli. Svečana prireditev bo 5. junija, pričela pa se bo ob 14. uri v domu krajanov v Šentilju. Na prireditvi bodo podelili tudi priznanja Antona Janše, enega prvih slovenskih čebelarjev, orisali zgodovino čebelarstva in se gotovo s ponosom ozrli na podmladek, ki prizadevno, kot čebele deluje v petih krožkih velenjskih osnovnih šol.
O tem lahko velenjski čebelar-
ji govorijo zelo pohvalno. Kot je dejal Franc Jeromel, predsednik čebelarske družine Mlinšek, toliko čebelarskih krožkov na osnovnih šolah verjetno nima nobena druga družina v Sloveniji.
Ti krožki delujejo na osnovni šoli Miha Pintarja-Tolede in njeni podružnični šoli v Plešivcu, na osnovni šoli Gustava Šiliha, v podružnicah v Paki in Šentilju, krožek pa deluje tudi na Družboslovni šoli v Titovem Velenju. Čebelarjem se za prihodnost torej ni bati.
V zadnjem času jih bolj skrbi varoja, ki je v nekaterih družinah povzročila precejšen padec čebel. Kot nas je poučil Franc Jeromel, pri tem ne gre za bolezen čebel, ampak za zajedalca, ki za-
vira razvoj čebel, zato tudi takšno upadanje. Vsak čebelar pa si želi imeti v čebelnjaku mlade matice, zdrave čebele in močne družine. Vendar niso edini sovražnik čebel zajedalci in bolezni. veliko škode jim lahko naredimo tudi z nepravilnim škropljenjem. Zato bi morali bolj misliti na to. Čebelarstvo je pomembna gospodarska panoga in čebelam in čebelarjem lahko pomagamo že s tem, če ne škropimo v cvet in ne popoldan.
Tudi čebelarji posvečajo informiranju, znanju, izkušnjam precej pozornosti. Zavedajo se, da lahko gredo le tako obroženi v napad proti vsem, kar danes ogroža čebele.
(mkp)
Medobčinsko društvo slušno prizadetih
Delajo v zelo težkih razmerah

Aprila je bila v prostorih zveze društev upokojencev v Titovem Velenju letna skupščina medobčinskega društva slušno prizadetih mozirske in velenjske občine. Udeležencev je bilo 42, poleg njih pa so bili še predstavniki socialnega skrbstva, socialna delavka iz Mozirja in predstavniki velenjskega invalidskega društva. Zal se skupščine niso udeležili predstavniki družbeno-političnih organizacij občine Velenje, niti zveze društev slušno prizadetih Slovenije.
Udeleženci so med drugim ugotovili, da društvo dela v izredno težkih pogojih. Predvsem jim za redno dejavnost primanjkuje denarja. To je tesno povezano z vsem ostalim delom, ki ga brez denarja ni mogoče načrtovati in še manj uresničiti. Nujno bi potrebovali majhno knjižnico, ki naj bi bila založena s potrebno literaturo za slušno prizadete, pa
tudi ostala literatura bi jim prišla še kako prav. Imajo tudi videore-korder, nimajo pa kaset s podnapisi za potrebe izobraževanja. Tudi časopise pogrešajo, saj so ti edini vir informacij za slušno prizadete. Ko so v nadaljevanju spregovorili o uresničenih nalogah v preteklem obdobju, so brez težav ugotovili, da so uresničili le tiste, ki so jih prizadevni člani medobčinskega društva slušno prizadetih sami organizirali, seveda s pomočjo nekaterih strokovnih delavcev, ki so se odrekli plačilu za opravljeno delo.
Sprejeli so tudi delovni in finančni načrt in se dogovorili, da bodo razširili izobraževanje in popestrili kulturno dejavnost. Veliko pozornosti bodo v prihodnje posvetili socialnemu varstvu, zaposlovanju in pomoči pri zdravstvenem varstvu.
B. M.
Prvič na morju
Izleti so najlepši v maju, ko vse cveti in se narava vidno prebuja in spreminja, kar zelo dobro vpliva tudi na ljudi. Doma. po radiu in televiziji, vsak dan poslušamo samo krizno problematiko, tako da se zdi, kot bi se povsod nekaj podiralo.
Na izletih pa spoznaš drugo okolje, misli te vodijo več deset let nazaj in ugotavljaš, da se je naša lepa Slovenija še polepšala, razvijajo se nova naselja, rastejo nove tovarne ...
V obalnih krajih je vse pospravlja-no in obnovljeno, veliko je cvetja in zelenja. Nekaj je seveda tudi črnih pack.
Vse to smo lahko občudovali na majskem izletu upokojencev v Izolo—Portorož—Piran. Najbolj seje izleta veselil upokojeni rudar Martin Lipnikar, ki je bil prvič v teh krajih, in ki je prvikrat v življenju videl morje. Nikoli ni bilo časa za letovanje na morju, pravi: »Doma imam majhno kmetijo, redim živali, mlada družina smo bili, nato zidava nove hiše. Šele sedaj, ko so otroci odrasli je prišel čas tudi za to«. Poskusil je morje, če je res slano. Morja si ni predstavljal takšnega kot je v resnici in prizna, da mu je le žal, da je toliko lepega zamudil, ter da bo poskušal to nadoknaditi v prihodnosti.	R. Kortnik
Stane Jeršič
Fotografija. Je to samo trenutek, ki ga zamrzneš, in ki ti zaradi tega, ker je neponovljiv, čez čas veliko pomeni, ali pa je to še kaj drugega? S takšnim vprašanjem smo se »lotili« Staneta Jeršiča, navdušenega fotografa iz Titovega Velenja, člana fotokluba Zrno, uspešnega mentorja mladim fotografom na osnovni šoli Antona Aškerca, učitelja biologije na tej šoli, dobitnika mnogih priznanj in nagrad za fotografijo, tako na republiških kot jugoslovanskih razstavah. Največ pa mu pomeni druga nagrada na mednarodni razstavi Zlatno oko. K tem uspehom je potrebno dodati še tri nagrade z zadnje razstave Foto treh dežel. Foto zveza Jugoslavije mu je podelila naziv fotoamater I. razreda.
Temu nazivu sledi kandidat mojster fotografije, ki pa ga lahko osvojiš, tako je rekel, z nabiranjem točk na različnih razstavah. »Vendar me to več ne zanima, ker pomeni to zgublja-nje ogromne energije za izdelavo serije fotografij, pošiljanje na razstave ... Zato se s tem ne obremenjujem več in se nameravam bolj posvetiti avtorskim razstavam.«
Vprašanje, s katerim smo se namenili k njemu? »Fotografija, ki jo gojim se naj bi tistega, ki jo gleda, dotaknila, ga spodbudila k razmišljanju, pa kljub temu ni nujno, da bo gledalec mislil enako kot jaz.«
Nekje je treba začeti. Kako in kdaj je začel Stane Jeršič?
»Že v osnovni šoli, s spoznavanjem fotografije, a še brez fotoaparata.«
Resneje pa se je s fotografijo spoprijel v gimnaziji. Šlo je za tako imenovano reportažno fotografijo — izleti, potovanja.
»Čeprav sem že takrat v teh motivih iskal nekaj več. Potem smo kot študentje imeli v okviru Šaleškega študentskega kluba sekcijo za fotografijo, na vrsto je prišel fotoklub Zrno in v tem klubu sem že od ustanovitve.«
Kako je razvoj sledil? Vmes ga je privlačila ekološka fotografija, zadnji cikel pa je, kot sam pravi, še nekako neoprede-jen. »Posnet je v studiu in gre 21 neke vrste situacijsko foto-giafijo, pri kateri je še posebno po.idarjen trenutek. Gre za cikl, ki sva ga posnela skupaj z Barbaro,« je dejal. Barbara je dekle, s katero zadnje čase uspešno sodelujeta. Kako uspešna sta bila, pa ste lahko videli na razstavi, ki sta jo pripravila v velenjski Stiskami. To, imenovano BAST kolekcijo — bosta z Barbaro poskušala prikazati tudi v tujini in nekaj korakov v to smer sta že naredila.
Kaj pa komercialna fotografija? Se ukvarja tudi z njo?
»Samo in čisto z njo se ne bi želel ukvarjati, čeprav moram priznati, da sem se tu in tam prisiljen, prav zaradi velikih materialnih stroškov, ki jih imam s fotografijo. Oprema in vse, kar potrebujem, je grozovito drago,« je dejal.
Zaenkrat je pri Stanetu Jerši-ču v ospredju črno-bela fotografija. Kaj pa barvna, vidi v njej prihodnost? »Ostati pri čr-no-beli fotografiji ali iti tudi v barvno je zaenkrat še dilema.
Zavedam pa se, da je prihodnost v barvni. Vendar mi več pomeni črno-bela fotografija. Pa tudi, pri barvni se srečujem s tehničnimi težavami. Sicer pa — po-čakajmo pa bomo videli, kaj bo nastalo.«
Tudi po vzornikih ga nismo pozabili povprašati. »Vzornikov je veliko in ne bi mogel reči, da je to en sam fotograf. Pa tudi s samim razvojem se fotografi, ki jih občudujem, delno menjajo. Predvsem pa občudujem fotografe, ki so fotografirali med obema vojnama in so motiviko pobirali iz slikarstva.«
Kako naprej? Nekaj je že omenil, pa vseeno? »Privlači me eksperimentalna fotografija, tako črno bela kot barvna. To je tisto, o čemer sedaj razmišljam.«
(mkp)
Ob 112-letnici Cankarjevega rojstva in 70-letnici njegove smrti
Kako lepa je bila Anica Lušinova
Na Plešivcu je grob, kjer počiva Cankarjeva mladostna ljubezen
Med svojim iskanjem starih razglednic sem pred kratkim v zapuščini učitelja Lojza Hofbauerja v Hrastniku izsledil fotografijo, ki je takoj pritegnila mojo pozornost. Prikazuje učiteljski zbor pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, leta 1905, in je prava drobcena umetnina, kot so jih nekoč izdelovali dobri stari fotografi. Na hrbtni strani fotografije sem na moje veliko veselje prebral, da je lepa učiteljica, ki sedi na levi, Anica Lušinova, nekdanje Cankarjevo dekle, pokopana na Plešivcu. O njej smo že veliko slišali, le malokdo pa ve, kakšna je bila njena življenjska zgodba in kako je v resnici izgledala. To isto fotografijo je pred leti moral videti pisatelj Franjo Roš, saj sta bila s Hofbauerjem sošolca in prijatelja. Roš je v Večeru pred leti objavil podlistek o Cankarjevi ljubezni do Anice Lušinove ter opisal to fotografijo. Na podlagi njegovih ugotovitev sem napisal tudi ta članek.
Za tiste, ki tega ne vedo, naj na začetku povem, da je na pokopališču v Plešivcu, tik za cerkvijo, nekoliko na gornji strani, lepo negovan grob dveh sester, Minke in Nuše (Anice) Lušinove, poročene Bregant. Obe lju-bljančanki sta v cvetu mladosti umrli za takrat neozdravljivo tuberkulozo. Obe sta bili Cankarjevi mladostni prijateljici, vendar pa lahko o pravi ljubezni govorimo le med Cankarjem in Anico. Ta ljubezen ni nikoli prav ugasnila. O tem priča 44 Cankarjevih pisem, ki jih je Anica hranila vse življenje, po njeni smrti pa jih je uvidevni mož Hinko Bregant predal javnosti.
Iz teh pisem izvemo, da sta se Anica Lušinova in Ivan Cankar spoznala leta 1898, ko je Anica obiskovala meščansko šolo pri uršulinkah v Ljubljani. Sestajala
sta se v nekdanjem parku pri ko-lizeju, kjer so Lušinovi stanovali. Ko se je Ivan odpeljal z vlakom mu je lahko celo pomahala. Kako zelo je bil takrat 22-letni Cankar zaljubljen v 17-Ietno Anico nam pove podatek, da je v drami Jakob Ruda, ki jo je dokončal tega leta, glavno osebo povzel po Anici in na njen nasvet tudi tragičen konec spremenil tako, da sta se Ana in slikar Ivan odločila za skupno, čeprav tvegano pot. V resnici pa sam Cankar kasneje ni bil toliko močan, da bi tudi za njiju našel podobno rešitev.
Po maturi, leta 1903, je Anica dobila službo učiteljice v oddaljenem Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Komaj verjamemo, da je ta mestna lepotica s to odločitvijo za vedno ostala v zakotnih štajerskih vaseh. S Cankarjem sta si še dopisovala, ven-
dar pa so pisma postajala vse redkejša, čeprav njena ljubezen ni v ničemer ugasnila. Še vedno ga je močno ljubila in vabila k sebi. Toda Cankarja je Dunaj že dodobra potegnil v svoje umetniške in velemestne vrtince, da bi še gojil kako resnejšo ljubezen do dekleta v zakotni štajerski vasi. Pisal ji je še, vendar se ni več podpisoval s »Tvoj Ivan« ampak samo še z »Ivan Cankar«. Dosledno pa ji je pošiljal vsako njegovo knjigo, ki je izšla.
Anica je zaman upala na kakšno srečanje med njima. Ko mu je to omenila ji je svetoval naj se že poroči, ima otroke in naj bo srečna v tisti vasi. Morda je k ohladitvi odnosov vplival tudi Cankarjev flirt z Aničino starejšo sestro Minko na Dunaju s čemer se je celo hvalil Anici. Sestri se zaradi tega nista skregali, saj je Anica poznala lahkotnejšo naravo svoje sestre, ki je kmalu hudo zbolela za jetiko. Le nekoliko kasneje je zbolela tudi Anica in v njenem zadnjem pismu, iz leta 1905, piše Cankarju, da je omedlela, ko je bil na obisku šolski nadzornik in da so jo djali v sv. olje. Vendar pa se ji takrat smrt zdela še zelo daleč, saj je še vedno zagotavljala Ivanu svojo ljubezen . . .
Bolezen je bila torej glavni razlog, da sta se učiteljski par, Anica in Hinko Bregant, ki sta se 16. oktobra 1905 nenadoma poročila, prijavila na razpisano učiteljsko mesto v gorskem Plešivcu, . sredi smrekovih gozdov, ki naj bi Anici vrnili načeto zdravje.
Središče vasi Plešivec je imelo tiste dni tipično vaško podobo. K cerkvi seje stiskalo pokopališče, blizu je bila šola in krčma. Šola je bila enorazrednica. V njej sta bili učilnica in prostori za učiteljevo stanovanje. Komaj sta se mlada zakonca dodobra nastanila že je k njima pridrvela Minka, da bi v zaledju smrekovih gozdov zaustavila zahrbtno bolezen. Toda razvajena lju-bljančanka niti ni imela prave volje in se bolezni ni mogla dolgo upirati. Že na Novega leta dan 1906 je umrla, stara komaj 26 let. Pokopali so jo kar v Plešivcu.
Anica pa si je na Plešivcu nekoliko opomogla. V šoli je učila ročna dela in s tiho bolečino oskrbovala Minkin grob. Vedela je, da bo prej ali slej sledila sestri. Njen mož se je sicer trudil, da bi ji vlil vero in pogum, last-
nih otrok pa nista imela. Toliko rajši je imela otroke s Plešivca, ki so radi hodili k pouku in je njihova vaška prisrčnost ogrela celo mrke šolske zidove. Tudi dobrosrčni vaščani so pri njiju iskali nasvete in hodili na klepet. Anica je napisala celo dve črtici in v njih opisala takratno življenje na Plešivcu, pa tudi njen izlet v trg Šoštanj.
Samo domnevamo lahko, da se je v teh zadnjih letih svojega življenja pogosto zatekala v lepo preteklost in se v njej srečevala z Ivanom Cankarjem. Pisala pa mu ni več. O njuni mladostni ljubezni so še vedno pričala njegova pisma, ki jih je rada prebirala. Nikoli ni izvedela, da je Cankar večino njenih pisem uničil, saj so se v njegovi zapuščini našla le tri Aničina pisma. Kakor ljubezen, pa je bilo tudi že zdravje nedosegljivo daleč. Daleč je bila rodna Ljubljana, starši, Ivan, mladostni ideali ... in tako se ji je brez vsega tega izteklo njeno mlado življenje, ko ji je bilo komaj dobrih 28 let. Umrla je 3. februarja 1910 in zadnji počitek našla pri svoji sestri Minki za cerkvijo sv. Miklavža v Plešivcu. Uvidevni mož je dal na nagrobnik vklesati verz iz Erotike, ki še danes vzbuja pozornost mimoidočih:
Tiho zdaj v grobu spi tvoja in moja vesela mladost
Ivan Cankar
Hinko Bregant je po ženini smrti ostal na Plešivcu še 2 leti, nato pa odšel na Pohorje, kjer se je znova poročil. Dalj časa je kot
šolski upravitelj preživel tudi v Rušah. Tam je spoznal pesnika Janka Glazerja in mu zaupal Cankarjeva pisma, ki jih je obzirno hranil vseh 15 let po Anini smrti. Glazer jih je objavil v Ljubljanskem zvonu leta 1926 in 1928.
Ko je Cankar zvedel za Aničino smrt se mu je verjetno prebudilo nekaj slabe vesti. Svoj dolg do nje je v spoštovanju in usmiljenju do nje boleče občutil do konca. To zvemo v črtici »Mimogrede«, v kateri opisuje, kako je iskal njen grob pri Sv. Benediktu, kjer je mislil, daje pokopana. Našel je nek preperel križ in zapuščen grob neke učiteljice in se tam razjokal. Tako Cankar nikoli ni izvedel, daje Anica pokopana v Plešivcu in da se nad lepo oskrbovanim grobom dvigujejo njegovi verzi. Bregant je lepo skrbel za grob obeh sester, dolga leta so ga oskrbovali Arličevi, po domače Mehovi, po zadnji vojni pa skrbi zanj podružnična osnovna šola Plešivec.
Oglejmo si sedaj fotografijo, ki je bila povod, da sem se lotil obujanja teh spominov. Anica, ki sedi prva z leve, je oblečena v tipično meščansko oblačilo, ki se je še nosilo v začetku stoletja. Široko dolgo krilo in modna bluza z živahnim vzorčkom in volančki povdarjata droben a energičen obraz, obdan z nekoliko nakodranimi lasmi. Obrvi so lepo zarisane, oči temne, nos in ustnice absolutno pravilne.
Na desni strani stoji njen kasnejši mož Hinko Bregant. Morda je bila prav njuna bližnja poroka in nameravani odhod na Plešivec razlog, da se je učiteljski zbor dal
fotografirati. Slika je bila posneta v začetku ali med šolskimi počitnicami leta 1905. Počitnice pa so takrat trajale od 16. septembra do 1. novembra. Sicer pa je na fotografiji še učiteljica Katica Vogrin, ki stoji za Anico, zraven nje stoji učitelj Franc Horvat, pri mizi je župnik Franc Zmazek, za njim pa stoji kaplan Franc Go-milšek, ki so ga Nemci ubili leta 1943. Ob mizi desno sedi še učitelj Edvin Blenk, na skrajni desni, pred Bregantom, pa sedi učiteljica Franica Podlesnik.
Anica Lušinova je bila res prekrasno dekle. Cankar omenja njene rjave oči, polne ognja in življenja. Župančiču je nekoč pripovedoval, kako je zaljubljen v pravega angela, otroško naivno dušico, ki ima predražesten obrazek in ga (Cankarja) obožuje. Takole ji je zapel:
Duša najina plava na perotih
neizmernih
v teh pesmih večernih
po neskončnem nebu,
in vsa čudovita noč naokrog,
to je ljubezen, to je Bog,
to je najina duša, Anica . . .
Daj da poljubim tvoj beli vrat, tvoje kipeče, baržunaste laske, zadnjikrat Anica, zadnjikrat. . .
Znal je najti tudi lepe besede za Aničino desno roko, ki je bila nekoliko prizadeta in jo je pred ljudmi skrivala ali pa nosila rokavice: Ti si odtegovala svojo desnico mojim poljubom, ker je bolna Tvoja uboga rokica ... Ti si angel, prekrasen angelček in tista napaka je tako malenkostna in neznatna, da Ti je ni treba skrivati. Ti imaš lepot dovolj, Anica . . .
Lojze Kraigher pravi, da je bila Anica edina, ki jo je Cankar resnično ljubil, edina, ki bi bil z njo lahko zaživel v vedri, zdravi, morda celo najobjestnejši ljubezni, ko bi ne imel sam pri sebi tako malo vere vase. Anica pa je upala. Upala je vse do zadnjega in tik predno se je poročila mu je še pisala:
— Zakaj nič ne pišeš? Saj veš kako mislim nate in glej, Ivan, če bi te zapustilo tudi vse, vse, jaz Te ne zapustim nikdar. Pridi k meni! Položila bom svoje hladne roke na Tvoje razgreto čelo in misli se Ti bodo zjasnile ...
Marjan Marinšek
vstran* nas cas
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
titovp velenje *	12. maja 1988
Srečanje z Alojzem Zavolovškom
DVIGNJENI ZASTOR 85
Josip Bačič-Savski
ZA TEBE NAMESTO CVETJA
Mraz je, redke so dišave,
srca molčijo . ..
Namesto cvetja, šopek vrstic
ti pošiljam,
naj ti z dušo zadišijo.
Ko te enkrat molčečo, zamišljeno,
zapustijo radosti,
greli te bodo spomini —
ker vse enkrat mine
v tej domovini —
draga Brezimena.
PeTl	Ureja:
ROKOPISI	i™ Stropnik
1977-1988
Časopisna antologija-šaleških pesnikov Viado Repnik — Niko Pavdler
»Na dlani je, da rad slikam«
Nova krajevna razstava muzeja Velenje
Že nekaj let Muzej' Velenje pripravlja razstave v krajevnih skupnostih občine Velenje. S temi razstavami želimo popestriti kulturno življenje manjših krajevnih skupnosti in ljudi seznaniti z njihovo preteklostjo. Večina med njimi ima bogato in zanimivo zgodovinsko preteklost, ki je kljub hitremu povojnemu razvoju, v njihovem življenju pustila globoko sled. Ljudje, ki v tej dolini živimo danes, radi pozabljamo ali pa bi želeli pozabiti, da so tu ljudje živeli že od nekdaj in da bodo (bomo) tu morali živeti še v bodoče. Ravno zaradi tega, da bi osvežili že skoraj pozabljeno (ali mnogim nepoznano) podobo naše doline, pripravljamo razstave po krajevnih skupnostih velenjske občine.
Tudi v letu 1988 bomo pripravili dve podobni razstavi in sicer v Šmartnem ob Paki in v Šentilju. Prvo bomo odprli že v petek, 13. maja 1988 v Šmartnem ob Paki. Ob razstavi, ki jo bo pripravil muzej s pomočjo krajanov KS Šmartno ob Paki in Gorenje — Paška vas, bo izšla tudi zloženka s kratkim očrtom kronike Šmart-
nega in okolice. Na zloženki seveda ni bilo mogoče predstaviti zgodovine Šmartnega, tako kot bi jo kraj zaradi svoje bogate preteklosti zaslužil. Zato mogoče za konec te kratke informacije manjša zanimivost iz leta 1591. V tem letu lahko beremo, daje lastnik Pakenštajna Ivan Globniški imel na gradu kot ujetnike večje število turških vojakov, za katere je zahteval naslednje odkupnine: Deli Mustafa skupaj z dvema plemenskima konjema in z vsemi pritiklinami — 2000 tolarjev. Deli Sinau — 6000 tolarjev, Halier
—	5000 tolarjev, Mehmed iz Vo-gošča skupaj z plemenskim konjem in vsemi pritiklinami 600
—	tolarjev, in tako dalje. Seznam ima še precej imen in priča, da je bila trgovina z ujetniki že včasih zelo donosna stvar.
Krajane KS Šmartno ob Paki in Gorenje — Paška vas ter vse ostale, ki jih zanima kulturna dediščina naše občine, vabimo na otvoritev te razstave, ki bo v petek 13. maja 1988 ob 19. uri v domu Kulture v Šmartnem ob Paki. Razstava bo odprta do konca maja.
Koncert OKOLI PETNAJSTEGA Petnajstletni Davor Božič iz Kazina
V domu kulture v Titovem Velenju bo v nedeljo, 15. maja, ob 18.00, koncert mladega umetnika Davorja Božiča iz Ljubljane. Nastopila bo tudi plesna skupina Kazine v koreografiji Mojce Horvat. Vstopnice po 3.000 din prodajajo v domu kulture vsak dan od 10.00 do 15.00, v soboto od 9.00 do 12.00 ter eno uro pred koncertom.
Davor BOŽIČ je z izdajo prve LP plošče »DAVOR« doživel sanjski uspeh, o katerem sanjajo vsi najstniki. Svojo prvo pesem Mojciko je napisal že pri enajstih letih. Glasba, večina besedil in aranžmaji so njegovo delo. Doslej smo slišali njegove skladbe Tvoj vzdih, Le tebe si želim. Čarobna moč, Opazujem nebo, Prosim pleši. Ne morem te imeti rad, Tvoj vzdih in Ne pohodi ga.
Uspeh pa pri Davorju ni prišel sam po sebi. Že vrsto let je zelo resen učenec solopetja pri profesorici Nadi Zgur, prihodnje leto pa se namerava vpisati še na Srednjo glasbeno šolo. Tudi vadba klavirja je stvar pravilnega vlaganja saj ima eno najboljših učiteljic Gito Mallv. ki je vzgojila že mnogo pianistov. Kljub uspehom (Pop delavnice 1986 in 1987) ter snemanje za kabelsko televizijo je Davor ostal takšen kot je bil. Delaven! Rad dela, sklada, piše besedila, rad nastopa (tudi pleše v Kazini pri Mojci Horvat), obenem pa je popolnoma običajen fant, kakršni so pač fantje pri petnajstih. Talco je Davor eden najmlajših pevcev in obenem skladateljev ter avtorjev besedil, ki so pri nas uspeli posneti ploščo. Na njej so skladbe Ne morem te imeti rad: Prosim, pleši: Še eno poletje; Le tebe si želim; Cvet; Ne pohodi ga; Čarobna moč: Tvoj vzdih; Widhout vou love; in Opazujem nebo.
Res je tudi. da je Davorju pri izvedbi pomagala vrsta priznanih glasbenikov, besedilo pesmi Ne pohodi ga in prevod in priredba The Rose Amande Mcbroom pa je delo Miše Čermak. Davor res ni zmogel vsega sam. Navsezadnje mu je komaj petnajst let. ..
Ekološko
budna
javnost
»Bog me varuj prijateljev, sovražnikov se bom že sam«.
(Eugene Ionesco)
Nekoč sem zapisal, da govoriti o potrebi po ekološkem »ozaveš-čanju« nima prav nobenega smisla več. V Sloveniji in tudi (ali: še posebej) v naši občini smo že zdavnaj prekoračili prag, pred katerim civilizirane barbare ne briga, kaj se dogaja z njihovim okoljem. Poudarjam v Sloveniji, kajti v večini naših bratskih republik se jim o katastrofah ki jih še čakajo, niti ne sanja! Pri nas »ozaveščanja« ne potrebujemo več! Mi potrebujemo ekološko budno javnost. In kaj naj bi to pomenilo? Če malo karikiram, lahko rečem, da je ekološko »ozaveščena« javnost sposobna dou-mevati grožnje, ki grozijo okolju, sposobna je bolj ali manj poudarjeno jamrati in se zgražati nad onesnaževalci, voljna je opozarjati in trkati na človeško vest, ne brani se niti kakšnega prepira v javnih medijih. Ekološko budna javnost pa ni več pripravljena čemeti za zapečkom in le zjamra-no opozarjati; ta javnost hoče in je sposobna odkrivati stare in prihajajoče onesnaževalce, sposobna je javno in natančno artikulirati »svoje« interese, upa si odločno zahtevati, zna se učinkovito organizirati. Takšna javnost seveda ne nastane v časovnem in družbenem vakuumu, ampak je neločljivo povezana s splošno smerjo družbenih procesov, pretresov in premikov. Predvsem pa je njeno nastajanje neločljivo povezano s prisotnostjo ali odsotnostjo demokracije, to je vladavine ljudstva. Povezava je jasna: bolj je družbena ureditev (režim) totalitarna, manj so ljudje sposobni ohranjati naravno ravnovesje v svojem okolju. In obratno: manj je družba totalitarna, bolj jim uspeva preprečevati negativne učinke prejšnjih ekoloških zablod in preprečevati nastajanje novih. Naravni zakoni se pač ne obnašajo tako, kot bi od njih zahtevala določena družbena ureditev. PCB ali radon 222 se gladko požvižgata na zahteve, da bi morala pri svojem poslanstvu upoštevati mesto, kjer ura-dujeta: v socializmu ali kapitalizmu. Obstoj naravnih (in družbenih) zakonov lahko sicer zanikamo, odpraviti jih pa ne moremo. Lep zgled tovrstne zablode najdemo v (še danes marsikje ne preseženi) trditvi, da zakoni blagovne produkcije v socialistični družbi ne veljajo več.
Zabloda pa je tudi verjeti, da je obstoj ekološko budne javno-
Piše: Vane GOŠNIK
sti možen, ne da bi bila ta organizirana. Forme so različne, pri nas v Sloveniji pa so trenutno najbolj popularne ekološka društva, oziroma društva za varstvo okolja. Mnenja o njihovi učinkovitosti so deljena. Nekateri trdijo, da so ponesrečena oblika in-stitucionalizacije ekološkega gibanja, ki da lahko prav v »formi« spontanosti doseže največje uspehe — vsako organiziranje bojevitih ekologov pa naj bi pomenilo tudi že začetek razkroja. Trditev seveda ni iz trte izvita, saj ima globoke zgodovinske in teoretske temelje. Omenim naj le dejstvo, da vsaka institucionali-zacija neizbežno pripelje do notranjih trenj v gibanju, frakcij-skih bojev, karizmatičnih ambicij, teženj po prevzemu »oblasti«, birokratizacije, strogih ločevanj funkcij, nenačelnemu pakti-ranju z drugimi družbenimi silami in gibanji, ter nenazadnje, do vedno večje kontrole, pritiskov in vplivov represivnih aparatov države, še posebej če gibanje deluje na takoimenovanem mejnem področju. To pa pri nas ekologija še vedno je.
Drugi, zagovorniki organiziranja ekoloških gibanj v društva, poudarjajo predvsem dejstvo, da nobenega družbenega cilja ni mogoče doseči le s spontanostjo, z anarhičnimi in nepovezanimi akcijami podobnomislečih itd. Po njihovem je pomembno, da se energija in znanje posameznikov čim bolj optimalno razporedi, vloge razdelijo in vzpostavijo kolikor toliko formalizirana notranja razmerja v gibanju.
To, drugo mnenje, je prevladalo tudi v velenjskem »ekološkem gibanju«, rezultat pa bo skorajšnja ustanovitev društva. Nobeno naključje ni, da je iniciativni odbor za ustanovni zbor izbral prav tisto mesto v Zavodnjah, kjer so koncentracije žveplovega dioksida največje. 5. junija letos bo tam zelo živahno, saj pripravljala obljubljajo pravi mali ekološki happening — formalnim zadevam, ki jih zahteva vsaka ustanovitev društva bodo dodane tudi manj formalne: izlet, glasba, druženje, prisotnost znanih ekoloških aktivistov iz Slovenije, hrana, pijača, načrti, vpisovanje članov, ustanavljanje sekcij ipd. Pripravljalci obljubljajo poseben avtobusni prevoz, cestno signalizacijo (označevanje poti do mesta ustanovnega zbora), prodajo priponk, pričakujejo pa številčno udeležbo. Povedano se da brati tudi kot reklama, pa ni tako! Ustanovitev društva bo namreč po mojem mnenju predstavljala enega od vrhov ekoloških prizadevanj v naši občini.
nost, ampak konjiček. V teh svojih razmišljanjih nisem bil osamljen. Da je treba precej več truda nameniti vzgoji in izobraževanju, so menili tudi dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinarji. Tako so me opazili in znašel sem se med tečajniki in mentorji. Vodil
Kdor vsaj malo spremlja dogajanja v likovnem svetu ime Alojza Zavolovška pozna. Pa ne le ta. Tudi tisti, ki večkrat zahajajo v galerije, razstavne salone. Prav slednjim se ponuja enkratna priložnost. V galeriji kulturnega centra Ivana Napotnika v Titovem Velenju so namreč prav sedaj na ogled njegove likovne stvaritve. Gre za pregledno razstavo ob njegovi 60-letnici.
Lojzeta smo obiskali na začetku tega Tedna na njegovem domu v Mozirju. Namesto s čopičem v roki, velikim blokom, risalno desko — tako »obloženega« smo večkrat srečevali v Titovem Velenju pred upokojitvijo, leta 1983 — je sušil seno okoli bratove hiše. Po prijaznem povabilu in ogledu delovnega kabineta smo sedli v dnevno sobo. Poleg klavirja, orgel, velike mize in stolov, so jo krasili, kdo drug kot Lojzetovi akvareli: motivi iz narave, tihožitja,. . .
• Lojzeta smo obiskali zaradi njegovega jubileja oziroma pregledne razstave ob 60-letnici. Za-
•	Sodeč po slikah je vaša najljubša slikarska tehnika akvarel. Zakaj?
Lojze Zavolovšek: »Zato, ker je to trenutek. Vse bolj in bolj ugotavljam, da sem lirik in ta slikarska tehnika je za te ljudi najprimernejša. Akvarel ima »v sebi« mehicobnost, prelivanje, zlivanje barv. Slike, ki sem jih »gradil«, niso nastajale po teoretičnem razmišljanju, ampak so odraz trenutnega počutja, občutja, ekspresije. Prevladujoče močne barve pa kažejo, da dam več nanje kot na risbe. Z drugimi sli-■ karskimi tehnikami je tako: z nji-j mi moraš delati neprenehoma.
Posebnost mojega slikanja z | oljem je ta, da nastanejo takšne slike na osnovi dobrih akvarel-nih skic.«
•	Katero obdobje je bilo v vašem dolgoletnem umetniškem ustvarjanju najbolj plodno?
Lojze Zavolovšek: »Kar celo. Odkar sem upkojen, sem postal le bolj sproščen. Odraz tega so novejša dela, na katerih prevla-
Udori
sem bil osamljen? Morda se nisem znal približati ljudem? Morda je bila temu kriva samozavest zaradi akademije? Vsa stvar je . zgledala tako kot da ljubiteljska dejavnost stroko odklanja kot da bi se bala velike konkurence. Po letu 1970 sem likovnikom amaterjem iz Titovega Velenja postavil razstavo umetniških del likovne skupine Slovenije na Centru srednjih šol. Vedno sem izstopal kot kritik, zato sem v razpravi na občnem zboru te skupine kritiziral množičnost. Ta ne pomeni ničesar. Za likovnika je pomembna kakovost. Poprečni okus, dopad-Ijivost razgledniških slik ni umet-
Lojze v svojem ateljeju
to je bilo naše prvo vprašanje: kako gledate na jubileje?
Lojze Zavolovšek: »O tem ni
časa razmišljati. Vem le, da je prišlo tako hitro. 60 let je precejšnja prelomnica v človekovem življenju. Nekaj takega sem doživljal ob koncu likovne akademije. Pregledna razstava v galeriji kulturnega centra v Titovem Velenju je del mojega življenja prav od slednje do danes. V slikah, skicah, predvsem pa v prelivanju barv sta me predstavila dr. Cene Avguštin in Milena Koren-Boži-ček, ki sta zanjo izbrala okrog 70 del po katalogu in eksponatu.«
dujejo vesele barve, zlasti rdeče je veliko.«
• Svoje znanje uspešno prenašate na mlajše rodove. Slovite kot dober pedagog in mentor mladih likovnikov. V mislih imamo sodelovanje s člani društva Šaleških likovnikov ter tečajnike, ki jih vodite.
Lojze Zavolovšek: »Kot likovnik sem bil v Titovem Velenju pravzaprav osamljen. Daleč od večjih likovnih središč kot sta Ljubljana in Maribor. Morda sem imel malo več povezave le s celjskimi sotrpini. Vendar s tem nisem ničesar pridobil. Zakaj
sem tečaje v Kapeli nad Radenci, kjer smo osvojili tehniko slikanja z akvareli. Leta 1980 so šolo slikanja prestavili v Novo mesto. Hkrati s tem pa so tudi v Titovem Velenju ustanovili društvo Šaleških likovnikov z željo po nenehnem izobraževanju na tem področju. V njem sem mentor še danes.«
0 Omenili ste že, da je za to zvrst kulturnega snovanja in ustvarjanja veliko pomembnejša kakovost kot množičnost.
Lojze Zavolovšek: »Dobro delo se samo hvali in ne loči, ali je nastalo pod spretnimi prsti amaterskega ali poklicnega slikarja. Sam ločim le dobro delo. Žal, je med amaterji nekaj takih, ki rišejo le zato, da svoja dela prodajajo in si s tem izboljšajo eksistenčni obstoj. In prav ti so največkrat proti izobraževanju. Ne zavedajo se, da je to boj proti kiču, primitivizmu, zaostalosti. Le nenehno izobraževanje je prava pot do višjih in zahtevnejših ciljev.«
0 Ali vi slikate za denar ali... ?
Lojze Zavolovšek: »Posebnih naročil ne sprejemam. Sicer pa moja pregledna razstava dokazuje, da imam ogromno del, in da nisem njihov prodajalec.«
0 Kako pojmujete vaše slikanje: ljubiteljsko ali poklicno?
Lojze Zavolovšek: »Eno in drugo. Povsem na dlani je to, da rad slikam. Če imam več znanja zaradi akademije, stalnega izobraževanja, je nepoznavalcem likovne umetnosti zato kakšno delo bolj oddaljeno ali nesprejemljivo. Prav zaradi mojih tečjni-kov, ki jim pomagam kot mentor v svet prave umetnosti, sem prisiljen kakovostno prenašati svoja občutja, gledanja s čopičem in barvo na papir. Moji učenci so namreč največji kritiki.«
0 Vaši akvareli nastajajo praktično povsod: na morju, v naravi, doma. Tu in tam se pojavijo še tihožitja.
Lojze Zavolovšek: »Ne skrivam tistega, kar delam. Slikam pred ljudmi, kar imajo ti radi. S tem jim vlivam pogum. Največ motivov je na mojih slikah iz Ša-leško-Savinjskega območja, ker sem tu doma, ker sem tu preživel svojo mladost, ker me na te kraje vežejo lepi spomini.« -tap, vos-
Prireditve
Nocoj v Šoštanju
V domu kulture v Šoštanju bo nocoj ob 20.00 zanimiva prireditev, na kateri bo svetovni popotnik Zvone Šeruga predaval o svoji 102.000 kilometrov dolgi poti, ki jo je okoli sveta opravil v 3 letih. Pri tem je prevozil 32 dežel in 5 kontinentov ter pri tem uničil štiri različne motorje.
Zvone Šeruga je tudi avtor knjige Potovanje k ljudem v kateri opisuje te svoje doživljaje, kot jih je doživel s sopotnico Romano Dobnik. Avtor sam pravi. da na teh potovanjih ne hodi v muzeje temveč potuje k ljudem. In prav v tem je čar njegovega pripovedovanja, ki priteguje radovedno občinstvo po vsej Sloveniji. Vsa predavanja v Cankarjevem domu so bila doslej razprodana. V 250 barvnih diapozitivih bomo videli marsikatere manj znane dežele, ljudi, ki so bili prvič pred fotografsko kamero, velika bogastva in največjo bedo. Posebej izbrana glasba dopolnjuje predavanje tam, kjer govorijo samo diapozitivi.
Vstopnice po 2.500 din prodajajo v domu kulture Šoštanj, vsak dan med 10.00 in 11.00 uro, na razpolago bodo pa tudi eno uro pred prireditvijo.
12. maja 1988.
titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas ★ stran 9
1 M'1"MTTXJ
KINO ŠOŠTAN'
Sobota, i4. 5. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA TOM IN JERRY — ameriška risanka.
ob 18. uri CIKLON - ameriški, znanstveno-fantastični.
Nedelja, 15. 5. ob 18. in 20. uri SMRT NA MEJI - ameriški, kriminalni.
Ponedeljek, 16. 5. ob 20. uri MODERNA DEKLETA -ameriški, glasbeni.
Sreda, 18. 5. ob 20. uri ŠKRLATNI DEŽ — ameriški, glasbeni.
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 13. 5. ob 20. uri PREDSTAVA ODPADE!
Nedelja, 15. 5. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA TOM IN JF.RRY - ameriška risanka.
Torek, 17. 5. ob 20. uri MODERNA DEKLETA ameriški, glasbeni.
KINO ŠKALE
Nedelja, 15. 5. ob 17. uri ŠKRLATNI DEŽ — ameriški, glasbeni.
KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
REDNI KINO
Četrtek in petek, 12. in 13. 5. ob 18. in 20. uri CIKLON -ameriški, znanstveno-fantastični. Vloga: Heaiher Thomas.
Petek, 13. 5. ob 10. uri MODERNA DEKLETA - ameriški, glasbeni.
ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA - VOHUNKA IZ BE-VERLY HILLSA - ameriški, trda erotika. Vloga: Brigitte Mon-net.
GLEDALCE OBVEŠČAMO, DA BOMO DOSLEJ PREDVA-
JALI NOČNI PROGRAM TUDI VSAKO SOBOTO OB 20. URI.
Sobota, 14. 5. ob 20. uri NOČNA PREDSTAVA - VOHUNKA IZ BEVERLY HILLSA - ameriški, trda erotika. Vloga Brigitte Monnet. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA.
POSEBNO OBVESTILO!
KINO VELENJE VAM V TEM TEDNU PREDSTAVLJA »CIKLUS GLASBENIH FILMOV« Z NOVO ULTRA-STE-REO ZVOČNO TEHNIKO, in sicer:
Sobota, 14. 5. ob 18. in nedelja, 15. 5. ob 18. in 20. uri MODERNA DEKLETA ameriški. glasbeni. Vloga: Daphne Zu-niga.
Ponedeljek. 16. 5. ob 10., 18. in 20. uri ŠKRLATNI DEŽ ameriški, glasbeni. Vloga: Prince, Apollonia Katero.
Torek, 17. 5. ob 18. in 20. uri BREAKDANCE - ameriški, glasbeni. Vloga: Lucinda Dic-key.
Sreda, 18. 5. ob 10., 18. in 20. uri FOOTLOOSE - ameriški, glasbeni. Vloga: Kevin Bacon.
KINO DOM KULTURE
Četrtek, 12. 5. ob 20. uri SMRT NA MEJI - ameriški, kriminalni. Vloga: Telly Savalas.
Nedelja, 15. 5. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -TOM IN JERRY - ameriška risanka:
FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 16. 5. ob 20. uri POD VRAŽJIM SONCEM -francoski, drama. Režija: Morris Piala. Vloge: Gerard Depardie, Sandrin Boner, Morris Piala. Film je dobitnik »Zlate palme« v Cannesu leta 1987.
Ciklus glasbenih filmov
KINO VELENJE VAM V TEM TEDNU PREDSTAVLJA CIKLUS GLASBENIH FILMOV V NOVI ULTRA-STE-REO ZVOČNI TEHNIKI. PREDSTAVE BODO V REDNEM KINU:
Sobota, 14. 5. ob 18. uri in nedelja, 15. 5. ob 18. in 20. uri MODERNA DEKLETA — ameriški, glasbeni. Režija: Jerrv Kramer. Vloge: Daphne Zuniga, Virginia Madsen, Cynthia Gibb.
Ponedeljek, 16. 5. ob 10., 18. in 20. uri ŠKRLATNI DEŽ - ameriški, glasbeni. Režija: Al Ma-
gnoli. Vloge: Prince, Apollonia Katero.
Torek, 17. 5. ob 18. in 20. uri BREAKDANCE — ameriški, glasbeni. Režija: Joel Silberg. Vloge: Lucinda Dickev, Shabba-Doo. Ben Lokev.
Sreda, 18. 5. ob 10., 18. in 20. uri FOOTLOOSE — ameriški, glasbeni. Režija: Herbert Ros. Vloge: Kevin Becon, Lori Singer.
OB GLEDANJU IN POSLUŠANJU VAM ŽELIMO VELIKO UŽITKOV!
KINO VELENJE
terme topolšica
Hotel VESNA Topolšica sporoča, da bodo
sobotni plesi
do septembra 1-krat na mesec
od 19. do 24. ure pred hotelom VESNA.
Ob slabem vremenu bo ples v hotelu.
—	v soboto 14. maja vas bo zabaval ansambel C AND Y iz Celja
—	v soboto 18. junija
—	ansambel CANDY
Do 27. junija bo v prostorih avle hotela VESNA razstava slikarke
ALICE JAVŠNIK in kiparja VILIBALDA KRANJC.
Oba iz Celja.
Vabljeni!
ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
Izvršilni odbor delavskega sveta delovne skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge:
VODENJA SPLOŠNO-KADROVSKEGA SEKTORJA
Razen predpisanih splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: diplomirani pravnik delovne izkušnje 4 leta poskusno delo 90 dni.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, 63320 Titovo Velenje, Vodnikova 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Kinotečni program KINA 16
Ciklus ameriških antihollywoodskih filmov
Kinotečne filme običajno povezujemo z muzejsko ustanovo, ki hrani z zgodovinskimi pečati in patino obdana stara dela. Vendar Kino 16 ni imelo skomine za muzejskimi eksponati, ko je pripravljalo kinotečni program. Bolj kot nostalgično oziranje v filmsko preteklost, so ga zanimala tista dela, ki presegajo čas v katerem so nastala in sq še danes aktualna. Predvsem to je bilo merilo za izbor 36 filmov in njihovo delitev na cikluse, ki bodo letos prikazani (gre za naslednje cikle: ameriški neodvisni film, francoska predvojna avantgarda, novi val, vvestern, avtorski filmi in ciklus Alfreda Hitchcocka).
Program se pričenja z izborom štirih celovečercev iz ameriškega neodvisnega filma šestdesetih let. V tem tako imenovanem pro-testniškem ali antihollywood-skem valu so bili mladi in neodvisni režiserji, ki jim je skupen uporniški duh in kritičen odnos do sveta. Čeprav se njihovi filmi razlikujejo od tedanjih hollywo-odskih stereotipov so imeli precejšen komercialni uspeh, zato
so jih kmalu pričeli posnemati tudi uveljavljeni hollywoodski režiserji. To še zlasti velja za film Goli v sedlu, prvi film iz našega izbora. Film o potovanju dveh hipijev z motorjem po Ameriki je prvi primerek podžanra filmov ceste in je po izjemnem komercialnem uspehu imel številne posnemovalce. Nihče od teh pa ni dosegel neposrednosti in poguma s katerim je o uporniški generaciji šestdesetih let spregovoril film »Goli v sedlu«.
Ker je v tem delu veliko ročka, bo tudi priložnost za pogovor o njem, temu pa bo sledil glasbeni večer starega in novega ročka, ki ga bo pripravil Marjan Ogrinc.
Panika v parku mamil je naslednji film, ki ima za tematski okvir konflikt s svetom kot edini možni način pristnega življenja. Medtem ko je uživanje mamil v filmu Goli v sedlu le del življenjskega sloga mladih, pa so junaki tega filma ujeti v brezizhoden krog, ki se prične z mamili, nadaljuje na ulici in zaključi v zaporu.
Program:
V	petek, 13. maja, ob 20. uri, GOLI V SEDLU (EASY RIDER) režija Dennis Hopper. Vloge Dennis Hopper, Peter Fonda, Jack Nic-holson, Karin Black.
Po predstavi bo pogovor, po 22. uri pa bo v Stiskami glasbeni večer starega in novega ročka, ki ga bo pripravil Marjan Ogrinc.
V	torek, 17. maja, ob 20. uri: PANIKA V PARKU MAMIL. Režija Jerry Schatzberg. Igrata: Al Pacino in Kitty Winn.
Predstave bodo v veliki dvorani Kulturnega doma.
O ostalih predstavah kinotečnih filmov, ki bodo vsak torek, vas bomo sproti obveščali.

ulica Ivanke Uranjekove 6 . 63310 Žalec
41
Storite kaj dobrega zase!
Združite prijetno s koristnim in obogatite svoj prosti čas z udeležbo na tečajih, ki jih prireja DU Žalec.
1.	Šola zdravega življenja — 8-urni vikend tečaj. Zdravnik in psiholog — bioenergetik bosta obravnavala psihomat-ske vidike bolezni, obremenitve sodobnega človeka, zdravo življenje in prehrano, predstavila alternativne metode zdravljenja in nekatere od njih tudi praktično prikazala.
2.	Ljubiteljsko gojenje kaktej in agrumov — 8 urni vikend tečaj. Spoznali boste vzgojo in oskrbo teh rastlin, dolgoletni zbiralec pa vam bo pokazal svojo bogato zbirko in dal mnoge praktične nasvete o gojenju kaktej in agrumov.
3.	Tečaj za voditelje čolnov z izpitom v Žalcu — 20 ur
4.	Tečaj varjenja za domače mojstre v sodelovanju s tovarno »Varstroj« — 20 ur
5.	»Naredi sam« — tečaj za uporabo orodja »Klip-klap« v sodelovanju z »Iskro« — 20 ur.
Informacije in prijave po telefonu 711-417.
M
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje „»■■»>-
MERCATOR —ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE
UGODNA RAZPRODAJA KOKOŠI
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje ima po zelo ugodni ceni RAZPRODAJO ŽIVIH KOKOŠI od 14.-19. maja 1988 pri kooperantih
Jože BITENC, Zg. Pobrežje 11, p. Rečica ob Savinji Karel ZAGOŽEN, Ter 9, p. Ljubno ob Savinji
Kokoši so srednje težke, rjave, primerne za zakol ali za nadaljno rejo.
Razprodaja je ves dan v navedenem roku.
»ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE
TOZD Zobozdravstvo Velenje
Delavski svet tozd Zobozdravstvo Velenje razpisuje po določilih statuta tozd dela in naloge individualnega poslovodnega organa
VODJA TOZD ZOBOZDRAVSTVO VELENJE
Kandidat za vodjo tozd mora poleg pogojev, predpisanih z zakonom za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	da ima visoko izobrazbo zobozdravstvene smeri
—	da ima 5 let delovnih izkušenj
—	da ima sposobnosti vodenja in da je s svojim dosedanjim delom pokazal sposobnosti razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov
—	da predloži program dela.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Za razpisno komisijo« v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov. Zdravstveni center Velenje, kadrovska služba, Titovo Velenje, Vodnikova 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili po sprejemu sklepa na delavskem svetu tozd «
Delavski svet Projektivnega biroja Velenje
razpisuje prosta dela in naloge
vodje finančno knjigovodskega sektorja
Razpisni pogoji:
1.	da ima visokošolsko izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj;
2.	da ima višješolsko strokovno izobrazbo ali ekonomsko srednjo šolo in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delih;
3.	OD po samoupravnem sporazumu:
4.	Stanovanja ni na razpolago;
5.	Delo je za nedoločen čas.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: PROJEKTIVNI BIRO VELENJE, Prešernova 3, 63320 TITOVO VELENJE, razpisni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa.
U i/čkaL
JAVNA PRODAJA POSLOVNEGA PROSTORA
V četrtek, 5 maja je bila v tedniku Naš čas objavljena licitacija za prodajo poslovnega prostora v Titovem Velenju, Ulica Veljka Vlahoviča 44.
Ker je bila licitacija prepozno objavljena, obveščamo cenjene interesente, da bo javna prodaja opravljena v petek, 20. maja ob 10. uri in ne 6. maja, kot je bilo objavljeno.
Zahvaljujemo se vam za razumevanje!
OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC IZ ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
SOZD REK DSSS	dipl. ing. računalništva	— organizator računalniških obdelav	3	nč	8	700.000	1
GORENJE EŠP	dipl. organizator inform.	— samostojni organizator informatike	2	nč	8	600.000	1
GORENJE SERVIS	dipl. ing. strojništva ali dipl						
	ing. elektronke	— vodja odd. servisnega programa	3	nč	8	750.000	1
GORENJE SERVIS	organizator dela	— samostojni organizator poslovanja	4	nč	8	600.000	1
SOZD REK DSSS	ekonomist	— ekonomska dela na finančnem po-					
		droč.	X«'	dč	8	370.000	1
ZC TOZD BOLNICA TOPOLŠICA	ing. elektronike	— vodja vzdrževanja	2	nč	15	600.000	1
GORENJE EŠP	RTV mehanik	— usmerjevalec popravljalec	6 m	nč	8	280.000	1
GORENJE EŠP	sestavljalec	— sestavljalec	x	nč	8	280.000	1
GORENJE EŠP	NK delavec	— vstavljalec manj zahtevnih platin	x	nč	8	300.000	1
OBČINA MOZIRJE							
ELKROJ MOZIRJE	ekonomski tehnik	— referent za obračun OD — II	1	nč	8	430.000	1
IZLETNIK — DOM LOGARSKA DOL.	gostinski tehnik	— vodenje doma v Log. dolini	3	nč	8	580.000	1
LEGENDA: Dl = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ =		določen čas, ROK P = rok prijave, OD =	osebni dohodek, ŠT. DEL =				število
delavcev
10. stran k
OBJAVE, RAZPISI
titovo velenje *
12.
maja 1988
PRIREDITVE 0 PRIREDITVE
Koledar kulturnih prireditev Kulturni center Ivan Napotnik MAJ 1988
Četrtek, 12. maj, ob 20.00
dom kulture Šoštanj Zvone Šeruga:
Z MOTORJEM OKOLI SVETA potovanje k ljudem
Svetovni popotnik Zvone Šeruga, avtor knjige Potovanje k ljudem, bo prikazal 250 barvnih diapozitivov o 3 leta in 102.000 kilometrov dolgi poti preko 32 dežel in 5 kontinentov, ki jo je avtor opravil na štirih različnih motorjih.
Vstopnice 2.500 din. Prodajajo jih vsak dan od 10. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. PETEK, 13. maja, ob 18.00 dom kulture Titovo Velenje
V. SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN občine Velenje Vstopnice 2.000 din PETEK, 13. maja, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje projekcija kinotečnih filmov GOLI V SEDLU (Easy Ryder) ameriški film režiser: Dennis Happer
Po projekciji bo pogovor z Marjanom Ogrincem ter ročk koncert iz starejših in malo manj starejših časov (v stiskami).
Vstopnice 1.500 din. PETEK, 13. maja, ob 19.00 dom kulture Šmartno ob Paki otvoritev zgodovinsko-etnološke razstave ŠMARTNO SKOZI C AS
Ob otvoritvi bo kulturni program in predstavitev razstave. Razstava, ki jo je pripravil Kulturni center Ivan Napotnik — muzej, bo odprta do konca meseca. NEDELJA, 15. maja, ob 18.00 dom kulture Titovo Velenje OKOLI PETNAJSTEGA predstavitev LP plošče Davorja Božiča in plesni klub KAZINA
(koreografija Mojca Horvat)
Sanjski uspeh je doživel komaj petnajstletni Davor, kije posnel že prvo LP ploščo. Klavir študira pri prof Giti Mally, solopetje pa pri prof. Nadi Žgur. Svojo prvo pesem Mojcika je posnel že pri enajstih letih. Davor rad trdo in resno dela, sklada, piše besedila, rad nastopa in pleše (v Kazini), obenem pa je čisto običajen fant, kot so fantje pri petnajstih letih ... Vstopnice 3.000 din! Popustov ni!
PONEDELJEK, TOREK, SREDA, 16., 17., in 18. maj, ob 19.00
KNJIŽNICA Titovo Velenje
MOJA PESEM NI LE MOJA PESEM
literarni večeri kulturnih društev
osnovnih šol in CSŠ
Vstopnine ne bo!
TOREK, 17. maja, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje
Projekcija kinotečnih filmov
PANIKA V PARKU MAMIL
ameriški film
režiser: Jerry Schatzberg
Vstopnina 1.500 din.
ČETRTEK, 19. maja, ob 20.00
dom kulture Titovo Velenje
NEW SWING KVARTET
Trio Boruta Lesjaka
in pianist Aci Bertoncelj
Svečani koncert ob 20-letnici ansambla
Za ta koncert so pripravili posebej izbran program najbolj priljubljenih črnskih duhovnih pesmi, ki so jih prepevali v svoji karieri. Da bi koncertu dodali še drugo razsežnost so povabili k sodelovanju priznanega pianista Acija Bertonclja, ki se bo predstavil s skladbami Gershwina in Chopina. Ansambel pa bo tokrat spremljal Trio Boruta Lesjaka. Na koncertu bodo tudi predstavili novo ploščo in kaseto z naslovom Deep River, ki bo do takrat že zpnaj. Cena vstopnic 4.000 din! Popustov ni! petek, 20. maja, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje — stiskama otvoritev razstave slik akad. slikarja Konrada TOPOLOVCA ter predavanje z diapozitivi Ana Seher: VRNITEV NA DALJNI VZHOD
Pripoved svetovne popotnice Ane Seher iz Titovega Velenja bo tudi tokrat zanimiva, saj se spet in spet vrača v eksotične dežele Tajske, Indonezije, Singa-pura, Malezije in Hong Konga. torek, 24. maja, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje projekcija kinotečnih filmov POLNOČNI KAVBOJ ameriški film režiser: John Schlesinger Vstopnice 1.500 din sreda, 25. maja, odhod ob 15.30 OBISK v Narodni galeriji in operi v Ljubljani KITAJSKO SLIKARSTVO dinastij Ming in Qing in Giuseppe Verdi NABUCCO
Udeleženci si bodo takoj po prihodu v Ljubljano ogledali kitajsko razstavo v Narodni galeriji. Ogled pod strokovnim vodstvom bo trajal 45 minut.
Ob 19.00 bo pričetek opere Nabucco, ki je še vedno razprodana in si jo je doslej ogledalo že 500 obiskovalcev iz Velenja. Tokrat bo Nabuccovo hčer — Feneno — pela Barbara Žagar, mlada sopranistka iz Celovca.
Odhod avtobusa ob 15.30 izpred Rdeče dvorane. Pri povratku vožnja skozi Šoštanj in Šmartno. Cena aranžmaja 16.000 din. Za tiste, ki želijo samo ogled razstave, je cena aranžmaja 10.000 din, za tiste, ki pa bodo šli samo v opero, pa 13.000 dirv
Četrtek, 26. maja, ob 17.00
obisk v Slovenj Gradcu BELGIJSKA RAZSTAVA AFRIŠKA ZBIRKA KITAJSKA KUHINJA
Tokrat bo naša karavana krenila v bližnji Slovenj Gradec, kjer si bomo v tamkajšnji galeriji ogledali razstavo Sodobna belgijska grafika, Tretjakovsko afriško zbirko, Sokličev muzej srednjeveške freske in obiskali kitajsko kuhinjo v hotelu Kompas, kjer bosta tisti dan kitajska kuharja pripravljala kitajske spe-cialitete.
Cena kitajske večerje po kompletnem programu bo znašala 15.000 din. Možna bo tudi izbira posameznih jedil.
Prijavite se lahko za celoten aranžma v višini 20.000 din ali pa samo prevoz in ogled kulturnih znamenitosti v višini 5.000 din, večerjo pa plačate sami.
Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane. Povratek v Titovo Velenje okoli 22.30. Po potrebi še vožnja v Šoštanj in Šmartno ob Paki. PETEK, 27. maja, ob 20.00 galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik otvoritev razstave
OBČINSKA RAZSTAVA FOTOGRAFU
V kulturnem programu bo nastopila pianistka Barbara NOVAK, učenka IV. razreda Srednje glasbene šole v Ljubljani, pri prof. Giti Mally. Na sporedu so skladbe Scarlattija, Bacha, Beethovena, Chopina in Debussy-ja. SOBOTA, 28. maja, ob 20.00 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje NOCOJ, PA OH NOCOJ
koncert Mešanega pevskega zbora SVOBODA Šoštanj dirigent: Anka Verdnik
MPZ SVOBODA Šoštanj je že dalj časa eden najboljših mešanih pevskih zborov v Sloveniji. Dvakrat je prejel srebrno odličje na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru. Dne 17. aprila 1988 pa je na letošnji prireditvi NASA PESEM v Mariboru prejel doslej najvišje, zlato odličje. Čestitamo!
Vstopnice 3.000 din! Popusti običajni. TOREK, 31. maja, ob 20.00 dom kulture Titovo Velenje — stiskama projekcija ameriških kinotečnih filmov SENCE
režiser: John Cassavetes in PES, ČLOVEK, ZVEZDA režiser: Stan Brakhage Vstopnice 1.500 din. OBVESTILA
Napovedan koncert Štefana Milenkoviča, violina, za dne 30. maj 1988 je prestavljen v prihodnjo sezono.
Napovedana gledališka predstava »Teatra u gostima« V TVOJEM ALI MOJEM STANOVANJU je prav tako prestavljena v naslednjo sezono.
MODNA REVIJA,
PLES IN ŠE KAJ
dne: 14. 5.1988,
ob: // Mti zagotovite po tel. št. 063-854 181
restavracija
nama
Titovo Velenje
cxxxxx>ooooooooooooooooooooooooooooo<
dnevi
ugodnega
nakupa





—	BLAGOVNICA CENTER V PONEDELJEK, 16. 5. 1988 VSE BLAGO 10 % CENEJE
-	DEGUSTACIJA V ŽIVILSKIH TRGOVINAH
l86
NIŽJE CENE, VENDAR KLJUB TEMU KVALITETNO BLAGO SEJEM VSE ZA DOPUST IN PROSTI ČAS V BLAGOVNICI STANDARD OD 12.
5. DO 18. 6. 1988
PRVIČ V TITOVEM VELENJU 14. IN 15. MAJA (SOBOTA IN NEDELJA) SEJEM RABLJENE OPREME OD 8. DO 17. URE. PRIDITE VSI, KI ŽELITE PRODATI RABLJENO KOLO, ČOLN, PRIKOLICO ITD. PRED BLAGOVNICO STANDARD, KJER SE BOSTE LAHKO TUDI ODŽEJALI IN POSLADKALI.
IZREDNO UGODNI POGOJI PRODAJE POHIŠTVA, TEKSTILA, BELE TEHNIKE, AKUSTIKE, GRADBENEGA MATERIALA NA OBROČNO ODPLAČEVANJE PO NIZKI OBRESTNI MERI. BREZPLAČNA DOSTAVA POHIŠTVA DO 30 KM.
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
Program
Radio Velenje oddaja na ultra-kratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Ple-šivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, vsak delovni dan od 8. do 10. in od II. do 13. ure, ob sredah pa od 13. do 16. ure. Vse informacije dobite po telefonu (063) 855-450.
PETEK, 13. maja: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 OD Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Za konec tedna; 16.30 Dogovarjamo se, odločamo; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 15. maja: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj? 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat; (v
tej oddaji iščemo odgovore na vaša vprašanja, seveda na takšna, na katera jih sami niste uspeli dobiti. V oddaji bomo zavrteli odgovore na vprašanja zastavljena zadnjo nedeljo, vaša vprašanja pa bomo sprejemali od 12.30 dalje — naš telefon 855-963); 12.30 Konec opoldanskega oddajanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 16. maja:
15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Vaše čestitke in pozdravi; 17.55 Poročila; 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 18. maja: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Mi in vi (V Mozirju se bodo 22. maja odločali na referendumu o novem samoprispevku in temu bo namenjena tudi naša oddaja v živo. Naši gostje bodo odgovarjali na vse kar vas v zvezi s tem zanima. Spraševali jih boste lahko po telefonu 855-963). Oddaja traja do 18.55, vmes ob 17.30 Vaše čestitke in pozdravi.

Mali oglasi
MIZO S ŠESTIMI STOLI UGODNO PRODAM, (za dnevno sobo mahagohi-furnir). Informacije vsako popoldne, po telefonu, 881-117.
NOVO ŽENSKO KOLO, hladilnik Gorenje, spalnične omare, prodam. Telefon 856-603. INŠTRUIRAM MATEMATIKO, FIZIKO IN STATIKO. Telefon 854-161.
KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK »TRIBUNA«, temno rjav žamet, ugodno prodam. Telefon 855-614.
GRADBENO UTO PRODAM.
Telefon 882-774. PRODAM BARVNI TV GORENJE 703 TRD z daljinskim upra-vljalcem, star 4 leta, cena 90 SM. Telefon, dopoldan, 853-335. KRAVO FRIZ1KO, brejo 7 mesecev, tretje tele, prodam. Lešer, Parižlje 51, Braslovče, telefon 721-492, od 19. do 20. ure. ŠOTOR ZA 4 OSEBE, zelo dobro ohranjen, iz Italije, uporabljen 2 sezoni, ugodno prodam. Telefon 857-018. DIATONIČNO HARMONIKO (C-F-B-ES) staro 2 leti, prodam. Telefon 856-227, popoldan od 15. ure dalje.
UGODNO PRODAM TROSED IN DVA FOTELJA. Telefon 853-161.
JADRALNO DESKO »TAJFUN«, komplet, jadro North 5,5 m!, prodam. Telefon 857-022, po 19. uri.
MLAD PAR IŠČE GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Telefon 854-185, popoldne.
KUHINJO MARLES in spalnico, ugodno prodam. Telefon 855-546, vsak dan od 16. do 20. ure.
MOŠKO KOLO NA PET PRESTAV, fantovsko kolo na pet prestav, otroško kolo Pionir, po-ny kolo in nov dvosed — raztegljiv v posteljo ter nov motorček PS do 12 programov, ugodno prodam. Informacije po telefonu 882-377.
ZASTAVO 101 L, letnik 1976, registrirano do 15. 4. 1989, prodam. Telefon 854-412, od 16. do 20. ure.
LITOŽELEZNO KOPALNO
KAD (120 cm), poceni prodam. Rudi Hudarin, Kardeljev trg 11, 4/24.
ROLETE PLASTIČNE IN LESENE, v vseh barvah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. STOLP FISCHER, DEKLARIRAN, moč 50 W, prodam. Telefon 856-985.
UGODNO PRODAM DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO APN-4, kolo ROG na 10 prestav in surf Burin. Telefon 858-706.
MLAD PAR NUJNO IŠČE GARSONJERO, enosobno stanovanje, ali sobo z možnostjo kuhanja. Možnost predplačila. Telefon 858-084. ITALIJANSKI OTROŠKI VOZIČEK, stajico, hojico, ci-co stol in brako prikolico, prodam. Telefon 856-649.
GOLF DISEL, letnik 1983, prodam. Telefon 858-700. DELE ZA R-4 ugodno prodam. Telefon 857-259, od 15. do 16. ure, ali po 19. uri. NEMŠKEGA OVČARJA starega 2 meseca, prodam. Telefon 858-574.
NOV ŠOTOR INDUPLATI, za
4 osebe, ugodno prodam. Telefon 858-251.
PRODAM ROLLAND CUBE,
60 W, ojačevalec za kitaro in dva efekt pedala Heavy metal in Chorus. Tomo Slatinek, telefon 854-251, interna 43. JADRNICO 10,5 metra, Ocean 105, prodam. Telefon 061-212-223.
PSICO, NEMŠKO OVČARKO
z rodovnikom staro 2 leti, prodam. Novak, Vejenjski grad. POLAGAM	KERAMIKO
VSEH VRST, zunanjo in notranjo. Telefon 855-532. UTO ZA PSA — brunarico prodam. Telefon 854-135 ali na Ko-novski cesti 45.
STUDIO ALABAMA snema najnovejšo disco glasbo. Telefon 061-481-954.
PRODAM GOLF JGL/81,
56.000 km, garažiran in malo rabljen in malo rabljeno brako prikolico trapezne oblike. Telefon 853-738
NOVO KOLO SENIOR, na 10
prestav, ter plinsko napravo za avto, poceni prodam. Telefon
857-782.
KOMPLETNO OPREMO ZA DNEVNO SOBO, z barvnim TV, dobro ohranjeno, prodam. Cena 100 SM, telefon 858-216. PRODAM TISKALNIK, kompa-tibilen z IBM, Graphics printer. Telefon 854-100. OTROŠKI POSTELJI, omaro in Pony kolo, prodam. Telefon
858-669,	popoldan.
BOČNO KOSILNICO za trak tor, poceni prodam. 1MT — 533-539-540. Zabukovnik, Šmartno ob Paki, Rečica 11. ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1986. otroško posteljo z jogijem, uvožen globok vozižek ter 70 m cintitanovih žlebov — novih ugodno prodam. Zlatka Vrabič, Stanetova 29, telefon 853-925, od 18. do 19. ure.
BTV + radio 42 cm na daljinsko upravljanje in glasbeni center 2 x 35 W na daljinsko, ugodno prodam. Kardeljev trg 1/18. BRAKO PRIKOLICO PRODAM. Telefon 856-184. JADRNICO S 430, za 6 oseb z rezervnimi jadri in prikolico, ugodno prodam. Čena po dogovoru. Telefon 857-507. VIDEO CENTER TANJA, vzame v najem ali odkupi lokal v centru mesta.
PRODAM VISO SUPER E, december 1982. Telefon 853-231 do 14. ure, interna 184. ŠALEŠKI JAMARSKI KLUB TOPOLŠICA, proda kombi Zastava 435 K, letnik 1978, potreben manjšega popravila na karoseriji. Cena 100 SM. Informacije in ogled vozila Primorska 1, Šoštanj, Hostnik, telefon 881-227. JADRALNO DESKO BURJA, dobro ohranjeno, z vso pripadajočo opremo, prodam za 42 SM. Telefon 858-924.

12. maja 1988
•A titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
it ■ stran 11
Koledar
12. maja — PAN-
ČETRTEK, KRACIJ PETEK, 13. maja — SERVACIJ SOBOTA, 14. maja - BONIFACIJ
NEDELJA, 15. maja — ZOFIJA PONEDELJEK, 16. maja - JANEZ
TOREK, 17. maja - MOJCA SREDA, 18. maja — ERIKA
Gibanje prebivalstva^
POROKE:
Mladen Kramar, roj. 1966,
RTV mehanik iz Titovega Velenje in Ksenija Žerjav, roj. 1970, sestavljalka iz Titovega Velenja, Igor Stropnik, roj. 1965, elektrotehnik iz Kavč in Štefica Hrg, roj. 1968, administratorka iz Titovega Velenja, Milan Banovšek, roj. 1964, delavec iz Kozjaka in Danica Leve, roj. 1967, šivilja iz Crnove, Vili Broz, roj. 1965, klju-
čavničar iz Titovega Velenja in Tatjana Škarja, roj. 1967, reskal-ka iz Titovega Velenja, Aleksander Jovanovič, roj. 1967, rudar iz Kavč in Vesna Panič, roj. 1963, strojepiska iz Celja, Damijan Pe-čečnik, roj. 1964, ključavničar iz Titovega Velenja in Irena Hol-drijan, roj. 1968, natakarica iz Titovega Velenja.
ROJSTVA:
Rodilo se je: 18 dečkov in 14 deklic
SMRTI:
Albin Kodrič, upokojenec iz Titovega Velenja, Kersnikova 15, roj. 1927, Karla Živko, upoko-
jenka iz Titovega Velenja, Gorenjska c. 21, roj. 1921, Iztok We-indorfer, učenec iz Domžal, Ljubljanska 76, roj. 1974, Helena Hrastnik, gospodinja iz Skorne-ga pri Šoštanju št. 54, roj. 1908, Karel Čanč, upokojenec iz Šoštanja, Cankarjeva 21, roj. 1913, Viktor Šraml, upokojenec iz Dvora n. h., roj. 1937.
ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame in babice
Alojzije Špoljar
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem Gorenja Tozd Servis Skladišče, sosedom, KS Podkraj, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož, sin in hčerka z družino.
ZAHVALA
V žalostnem pomladnem dnevu smo se ob velikem spremstvu sorodnikov, prijateljev, znancev in drugih, ki ste ga imeli radi, poslovili od našega dragega
Emila Koželja
Vsi, ki ste ob slovesu s svojo prisotnostjo, cvetjem in čutnimi poslovilnimi govori počastili njegov spomin, ste pripomogli, da smo najtežje trenutke lažje prenesli.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
Jožefe Jonko
Drmolove Pepce iz Družmirja
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali cvetje, se poslovili od nje ter sočustvovali z
nami v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: mož Matko, otroci Marinka in Mile z družinama, Branko in ostali sorodniki.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in«dedka
Leopolda Ramšaka
iz Črnove pri Titovem Velenju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, se mu poklonili s cvetjem, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje.
Najlepše se zahvaljujemo vsem govornikom ob težkem slovesu, godbi za odigrane žalostinke
in pevcem. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
NJEGOVI NAJDRAŽJI
Vsi ljudje so prah, nekateri so zlati prah.
ZAHVALA
Ob nenadni, nenadomestljivi izgubi našega ljubega sina, vnuka, nečaka, učenca 7. b razreda osnovne šole Šlandrove brigade Domžale
Iztoka Weindorferja
1974—1988
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem in učencem OŠ Šlandrove brigade Domžale, prijateljem, sosedom, Gasilskemu društvu Šoštanj za nesebično pomoč, darovano cvetje in
vence.
Posebej se zahvaljujemo g. škofu za opravljeni obred na domu, g. dekanu za nepozabno pogrebno slovesnost, govornikom tovarišu Križaju, sošolki, tovarišema Ramšaku in Blatniku, otroškemu pevskemu zboru iz Domžal ter moškemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Še enkrat topla zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti in ga ohranili v lepem spominu.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI

M sicer te. tu več... . . . vendar si in vedno boš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Lojzke Sovič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so njej ali nam kakorkoli pomagali, ji poklonili cvetje, se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija in pradedija
Karla Čanča
rojenega 18. 10. 1913, iz Šoštanja, Cankarjeva 21
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, sosedom, nekdanjim sodelavcem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu poklonili
vence in cvetje.
Hvala vsem, ki ste nam nesebično pomagali ter nam izrazili pisno ali ustno sožalje in v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali.
Posebno zahvalo izrekamo dr. .lovanu Stuparju, osebju bolnišnice Topolšica, družinam Hudo-letnjak, Kadič, Kampjut, Pejovnik, za nesebično pomoč.
Hvala tudi vsem govornikom: Lojzki Zaleznikovi, Ivanu Medvedu, Francetu Slaparju, Francetu Topolšku za lepe poslovilne besede, godbi Zarja za zaigrane žalostinke, enako č. g. duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: sinova Sandi in Miro z družinama in ostalo sorodstvo.
Tiho zdaj tam dom stoji, polje, sadovnjak ječi. Kje zdaj naša Micka si? A tebe ni in te ne bo molče ti vzela si slovo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
Marije Pustinek
rojene PETEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom iz Podkraja ter prijateljem in znancem iz Lipja za izraze sožalja, darovano cvetje ter nesebično pomoč v teh najtežjih dneh. Posebno zahvalo izrekamo Bolnišnici Topolšica in Slovenj Gradec. Hvala mešanemu pevskemu zboru, govornikoma za tople poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred.
Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti, kar nam je dokaz, da ste jo spoštovali in imeli radi.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Odlična Denis Bola
Lep uspeh je na preglednem strelskem tekmovanju v Zagrebu dosegla Denis Bola. Na zveznem tekmovanju so nastopili vsi najboljši jugoslovanski strelci in strelke, Bolova pa je zmagala med mladinkami s standardno zračno pištolo. Med članicami je bila šesta.
Rokomet
Srem:Velenje 25:23 (13:11)
Rokometašice Velenja so na gostovanju v Sremski Mitrovici zapravile lepo priložnost, da bi iztržile še kaj več kot minimalen poraz. Vso srečanje so bile enakovredne nasprotnice, na trenutke celo boljše, za boljši razplet pa je bil odločilen drugi del nadaljevanja, ko so domače poved-le z 21:16, k čemer sta precej pripomogla sodnika. V finišu so gostje znova zaigrale odlično, skoraj ujele domačinke, za preobrat pa jim je zmanjkalo časa. Največ zadetkov, po 7, sta dosegli Zidarjeva in Čefarinova, v soboto pa se bodo Velenjčanke ob 19. uri v Rdeči dvorani pomerile z zadnjeuvrščenim Dubavcem.
Prule:Šoštanj 27:23 (16:11)
Srečanje v Ljubjani je bilo na dokaj kakovostni ravni. Domačini so sicer veliko prednost iz prvega polčasa skoraj zapravili, saj so gostje znižali na 20:22, vendar so z veliko borbenostjo vseeno zanesljivo zmagali. Najboljši strelci pri Šoštanju so bili Plaskan z 8 ter Krejan in Požun s po 5 zadetki. V naslednjem kolu se bodo Šoštanjčani doma pomerili z vodilnim Slovenj Gradcem.
Itas:ERA Šmartno 27:17 (11:5)
Še manj so se izkazale rokometašice ERE Šmartnega, saj so jih igralke Itasa v Kočevju visoko premagale in jih potisnile na zadnje mesto. Razlika v kakovosti je bila očitna, še posebej pa se je izkazala odlična domača vra-tarka, ki je največ pripomogla k visoki razliki. Pavičeva je dosegla pet zadetkov, Blatnikova in Trobinova po 3, Jordanova, Frangeševa in Boletova pa po 2. Tudi v prihodnjem kolu bodo Šmarčanke gostovale, tokrat pri Braniku v Mariboru.
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI:
Četrtek, 12. maja — dnevni dežurni dr. Smonkar, nočni dežurni dr. Mijin
Petek, 13. maja — dnevni dežurni dr. Renko Oskar, nočni dežurni dr. Kočevar
Sobota, 14. maja in nedelja. 15. maja — glavni dežurni dr. Silvana Popov, notranji dežurni dr. Aleksandra Žuber
Ponedeljek, 16. maja — dnevni dežurni dr. Vrabič, nočni dežurni dr. Grošelj DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
14. aprila in 15. aprila dr. Er-delji Martina, od 8.—12. ure v zobni ambulanti
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 13. maja do 20. maja dr. Ivo Zagožen, Jerihova 36, telefon: 858-704.
MLADOLETNIKA STA POBEGNILA
V ponedeljek, 2. maja ob treh ponoči so miličniki ustavljali dva mladoletnika na kolesu z motorjem. Nista ustavila, ampak pobegnila, med tem pa zapeljala na stopnice, kjer sta padla. Voznik A. M. je obležal na kraju nesreče, njegov sopotnik pa je zbežal. Kasneje so miličniki ugotovili, da sta se vozila z ukradenim kolesom z motorjem.
Nogomet
Rudar (TV):Triglav 1:1 (1:0)
Ena sama točka z dveh srečanj na domačem igrišču je za naša republiška nogometna ligaša kaj slab izkupiček. Osvojili so jo nogometaši Rudarja v srečanju s kranjskim Triglavom. Velenjčani niso ponovili dobrih iger iz prejšnjih dveh kol, zaigrali so nepričakovano slabo, nepovezano, brez pravega poleta. Dobrih akcij za zadetek niti ni bilo, le nekaj pol-priložnosti. Povedli so zelo hitro že v 7. minuti s strelom Jalušiča, v nadaljevanju pa so gostje spretno zavračali vse njihove napade in že v 3. minuti po odmoru je Radosa-vljevič presenetil s strelom s kakšnih 15 metrov vratarja Cvjetkovi-ča. Žogo je poslal pod samo prečko. To je gostom dalo krila in skorajda smo imeli občutek, da Velenjčani branijo točko. V 76. minuti je imel vratar Cvjetkovič srečo, saj je žogo, udarjeno po prostem strelu, zaustavila desna stativa. Tekmo si je ogledalo kakšnih 300 gledalcev, sodil pa je Bučar iz Novega mesta. V naslednjem kolu bodo Rudarjevi nogometaši gostovali v Celju, kjer se bodo pomerili z domačim In-grad — Kladivarjem.
Elkroj:Mura 2:3 (2:2)
Še slabše so se odrezali nogometaši Elkroja. Na domačem igrišču so namreč izgubili še drugo srečanje zapored in si precej »zakuhali« položaj na lestvici. Po porazu z Izolo so tokrat z 2:3 klonili še proti Muri. Z dvema zadetkoma Grobelška so v prvem polčasu dvakrat vodili, gostje pa so do odmora obakrat izenačili. Domači so v tem obdobju zapravili še vrsto lepih priložnosti za zadetek, kar so gostje izkoristili in v drugem polčasu dosegli še tretji zadetek. Vsaj točko bi pet minut pred koncem lahko rešil Hren, vendar je zastreljal enajstmetrovko. Nedeljski nasprotnik Elkroja bo Triglav v Kranju. Se lahko nadejamo presenečenja v tekmi z neposrednim tekmecem z dna lestvice? Fužinar:Šmartno 1:1 (0:1)
Še najboj so se pravzaprav izkazali nogometaši ERE Šmartnega, ki so na gostovanju pri Fuži-narju iztržili točko. Lahko bi tudi obe. S strelom z enajskih metrov so povedli že v 4. minuti, nato dvakrat zadeli vratnico in zamudili vsaj še tri izredne priložnosti. To se jim je v nadaljevanju maščevalo in domačini so v 55. minuti izenačili. V prihodnjem kolu se bodo Šmarčani doma pomerili s sosedom na lestvici, ekipo Pohorja.
Kegljanje— Šoštanjčani pokalni zmagovalci
Šoštanjski kegljači so v liga-škem tekmovanju znova osvojili »samo« drugo mesto, ki jih seveda ne vodi v višji rang tekmovanja, bili pa so zato uspešnejši v tekmovanju za jugoslovanski pokal. Zmagali so namreč v tem tekmovanju na področju celjske regije in prejeli lep pokal v trajno last, v republiškem finalu v Litiji pa so že v prvem kolu naleteli na mnogo boljšega nasprotnika in izpadli.
VLOMA V KLETI
V noči na 4. oziroma 5. maj so velenjski miličniki zabeležili dva vloma v kleti. Iz kleti Marjana P. z Jenkove ceste so nepridipravi odpeljali tri kolesa, iz kleti Miroslava D. iz Šaleka pa dva para smuči.
KRAJE IZ AVTOMOBILOV
Kraje iz avtomobilov se v teh pomladnih dneh kar vrstijo. Dol-goprstneži kradejo dele osebnih
Prijateljski stisk rok ob vstopu
Člani športnega društva Vrbo-vec iz Nazarij s svojo redno dejavnostjo pridno skrbijo za šport, rekreacijo in razvedrilo prebivalcev Nazarij in okolice. Tudi sicer so pridni. Nenehno urejajo svoje igrišče in njegovo okolje, ob njem so sami zgradili stavbo za garderobe, slačilnice in društvene prostore. Med njihove večje in vsakoletne prireditve vsekakor sodi vsakoletni nogometni maraton, ki ga prirejajo med prvomajskimi prazniki. S srečanjem pričnejo zadnjega aprila zvečer in ga sklenejo 24 ur kasneje, 1. maja zvečer torej. Na vsaki strani so po tri ekipe »mladih« do in »sta-
vozil, v vozila pa tudi vlamljajo in odnašajo vse kar se pač odnesti da. Največkrat so to radijski sprejemniki, pa različni drugi predmeti, ki jih puščajo lastniki v vozilih.
V noči na 5. maj je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Ivana S. in Vincenca C. Obe vozili sta bili parkirani na Foitovi cesti. Vlomilec je odnesel avtoradijska sprejemnika. V noči na 8. maj pa je bilo vlomljeno v osebni avtomobil Antona P. Parkiranega je imel na parkirišču na gradu. Nepridiprav mu je odnesel prav tako radijski sprejemnik.
v drugo desetletje
rih« nad 27 let. Povedati velja, da to ni le športna prireditev, saj je predvsem prijetna popestritev prazničnih dni. Ob igrišču je venomer polno mladih in starih in tudi letos je bilo tako.
Maraton je letos slavil deseto obletnico, z njim pa desetletnico slavi tudi društvo samo. Jubilej bodo primerno obeležili junija. Pred letošnjim srečanjem so stari vodili v skupnem seštevku s 5:4, mladi pa so obletnico izkoristili za izenačenje, saj so starejše vrstnike premagali s 123:98. V drugo desetletje bodo tako krenili poravnani, pa s toliko več dobre volje in športne vneme.
HUDA PROMETNA NESREČA
Iz smeri Titovega Velenja proti Celju je peljal v nedeljo, 8. maja okoli 19.30 voznik osebnega avtomobila Jože Štumpfel, 1960. V bližini odcepa proti Bevčam je zapeljal iz neznanega razloga v levo, izven vozišča. Tam je trčil v vzpetino ob cesti; nato se je vozilo prevrnilo. Pri nesreči so se hudo telesno poškodovali Vlado Sedovnik, 1973, Marija Štumpfel, 1937, in Tanja Štumpfel, 1983. Jože Štumpfel, 1933 je bil lažje telesno poškodovan, voznik pa ni bil poškodovan.
Tenis
V soboto, 7. maja, in nedeljo, 8. maja, se je pričelo tekmovanje v vseh republiških ligah. Prva republiška teniška liga šteje 10 ekip, druga 8 ekip ter štiri tretje lige po 8 ekip.
Sistem tekmovanja je enokrožen po modificiranem sistemu in to vsak z vsakim v posamezni ligi.
Šaleški teniški klub je v I. kolu 1. republiške lige igral na domačih igriščih z ekipo TK-Zlatarna Celje ter iz-
fubil z rezultatom 3:6, v II. kolu pa je TK gostoval v Slovenski Bistrici in premagal TK Slovenska Bistrica z visokim rezultatom 8:1.
REZULTATI: I. kolo: ŠTK:TK Zlatarna Celje 3:6; Posamezno: Bu-kovec:Vengust 3:6, 1:6: Končan:Di-mitrijevič 6:3, 6:2; Vujoševič:Mlina-rič 4:6, 6:2, 4:6; Meh:Furlan 6:7, 1:6;
Skornšek:Veber 3:6, 1:6; Top-čič:Travner 6:7, 2:6; Dvojice: Bukovec-Vujoševič:Vengust-Mlinarič 7:5, 6:4; Končan-Topčič:Dimitrijevič-Ve-ber 2:6, 7:5, 6:7; Meh-Podojster-šek:Furlan-Volk 6 4 6:3. II. kolo: TK Slovenska Bistrica :STK 1:8; Posamezno: Mijovič:Bukovec 7:5, 3:6, 3:6; Kos (ml.): Končan 2:6, 5:7; Kos:Vu-joševič 2:6, 2:6; Zalokar:Meh 3:6, 6:1, 6:1; Pipenbaher.Špegel 0:6, 1:6; Jurak:Topčič 0:6, 5:7; Dvojice: Mijo-vič-Kos:Bukovec-Vujoševič 2:6, 2:6;
Zalokar-Jemenšek :Končan-Topčič 2:6, 3:6; Jurak-Bradan:Meh-Podoj-steršek 4:6, 4:6;
V soboto, 14. maja 1988, ob 9. uri, bo na teniških igriščih gostoval Slovan iz Ljubljane, v nedeljo, 15. maja 1988 pa ŠTK gostuje v Ptuju proti tamkajšnji teniškim klubom.
Ivan Druks
Mali nogomet — vrsta turnirjev v maju
Titovo Velenje
Mali nogomet ima vse več privržencev o čemer pričajo tudi številni turnirji, zlasti v letošnjem maju, mesecu mladosti. Tako bo klub malega nogometa »8. oktober« iz Titovega Velenja v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS Velenje v soboto in nedeljo, 14. in 15. maja, na igrišču osnovne šole Bratov Mravljakov pripravil turnir, ki bo razdeljen v dve skupini. V prvi bodo tekmovali za denarne nagrade in pokal (startnina 40.000 dinarjev), v drugi pa za pokale in priznanja ob dnevu mladosti (startnina 10.000 dinarjev). Zadnji rok prijave je petek, 13. maja. Prijavite se lahko v bistroju »Žur«, kjer bo istega dne ob 20. uri tudi žrebanje.
Kokarje
Turnir v malem nogometu bodo ob dnevu mladosti pripravili tudi člani športnega društva Dreta iz Kokarij in ga obenem posvetili spominu na dolgoletnega člana Franca Strgarja. Turnir bo 22. maja, nastopilo bo lahko največ 40 ekip, prijave pa sprejemajo v bifeju »Emil« v Kokarjah do sobote, 16. maja. Startnina je 30.000 dinarjev, ob prehodnem pokalu pa za najboljše pripravljajo tudi vabljive denarne nagrade.
RTC Golte — Smučarsko-kajakaško tekmovanje
Pod pokroviteljstvom skupščine občline Mozirje bo RTC Golte v soboto in nedeljo, 21. in 25. maja, pripravil prvo rekreacijsko tekmovanje v kombinaciji kajaka in smučanja, ki bo poslej vsako leto. V smučanju se bodo udeleženci najprej pomerili v soboto, 21. 5, na plazu pod Planjavo v Logarski dolini in sicer ob 15. uri in 30 minut. V nedeljo ob 11. uri bo na vrsti še kajakaški spust po Savinji od Strug do Ljubnega. Za pokale, priznanja in praktične nagrade se smučanje šteje samo v kombinaciji, spust pa tudi samostojno. Možno je skupno prenočevanje v novem domu planincev v Logarski dolini, tudi kampiranje. Prijave sprejema Marjan Skornišek do 20. maja na telefon 831-111 in 831-867, prijavite pa se lahko tudi 21. maja od 12. do 14.30 v domu planincev v Logarski dolini.
Alpinistične novice
V	nedeljo 1. 5. 88, so štirje člani ŠAO-ja: Tanja Urbane, Marjan Ostruh, Verdnik Leon in Dani Urbane, odšli plezat v plezalni vrtec nad Črnem Kalu. Ta dan je bilo plezališče dobro obiskano, prišli so plezalci iz cele Slovenije, od začetnikov pa do zelo dobrih. Velenčani so splezali dve smeri VI. stopnje, tri smeri VII in poizkušali priti čim više v smeri Mandarina z oceno IX — . Ugotovili so, da smer z takšno težavnostjo ni mogoče preplezati brez temeljite študije.
V	soboto 7. 5. 88, pa so Justin Grega, Tanja in Dani Urbane, odšli v Dolžanovo sotesko, kjer so trenirali v smereh z oceno od VIII, do XI—.
Jamarske novice
V torek 3. 5. 88, so trije člani kluba Podlasica iz Topolšice, odšli na jamarsko akcijo v Hudo luknjo. Vsi trije: Andrej Kodrun, Tanja ter Dani Urbane, so bili v tej jami prvič. Poleg spodnje etaže so si ogledali še zgornjo etažo. V jami so prebili pet ur.	A. K.
MILIČNIKI SO ZAPISALI
Ročk koncert leta v Sloveniji
Zvezda večera Daimyo Jackson
Po zelo uspešni prireditvi 16. aprila v Rdeči dvorani, kjer so poleg Francesca Napolija nastopili še Agropop, Big Ben, srebrna krila in še mnogi drugi, se je diskoteka Super Fleck odločila, da za vse tiste, ki ljubijo ročk glasbo, organizira največji ročk koncert leta, in to 21. maja ob 21. uri v Rdeči dvorani, 22. maja ob 21. uri pa v ljubljanski dvorani Tivoli. Tokrat bo zvezda večera Daimyo Jackson, ki prihaja iz ZDA, po rodu je sicer Nizozemec. Rojen je 23. januarja 1964. Slavo si ustvarja s svojimi uspešnicami: Say when, summer gar-den, Love takes over. S to zadnjo uspešnico se je uvrstil na ameriških lestvicah. Tekste za njegove pesmi piše Billy Oceaan. Poleg svojih pesmi bo Daimyo Jackson zapel tudi nekaj uspešnic Mic-haela Jacksona, kjer se bomo lahko prepričali, da med njima ni resnično nobene razlike.
Poleg Daimya Jacksona naj naštejemo še nekaj domačih izvajalcev, ki bodo nastopili na obeh prireditvah, in ki so trenutno najbolj popularni v Jugoslaviji: skopska skupina Leb i sol, sarajevske Divlje jagode, vse bolj popularna ženska skupina Caca-dou look z Reke, Mariborska
skupina Lačni Franz in Četrta dimenzija, ena najbolj popularnih skupin na Štajerskem. Prireditev v Titovem Velenju bo trajala vso noč, poskrbljeno bo za pijačo in prigrizek. Vsi tisti, ki bodo pravočasno poskrbeli za nakup vstopnic, bodo odšteli samo stari milijon, na dan prireditve pa bodo vstopnice občutno dražje.
Vstopnice so že v prodaji v diskoteki Super Fleck, lnexu in Globtourju.
.eStVjCa
Ponedeljek, 16. maja na radiu Velenje
1.	HEART — Pet shop boys
2.	GET OUTTA MY DREAMS, GET INTO MY CAR — Billie Ocean
3.	FLAMES OF LOVE - Fancy
4.	I GET WEAK — B. Carlisle
5.	GET LUCKY - J. Stewart
6.	WHO'S LEAVING WHO - Hazell Dean
7.	MY BED IN TOO BIG — Blue sistem
8.	TOGETHER FOREVER (house of love mix) - Rick Ast-ley
9.	DAYDREAM — The buck beats
10. HOUSE OF MYSTIC LIGHTS - C.C. Catch
Moj predlog Moj naslov _
Hudournik odličen v Zagrebu
Obdobje pomladanskih krosov je za nami in atleti so pričeli meriti moči na uličnih tekih in tudi že na stadionih. Otvoritveni republiški atletski miting je bil tokrat v Novi Gorici, ki je bil obenem izbirno tekmovanje za sestavo slovenske mladinske reprezentance. Nastop na partizanski olimpiadi v Foči sta si že zagotovila Mrazova in Pohar, v Novi Gorici pa so nase zlasti opozorili Rantova, Džedovičeva in Gorjup.
Seveda je veliko odmevnejši uspeh dosegel Hudournik na uličnem teku ob dnevu osvoboditve v Zagrebu. V hudi domači in
mednarodni konkurenci je osvojil vidno 9. mesto in bil s tem najboljši jugoslovanski tekač. Na podobnem tekmovanju in v enaki konkurenci v Ljubljani je Hudournik osvojil 12. mesto. Njegova dobra pripravljenost torej obeta odlične rezultate v bližajoči se sezoni, ko bo tekel svojo disciplino 3.000 metrov z ovirami.
Slavili so tudi velenjski mladinci v štafeti 3 x 1.000 metrov, zanjo so nastopili Pohar, Gorjup in Grega Suhadolnik, pri mladinkah pa so bile Mrazova, Rantova in Džedovičeva druge.
B. Šalamon
Športno društvo Vrbovec
Dve desetletji društva in maratona
Srečanje Titovih mest
Od 6. do 8. maja 1988 seje Titovo Velenje udeležilo petega športnega srečanja Titovih mest, ki je bilo v Titovih Užicah. Velenjčani so uspešno zastopali svoje mesto, saj so bili med osmimi Titovimi mesti končni zmagovalci in osvojili lep pokal ter spominsko sliko — grafiko, domačega umetnika. Tekmovali so v mnogoboju in košarki. Ogledali so si tudi spomenik na Kadinjači in muzej narodno-osvobodilne borbe. Srečanje je bilo zelo dobro organizirano in udeleženci so polni lepih vtisov odšli iz Titovih Užic.
Boruta Marka
Desni breg — mladi ob dnevu 0F
Ob dnevu OF je športna sekcija Desnega brega ob pomoči OK ZSMS pripravila že 15. tradicionalni nogometni turnir. Pokale za prva štiri mesta so osvojile ekipe Lipov list, Šmartno, Paka in Šalek. Kot je povedal vodja te sekcije pri Desnem bregu Franc Skutnik, so mladi proslavili dan OF žal brez pomoči krajevne skupnosti.
Mladi Desnega brega so tudi organizirali prvo disciplino za Kajuhov pokal. v krosu okoli jezera je zmagal Silvo Denovnik. Tako v tekmovanju za tekmovalni in množični del vodijo mladi Desnega brega.
Naslednja panoga v mesecu mladosti bo namizni tenis.
Zdravko Golob
Šahovski turnir v Topolšici
Minuli teden je v Topolšici v sklopu krajevnega praznika 9. maja šahovski mojster FIDE, Darko Supančič član S. K. Metalne iz Maribora, odigral simul-tanko z 19-imi šahisti Veienja, Šoštanja in Topolšice.
Gost je zmagal 16 1/2 : 2 1/2. Domačini so iztržili pet remijev, in sicer Matko, Milovanovič, Rupnik, Sevčnikar in Kneževič.
Po končanem srečanju je mojster poudaril dobro igro večine domačinov, posebej pa zavzetost mladega slepega šahista iz Topolšice Vikija Vrtačnika.
Takšna srečanja, ne glede na rezultat, so dobra oblika popularizacije šaha v šaleški dolini in Sloveniji.
S. K.