številki 3 15/ letnik 58 / Ljubljana, 15. april 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije enka Bobovec, sekretarka o območni or-jj n|zaciji ZSSS Pomurje, je Dušanu Semo-v u Poslala predlog za odprtje posebnega rali h3 -Pr.* ZSSS. Ta račun, v katerega bi Svo-ooni sindikati vplačevali prostovoljne pri-[Pevke, bi omogočil izplačevanje pomoči de-cem, ki dva ali več mesecev ne prejmejo y v S" Nova Delavska enotnost bi članstvo ob-v. Scala o tem, v katerih podjetjih so se naši j ,ni znašli v takšni stiski. Organizacije, ki bi Prostovoljne prispevke, bi tudi povedale, katero podjetje so denar namenile. Solidarnost za delavce, ki so več mesecev brez plač Katastrofa blejskega turizma Delavci Hotela Lovec Bled so se odločili, da bodo v nedeljo, 12. apri-,a» Začeli opozorilno stavkati. Za ta korak so se odločili, ker želijo stnikom in javnosti sporočiti, da svojega dela ne morejo več nor-^no opravljati. Zadnjo plačo so dobili za lanski november. '“e opozorilna stavka ne bo zalegla, bo stavkovni odbor, ki ga vodi Predsednik SGiT v Lovcu Mirsad Mulalič, nadaljeval stavkovne ak-lvnosti skladno s stavkovnimi pravili. Delavci Grand Hotela Toplice pa zgroženi spremljajo potek ^nacionalizacijskega postopka. Ta namreč ustavlja vse aktivno-1 tega stebra blejskega turizma, zaradi česar delavci ne prejemajo vec Plač. Tudi za začetek turistične sezone se ne morejo pripra- Uprava si skupaj z vsemi zaposlenimi prizadeva rešiti zaplet, kije neposredna posledica vodenja denacionalizacijskega postopka. Ugotavljajo pa, da zakonodaja preveč ščiti interese upravičencev pri vračanju premoženja, zato Sava, ki ji zaposleni zaupajo, ne more prevzeti hotela in delavcem zagotoviti dela. Zaradi vsega tega so delavci za to sredo sklicali zbor delavcev. Nanj so povabili vse, ki bi lahko kaj naredili za rešitev nastalega položaja. Posebej so povabili tudi Marjana Podobnika, Toneta Ropa, Janka Razgorška, Bogdana Topiča, Janeza Bohoriča in še številne lokalne funkcionarje ter predstavnike gospodarstva. O zboru bomo poročali v prihodnji številki našega časopisa. SKEI podpisal pogodbo o solidarnosti sindikatov, včlanjenih v Evropsko organizacijo kovinarjev (EMF) Pogodbe o solidarnosti sindikatov, včlanjenih v EMF, bomo objavili prihodnji teden. Po njej so člani sindikatov članic EMF upravičeni do pomoči drugih sindikatov, ko gre za spore iz delovnopravnih razmerij. Semolič odgovarja na napade Dušan Semolič in drugi čla- rajo iz notranjih težav v drugih ni vodstva ZSSS so ta teden sindikalnih organizacijah. Njimi tiskovni konferenci odgo- hovi avtorji jih, je dejal, poši-vorili na očitke kolegov iz sin- Ijajo v javnost zaradi tega, da dikatov, ki niso podpisali Do- hi vplivali na članstvo ZSSS, naj govora o plačni politiki. O tem prestopi k njim. Če mislijo, da poročamo na 2. strani. lahko na pogajanjih dosežejo Za očitke Kmetiča, I zmihar ja več, naj se temu, kar je ZSSS in Rebolja je na letni seji oh- podpisala, odpovedo, je dejal močne organizacije ZSSS Semolič in jim zaželel uspešna Domžale Semolič dejal, da izvi- pogajanja. Več na straneh 4 in 5 Tiskovna konferenca vodstva ZSSS Dogovor naj bi veljal le za člane sindikatov, ki so ga podpisali Ker se tiskovne konference kolegov iz sindikatov, ki niso podpisali Dogovora o plačni politiki, kar vrstijo, se je tudi ZSSS odločila pojasniti, zakaj je Dogovor podpisala. “Podpisali smo ga zato, ker smo pri seštevanju plusov in minusov ugotovili, da več pridobimo, kot izgubimo,” je povedal Brane Mišič, izvršni sekretar predsedstva ZSSS. Po besedah Dušana Semoliča, predsednika ZSSS, je bil podpis tudi posledica tega, da je na pritisk ZSSS vlada pristala na začetek pogajanj o uskladitvi izhodiščnih plač in regresa za zaposlene v negospodarstvu. Sindikati negospodarstva so glede izenačitve regresa za letni dopust z gospodarstvom “naskočili” državni zbor. “Podpis je torej posledica tega, daje prišlo do dobrega kompromisa med cilji ZSSS in tem, kar so ponujali delodajalci in tudi vlada. Če ne bi podpisali, bi nas članstvo vprašalo, kaj smo zanj naredili. Uredili pa smo zlasti minimalno plačo, ki bi bila sicer od 1. julija neurejena. Uredili smo tudi regres za letni dopust in eskalacijsko lestvico, po kateri se plače usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov. Dogovor pa ne omejuje tistega, kar je treba s pogajanji urediti v kolektivnih pogodbah dejavnosti,” pojasnjuje Dušan Semolič. Po Mišičevih besedah bi brez Dogovora glede minimalne plače nastala pravna praznina, tako pa ta plača znaša 68.233 tolarjev, sedaj jo prejema kar 30.000 zaposlenih. Nova višina minimalne plače je usklajena s standardi v Evropi in bo veljala dalj časa. Nova minimalna plača odpira možnosti postopnega dograjevanja plačne politike in odpravo razkoraka z izhodiščnimi plačami za prve tri tarifne razrede. Že na prvi naslednji seji ekonom-sko-socialnega sveta bo ZSSS predlagala povečanje minimalne plače za 3,9 odstotka, kolikor je bruto domači proizvod zrasel v lanskem letu. Pred leti smo se dogovorili za ločeno izkazovanje plač po kolektivnih in individualnih pogodbah. Takrat je imelo individualne pogodbe 4,5 odstotka zaposlenih, za njihove plače pa je šlo kar 11,5 odstotka plačne mase. Pred uveljavitvijo minimalne plače je bilo razmerje med 10 odstotki najslabše in najboljše plačanih 1 : 4,1, kasneje pa le 1 : 3,31. Razmerja med najvišjimi in najnižjimi plačami so tako postala znosnejša. V posameznih podjetjih pa so razmerja še vedno prevelika in nesprejemljiva. Vendar te visoke plače niso do- mena Dogovora, ampak odvisna od moči sindikata v takšnem podjetju. Usklajevanje plač z rastjo življenjskih stroškov je enako kot po prejšnjem Dogovoru. Dejanske plače niso omejene, zato realno rastejo. Lani so bile izhodiščne plače vse leto enake, realna izplačila pa so bila večja za 1,6 odstotka. Ker je bila inflacija 6,5-od-stotna, bi dejanska izplačila morala biti manjša. Realne plače so se od leta 1992 do 1998 povečale za 37,3 odstotka. Boljše plače, te so pomemben interes delavcev, so po novem odvisne zlasti od kolektivnih pogodb dejavnosti. Regres za letni dopust je v kolektivnih pogodbah dejavnosti le pravica, zneska te pogodbe ne določajo. Izplačila iz tega naslova lahko po uredbi vlade o obračunavanju davkov in prispevkov znašajo 70 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji. Višja izplačila pa so obremenjena z vsemi davki in prispevki. Zaradi tega bi bilo za dobra podjetja boljše, da namesto višjega regresa povečajo plače, nenazadnje bodo delavci pri tem na boljšem glede dohodnine. Zaradi uvedbe davka na dodano vrednost je ZSSS najprej predlagala spremembo lestvice za obračun dohodnine. Ker vlada tega ni sprejela, je ZSSS uspela s predlogom za draginjski dodatek, s katerim naj bi bili zaščiteni slabše plačani delavci. Ta dodatek torej ne pomeni priznanja revščine. Če se v Sloveniji ne bodo ponovile izkušnje Hrvaške, bo ta dodatek le varovalo, ki ga ne bo treba uporabiti. Možnost izplačila plač iz naslova uspešnosti poslovanja -do 10 odstotkov mase plač in do 25 odstotkov celotnega dobička - pomeni največ 8,3-odstotno povečanje plač. Za ZSSS pomeni Dogovor obvezo p°s*° pne dograditve plačnega sistema v smeri vecje pravičnosti in krepitve socialne in materin ne varnosti zaposlenih. Sindikati dejavnost so v zadnjem letu sklenili osem kolektivni pogodb dejavnosti, pogajanja o štirih pog°d bah pa še potekajo. Doro Hvalica je govoril o položaju na P° gajanjih o višini izhodiščnih plač in regres za zaposlene v negospodarstvu. Sindikati n gospodarstva so se letos tega lotili temelj to, za cilj so si postavili izenačitev višine M hodiščnih plač in regresa med gospodarstvo in negospodarstvom. Na pogajanjih o Dog0 voru tega niso mogli doseči, na pritisk Z5 pa je vlada pristala na pogajanja. Zaradi ga koordinacija negospodarskih sindikat Dogovora (še) ni podpisala. Na pogajanjih o spremembah tarifne p loge kolektivne pogodbe za negospodarst so govorili o postopnem izenačevanju izh diščnih plač in višine regresa. Glede regi"^ saje opredelitev sindikatov za izenačitev ze trdna in Hvalica upa, da bo cilj kmalu dose žen. V najslabšem primeru bo regres izen*j čen šele leta 2001, mogoče pa že v pri ihod' njem letu. Glede izhodiščnih plač P3Je ložaj bolj zapleten, zato je cilj še bolj od 11 Sindikati negospodarstva so “naskočili tudi državni zbor, v katerem se je zace obravnava zakona o minimalni pl3^*’/6 gresu in usklajevanju plač (uzakonitvi V govora). V odboru za delo so prek Mii-8 na Potrča uspeli z amandmajem, s kate rim bi regres izenačili že letos. Za P°tr ^ so se odločili, ker je bil amandma le on prl pravljen vložiti. Za ta amandma so gla!\° vali tudi poslanci LDS. Hvalica upa, da dr- žavni zbor ne bo uzakonil neenakopravno osti. sti pri regresu. Zaveda se tudi nevarn da se bo vlada kot delodajalec izogibala P° gajanjem. Zanimivo je, da bodo imeli Pra vico do regresa tudi direktorji zavodov javnem sektorju. Po besedah Hvalico si dikati temu ne nasprotujejo, saj nimajo naj višjih plač. Na novinarsko vprašanje, kolikšen boje tošnji regres, je Hvalica povedal, da še m d govorjen. Vlada ponuja največ 95.000 tol jev, kar bi zaposleni prejeli v dveh obroki > 75.000 tolarjev julija, 25.000 pa januarja p0 hodnje leto. Enotno stališče sindikatov je naj manj 99.000 tolarjev, 80.000 že julija, °sta_ nek pa decembra. O tem naj bi v četrtek ra pravljala vlada, ki pa ima očitno zadrege v pr računu. Sindikati negospodarstva bodo g,c amandmaja na zakon o minimalni plač' hirali do konca. Prav za vsakega poslanca do objavili, kako bo glasoval o amandn1 ju, ki gaje vložil Miran Potrč in za to d° ^ podporo matičnega delovnega telesa drz3 nega zbora. Franček ^ I 1ki j® bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo .• Ii,’ Iv 11 i IL M ZSSS, Dalmatinova4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255, n°v nar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-47511 • Tisk: DeloTČRd.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministislv0 za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-5569 ■nistrstvo za delo je ta Ponedeljek organiziralo ednarodno konferenco socialni varnosti arejših brezposelnih seb. Za objavo smo gazeli le prispevka Moutona, st .narodno priznanega ^okovnjaka, in Jeana S?*esa Dehayeja, aifekt( .j -torja regionalnega ravstvenega sklada iz jancije. Prvi je primerjal ozhcne pokojninske sistei *£mV2S£m* fosebej zanimivo l anc?sko rešitev, po 0!!:®ri starejši delavci na zavod za ‘^Poslovanje, kjer n ®Jrnei° 65-odstotno ^domestilo plače, podajalci pa na njihovo nesto zaposlijo mlajše 5*poselne osebe. o besedah Pierra Moutc edvideva zakonodaja nekate j ,av Predčasno upokojevanje x ©Krajni brezposelnosti. Pr l no .izplačevanje pokojnine 1 lreja do pet let, na Finsken tern' traJal° kar 10 let. Ne , _ e države na so uvedle nred ■ ~ uciavce z dopolnjen n ,n° dobo, ki lahko nezman K0jnine prejemajo več let prevdPisano starostjo. D f držav je zaradi rasti reinosti starejšim brezposi ^ebarn omogočilo invali i 1 °KOllteV nnrmia 'ir, el'k del starejših dela\ . na Nizozemskem, v Vel: Pr-jv’ daliji, Nemčiji in Š Šel Casno Prenehali delati v Pokoj v okviru inva so CDe nad določeni ne . nekaterih državah skanja zaposlitve. v rrnnr-iii „„...... • . Mednarodna konferenca o socialni varnosti starejših brezposelnih V Franciji uspešno povezujejo politiko upokojevanja z zaposlovanjem 1 jen z zakonom, ga izvajajo v okviru sporazumov ali kolektivnih pogodb med socialnimi partnerji. Del denarja prispeva država, večji del pa podjetja, prispevki delavcev pa so manj pogosti. Pogoj za takšno upokojitev je obvezna zaposlitev mlajše brezposelne osebe. To pomeni, daje politika upokojevanja tesno povezana s politiko zaposlovanja. Francija je te ukrepe uvedla tudi zaradi tega, ker so vse do osemdesetih letih za upokojevanje veljala zelo stroga merila, upokojitvena starost je bila zelo visoka. Različni ukrepi predčasnega upokojevanja so omogočili nadomestni dohodek velikemu številu delavcev, ki jih je razvoj gospodarstva izrinil iz aktivnega življenja. Zaradi tega so v Nemčiji, Španiji, na Finskem, v Franciji in na Nizozemskem delovno aktivni, stari od 55 do 64 let, v veliki manjšini. V zadnjem času je opaziti tudi iskanje rešitev za starejše delavce s krajšim delovnim časom in delno upokojitvijo. Takšna delna upokojitev pomeni zmanjšanje poklicne aktivnosti po določeni starosti, za izpad plače pa takšen delavec prejme delno pokojnino. Več držav je to uvedlo, vendar so rezultati še zelo skromni. Nekatere države so v nasprotju z olajšavami uvedle kazni za delodajalce, ki odpuščajo starejše delavce. V Franciji in Avstriji so delodajalci kaznovani, na Danskem pa jim, če zaposlijo starejšega delavca, izplačajo subvencijo. Nemčija in Francija nimata seznama delovnih mest, na katerih zaposleni delajo v zelo težkih delovnih razmerah. Ti dve državi za vsakega delavca posebej ugotavljata delovno zmožnost. (Zanimivo bi bilo, če bi pri nas to naredili za policiste, op. F. K.) Delovna zmožnost se oceni na podlagi zdravniških ugotovitev. Za osebe, ki so začele delati s 14 ali 15 leti in opravljajo težka fizična dela, je zelo verjetno, da bodo predčasno izčrpane, tudi njihova pričakovana starost je manjša kot pri drugih osebah. Zanje je zato smiselna upokojitev po določenem številu delovnih let, ne glede na starost, kar pomeni upoštevanje dopolnjene delovne dobe. Po izvajanjih Jeana Charlesa Dehayeja, je umik starejših neučinkovitih delavcev iz aktivne zaposlitve priporočljiva rešitev. Na delovnem mestu namreč težko sledijo uvajanju nove tehnologije. Za to nalogo je v Franciji pristojna državna organizacija UNEDIC, njena skrb so zaposleni v industriji in trgovini. Že leta 1972 so se v Franciji dogovorili za pomoč ob odpustu starejših delavcev. Zaradi stopnjevanja krize so bile leta 1982 z vla- Različen meter V nadaljevanju razprave je Lučka Bohm vprašala Anjuto Bubnov Škoberne, kako naj bi pri nas uredili možnosti za upokojitev tistih, ki so začeli delati zelo mladi. Profesorica s pravne fakultete v Ljubljani, specialistka za socialno in varnostno pravo, je odgovorila, da naša mladina uživa posebno varstvo. Za izčrpane imamo možnost invalidskega upokojevanja. Normalno delovno zmožni pa naj bi po njenem mnenju delali do enake starosti kot drugi. Potrebe po izjemni pravici profesorica zato ne vidi. Na vprašanje Branke Novak, kako reševati položaj iztrošenih delavk in delavcev tekstilne industrije, pa je Anjuta Bubnov Škoberne odgovorila, da bi bila posebna ureditev primerna. Podobno kot v Franciji, kjer to urejajo s pogajanji med partnerji v dejavnosti, bi to lahko uredili tudi pri nas. Ce pa ima tekstilna industrija težave, je to treba urediti z drugimi ukrepi, pokojninski sistem teh problemov ne more odstraniti. dno uredbo vpeljane solidarnostne pogodbe, po katerih se o tem pogajajo partnerji pogodb v dejavnostih. Vsak delodajalec, ki se je vpisal v takšen sistem, je s tem pridobil možnost, daje ob prostovoljnem odhodu delavca, starejšega od 55 let, iz aktivne zaposlitve prejel od države pomoč za zaposlitev brezposelne osebe. Ko so še istega leta naredili bilanco, so ugotovili, daje od 208.000 upravičencev to možnost izkoristilo le nekaj več kot 15.000 oseb. Socialni partnerji (država, delodajalci in delojemalci) so leta 1995 podpisali dogovor o ustanovitvi sistema ARPE. Ta sistem omogoča delojemalcem, ki so stari 58 ali 59 let ter šobili 12 let vključeni v sistem zavarovanja za primer brezposelnosti in so 160 trimestrov vplačevali prispevke, da lahko v določenem trenutku uporabijo možnost polne pokojnine, da zapustijo podjetje in prejemajo nadomestilo za zaposlitev (ARPE). Nadomestilo za zaposlitev znaša 65 odstotkov bruto plače. Delodajalec je dolžan v treh mesecih po odhodu takšnega delavca na njegovo mesto zaposliti po enaki pogodbi iskalca zaposlitve, po možnosti mlajšega od 26 let. Pobuda za odhod iz podjetja je na strani zavarovanca, nadzor nad tem pa opravlja Sindikalno združenje za zaposlovanje v industriji in trgovini (ASSEDIC). Na tej podlagi bi od leta 1995 do konca lanskega leta iz podjetij lahko odšlo 144.600 delojemalcev. Na njihova delovna mesta bi delodajalci lahko zaposlili 127.129 oseb, več kot 99 odstotkov za nedoločen čas. Možnost odhoda sta izkoristili le dve tretjini tistih, ki so pridobili to pravico. Največ jih je ostalo, ker zaradi nižjih prejemkov niso hoteli oditi z delovnega mesta. Odhodi iz aktivne zaposlitve po sistemu ARPE postopno spodrivajo druge možnosti, kot je napri-mer postopna predčasna upokojitev. Na vprašanje ministra Toneta Ropa, kakšni so stroški takšne oblike odhajanja delavcev iz aktivne zaposlitve, je Dehaye odgovoril, daje bila cena od leta 1995 do 1998 povprečno 70.000 mark na delavca, zdaj pa je večja za okroglih 10.000 mark. Ministra je zanimalo tudi, ali bi takšen sistem lahko uvedli tudi v Sloveniji. Gost iz Francije je povedal, da našega sistema ne pozna dovolj. O uvedbi odhoda z dela z nadomestilom in ob pogoju nadomestne zaposlitve brezposelne osebe se bomo morali torej odločiti sami. Franček Kavčič Člani konference območne organizacije ZSSS Domžale so prejšnji teden na letni seji ocenili delo v preteklem obdobju in sprejeli usmeritve za prihodnje obdobje. Pohvalili so vzorno Letna seja območne organizacije ZSSS Domžale pripravljena pisna gradiva in tudi uvodna izvajanja sekretarke Justi Arnuš ter nato sprejeli vse predlagane listine. V razpravi je sodeloval tudi Dušan Semolič, predsednik ZSSS, in med drugim odgovarjal na nekatere kritike drugih sindikatov. Kot je povedala Justi Arnuš, sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale, je bila osrednja naloga te območne organizacije uresničevanje kolektivnih pogodb. Prav to nalogo so imeli v ospredju tudi sindikati podjetij in zavodov, kar polovica jih je ugotavljala večje ali manjše kršitve kolektivnih pogodb, najpogosteje ka-snitev izplačil, kasnitev izplačil nadomestila za prehrano med delom in za prevoz na delo, neizplačilo ali zamuda pri izplačilu regresa za letni dopust, napačne izračune nadomestil, zaplete z jubilejnimi nagradami, tudi zaradi spremembe v splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti, neizplačilo odpravnin. Sindikati podjetij so o teh ugotovitvah opozarjali uprave podjetij praviloma le ustno. Le en sindikat podjetja je zahteval intervencijo inšpekcije dela, stavke pa ni bilo nobene. Število članov, ki so potrebovali pravno pomoč, seje lani povečalo. Ne gre za to, da delodajalci ne bi poznali predpisov, ampak za premoč kapitala nad šibkejšim delavcem, do česar prihaja zaradi velikega zaostanka na delovnih in socialnih sodiščih. Priljubljen način reševanja presežnih delavcev je na- Dobro opravljeno delo je podlaga za večjo samozavest potitev na delo k majhnim delodajalcem, kjer nimajo skoraj nobene gmotne in socialne varnosti. Delavci pri majhnih podjetnikih so praviloma tako zastrašeni, da se ne upajo postaviti za svoje pravice, ugovore in pritožbe vlagajo šele po prenehanju delovnega razmerja. Lani je območna organizacija ZSSS nudila pravno pomoč 1034 delavcem, sodelovala je na 15 pogajanjih v podjetjih, pred sodiščem pa j e zastopala 253 delavcev. Odvetnica je zastopala še 249 delavcev v dveh stečajnih postopkih (Tamiz Mengeš in obrat Planike v Lukovici). S predsedniki sindikatov in drugimi sindikalnimi zaupniki je bilo 40 pogovorov in posvetov, precej preventivnih pogovorov (ustvarjalnih prepirov) je bilo tudi z upravami podjetij. Pisno poročilo o delu v preteklem letu ugotavlja, da smo šele v začetni fazi ustanavljanja svetov delavcev. Zaradi tega je območna organizacija namenila največ pozornosti izobraže- vanju in usposabljanju za to področje. Sveti delavcev so izvoljeni le v 12 podjetjih, drugje zanje očitno ni dovolj posluha. Udeležba v različnih oblikah izobraževanja, največ je bilo tematskih delavnic, ni bila dovolj velika. Sodeč po posebni anketi med predsedniki sindikatov podjetij, se nekateri sindikalni zaupniki ne zavedajo, kakšno znanje vse potrebujejo. Justi Arnuš meni, da jim najbolj manjkajo sposobnosti vodenja ljudi in poznavanje delovnopravne zakonodaje. Sindikalni zaupniki bi morali biti po njenem mnenju bolj odgovorni za svoj lastni razvoj. Za obveščanje članstva je območna organizacija ZSSS Domžale uporabljala neposredne oblike (pogovore, posvete), objavljala je tudi v Slamniku, Domžalskih novicah, Novi Delavski enotnosti in še na druge načine. Poročilo ugotavlja, da v nekaterih sindikalnih okoljih še niso spoznali potrebnosti obveščanja, posamezniki tudi mislijo, da višjih ravni organiziranosti sindikata o nekaterih informacijah ni treba obveščati. Justi Arnuš je povedala tudi, daje v tej organizaciji solidarnost zelo razvita. Člani so lani iz tega naslova od območne organizacije prejeli skupaj 504.000 tolarjev, sindikati podjetij pa so jim dali kar 3,3 milijona tolarjev. Velik del članarine se tako članstvu vrača neposredno. Sindikalisti bi po besedah Justi Arnuš morali biti ponosni na opravljeno delo in zaradi tega tudi bolj samozavestni. Dušan Semolič se je vodstvu območne organizacije zahvalil za dobro sodelovanje v skupnih akcijah Zveze in zaželel, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Justi Arnuš je za letno sejo pripravila tudi grafične preglednice programskih ciljev območne organizacije v letošnjem letu. Za objavo smo izbrali grafikon, ki prikazuje rast Po končani letni seji* dvorani Heliosa szr>° udeleženci pozirali n mani Josič, ki je za s jo pripravila tudi zs dno poročilo o vanju članarine■ valili smo se Alojzu * panu, predsedniku » dikataKNG v Helios^ ki je vlogo gostit*eU* opravil vzorno. 09 dali smo si tudi p/o* vodnjo v tem pod/®*-* ' podpredsednik upra Marko Vresk pa naS’ covnanil c nOSlO" _ ■n HI n v wn3SK seznanil s pošlo** seznami s njem tega uspesr podjetja. ZSSS. Iz zelo zanimivega pisnega g diva pa povzemamo še nekaj PoU kov: - uspešnost bomo merili z zad° voljstvom članstva, j - pri delu bomo vztrajni, Postejn in korektni do vseh udeležencev si tako skušali pridobiti podporo ^ članov in spoštovanje drugače nus čih, - organizacijsko bomo usposo li kadre v novih sindikalnih orga zacijah, . - delodajalcem in organom o sti želimo biti parterji. Kjer narno0. ne bo uspelo, bomo neprijetni sog vomiki. Ce še to ne bo zadoščalo, mo protestniki in izterjevalci. Program se zaključuje s tole rnf slijo: Nameravamo postati in os najboljša oblika sindikalne organ' ranosti za izvajanje skupnih na -Zveze svobodnih sindikatov Slo nije in uveljaviti vrednote, k’ zagotavljale zadovoljstvo naših c nov. Tako dobro pripravljeno gradi' o s udeleženci seje lahko le pohvali i Podobno kot programje Arnus^ va pripravila tudi analizo dosez pogajanj o predlogu pokojninske forme in dogovora o plačni P0*1. ki. Dušan Semolič je glede pok ninske reforme dejal, da seje vd^ letih marsikaj spremenilo zlasti radi upora ZSSS zoper drugi ste Po shodu lani 28. marca seje zrna ^ šala tudi zahtevana upokojit'2 . starost, in kot sedaj kaže, bo le p' ,rišl° i ■ c- do tega, da bo za upokojitev kij 6 r j -post- na zavarovalna doba in ne star Delavec pri 58 letih in s 40 let' ^ varovalne dobe se bo, kot vse . že, lahko upokojil brez odbitkov- ^ delavkah naj je predlog ZSSS /a ^ 35 let delovne dobe še v zraku bi zaradi njega odpadli bonu materinstvo. si na pogajanjih je po Semo-za vi a besedah zdaj dobro, ZSSS je že h i resen Partncr- Naš boj je torej sef a,sad°ve. zdaj bo treba še kaj do-sk'’K, Posebej za ženske. Pokojnin-ble agajna Pa b° imela manj pro-,mmov’ 5e bomo brezposelnost nei njsali. Problemi v tej blagajni pa ke nV'raj0 od delavcev, ampak od niz-radi/PeVne st0Pnje delodajalcev, za-cei h CSar 8re iz proračuna kar pre- enarja v pokojninsko blagajno. in k ede Dogovora o plačni politiki .rit'k pa je Semolič dejal: °govora ne bi podpisali, bi bili nim i • a naPreJ brez zakona o mi-r,r. a ni Pl^i. Ogrožen bi bil tudi re-S evs za letni dopust, lo r|Sa* vendar manjšega kot ' >ca različnih dejavnosti. Vsaka javnost je specifična. Kar ve- kmZa *e dejavnosti, moramo poznati , e8 splošne kolektivne pogodbe be ’Tpan°žne kolektivne pogod-y Ut*' organiziranost posame-j 1 slndikatov je lahko različna g^ega tega ne moreš držati v krt i6 na tem območju več "Sitevpravic iz kolektivnih Po9odb ali kršitev oiovnopravne zakonodaje?" kramar: “Različno. Kršitve avic iz kolektivnih pogodb se-s J° v različne segmente, v raz-tu1° raven Pravic. Denimo, ak-vinenProblem v slovenski trgo-1 je delovni čas delavcev v tr-mah glede na odpiralni čas. Tu ' t, °skarK—^—-A--------- dei-,, Komac: Industrijski si«rfaec> kije bil sinonim za hai-,Zfte’ Počasi izginja. Pre-bie informacijske 9a£B-°-9'te s povsem dru-sieJ^jnačilnostmi zapo-de/i., Za Pridobivanje teh kefi„?,e.v *>o potreben mar-hski pristop sindikata. zlorabe, kršitve, ali de-^dntgače, tu so delavci naj-'dančno prikrajšani. Lahko 'ZdoI ?*e^tivna pogodba v celoti nJena v tarifnem delu in še dodanih kakih 15 odstotkov, pa to ne odtehta ur, ki jih delavci v trgovini opravijo, pa niso plačane. Ta problem skušamo od novega leta sem razrešiti, vendar gre počasi, smo premalo učinkoviti. Seveda takega problema ne moreš rešiti na enem območju ali občini, če je vseslovenski, in če je posledica defektne pojavne oblike, razbohotene v slovenski trgovini. Nihče od trgovcev, bodisi velikih ali malih, noče bolj spoštovati delavskih pravic, in se izgovarjajo na konkurenco. Seveda ne gre za boj s konkurenco, pač pa za ustvarjanje večjega dobička na račun zaposlenih. Tu in tam so se dogajale tudi odpovedi podjetniških kolektivnih pogodb in potem smo se morali pol leta pogajati za novo. Je pa ta problematika vezana na kakovost oziroma nekakovost rešitev v branžnih kolektivnih pogodbah. Vsaka dejavnost ima s svojimi značilnostmi povezane probleme, in če jih sindikat ne vidi ali prepozno vidi, se mora kasneje nekaj let močno pogajati za spremembe v branžni kolektivni pogodbi, preden mu uspe spremeniti slaba določila. Sam denimo ne verjamem, da bomo vprašanje delovnega časa v trgovini sposobni rešiti že letos tudi zaradi nekaterih slabših rešitev v kolektivni pogodbi dejavnosti.” “Zakaj natančno gre pri tem problemu?" Kramar: “Gre za neizkoriščen lanski dopust v velikem obsegu in neplačane nadure iz različnih naslovov a Dopust je denimo moč izkoristiti še v prvi polovici naslednjega leta. Ta določba je precej ohlapna. Glede nadurnega dela: povsod je določen 40-umi delovni teden. V trgovini delajo šest dni v tednu. Če je razporeditev delovnega časa zaradi kadrovske šibkosti v poslovalnici takšna, da mora delavec priti na delo vseh šest dni, potem dela več kot 40 ur. Te ure se kopičijo. Samopostrežna Mercatorjeva trgovina v Pivki bi lahko bila zaprta 372 delovnih dni zaradi neizkoriščenih in tekočih dopustov ter neizplačanih nadur! Če sindikat dejavnosti v pogajanjih za kolektivno pogodbo doseže ohlapne rešitve, kar pomeni, da niso vgrajene varovalke, je lahko problem tak, kot sem ga prikazal. In ta problem ni nastal čez noč, kopiči se štiri, pet ali še več let. Zakaj to izpostavljam? Pogajal- ske skupine se v nekem ozkem krogu dogovorijo, pri čemer se prek posameznikov skozi stranska vrata vrine delodajalski interes. Rešitve so temu primerne. Če se ne poglobiš v stanje, kijev kaki dejavnosti hud problem, in če ga ne moreš preštudirati, ne moreš spoznati pravega obsega težave. Delodajalci namreč ne izrabljajo določbe o največ 40-umem delovnem tednu. Zlorabljajo, da ni bil izdan sklep o uvedbi nadurnega dela, da ni bil izdan sklep o prerazporeditvi delovnega časa, in mešetarijo po svoji volji.“ Komac: “Težave so tudi s prenizko odmerjenimi izhodiščnimi plačami. Minimalna plača je tolikšna, da dosega raven tretjega tarifnega razreda, zato bo treba izhodiščne plače nujno povečati. Lahko pa se pohvalimo s precejšnjim uspehom, ki smo ga dosegli pred kratkim. Dobili smo tožbo v imenu 55 zaposlenih proti Tapetništvu Podskrajnik. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je 55 delavcem nezakonito prenehalo delovno razmerje, in naložilo delodajalcu, da jih spet zaposli in jim prizna vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj.” B. R. Uspešna letna seja Pretekli četrtek so člani republiškega odbora Sindikata delavcev trgovine Slovenije (SDTS) na redni letni seji obravnavali pomembne listine, ki naj bi to po številu članstva drugo naj večjo sindikalno organizacijo v ZSSS še bolj utrdilo in jo naredilo bolj prepoznavno. Člani republiškega odbora so soglašali z oceno v poročilu, daje bila aktivnost sindikata v lanskem letu usmerjena predvsem v dograditev kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Za člane SDTS - delavce trgovine Slovenije je zelo pomembno, da so delodajalci pristali tudi na dve prilogi kolektivne pogodbe. Priloga o tipičnih delovnih mestih je razširila število delavcev, za katere se kolektivna pogodba dejavnosti trgovine lahko uporablja. Priloga o razvrščanju tipičnih delovnih mest v plačilne razrede znotraj tarifnih razredov pa je za delavce v podjetjih, ki nimajo aktov o sistemizaciji, omogočila povečanje osnovnih plač za 10 - 15 %. Člani RO so tudi dobro ocenili objavo kolektivne pogodbe, kije bila natisnjena skupaj s komentarji in usmeritvami, in jo bodo manjši delodajalci lahko neposredno uporabljali. Pozitivno so ocenili tudi brošurico Kaj moram vedeti o plačah in drugih prejemkih, ki jo je založil SDTS. Dobro so ocenili tudi organizacijo 3. skupščine in aktivnosti ob 3. kongresu ZSSS. Na poročilo o realizaciji finančnega načrta ni bilo pripomb, bolj živahna pa je bila razprava o analizi prejete članarine SDTS za leto 1998. Glede na nazadovanje realne članarine in glede na izpad članarine v kraško-notranjskem območju so zahtevali, da se v problematiko finančnega poslovanja tega območja vključi ZSSS. Poslovanje tega območja je namreč negativno zlasti zaradi neurejenih finančnih obveznosti nekaterih sindikatov dejavnosti znotraj ZSSS. Člani RO so soglasno podprli tudi programske usmeritve in finančni načrt za letošnje leto. Ocenili so, da program vsebuje najbolj pereče probleme delavcev dejavnosti trgovine in konkretne aktivnosti SDTS na vseh ravneh organiziranja. Strinjali so se, daje potrebno v letošnjem letu nadaljevati aktivnosti glede ureditve delovnega časa prodajalcev ter spremeniti višino izhodiščnih plač v tarifni prilogi kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Dogovorili smo se, da bomo javnost sproti obveščali o vseh aktivnostih SDTS ter problemih, s katerimi se srečujejo delavci - člani SDTS. Po dobro vodeni in organizirani razpravi je RO soglasno potrdil vsa poročila. Nič manj zahtevna ni bila razprava o osnutku Statuta SDTS. Predsednik statutarne komisije Stane Drobnič je člane RO podrobno informiral o usodi pripomb posameznih območnih odborov. Predsednik komisije je ugotovil, daje več kot osemdeset odstotkov pripomb upoštevanih v osnutku Statuta SDTS. Članom RO je podrobno predstavil osnutek statuta ter ugotovil, da je dokument moderen, evropsko naravnan in usklajen s statutom ZSSS ter razmerami, v katerih deluje SDTS. Po razpravi, v kateri je bilo predlagano še nekaj sprememb, so člani RO soglasno sprejeli osnutek statuta. Tega bo obravnavala in sprejela izredna konferenca SDTS 22. 4. 1999 v Žalcu. Po poslovniku izredne skupščine bo amandmaje na izredni skupščini mogoče vložiti le, če jih bo s podpisi podprlo najmanj 15 delegatov. Na izredni skupščini SDTS bomo obravnavali tudi predlog zakona o delovnih razmerjih ter uvedbo davka na dodano vrednost. Sekretar SDTS je člane RO seznanil s sklepi seje predsedstva ZSSS, kije obravnavala rezultate pogajanj o pokojninski reformi. Člani RO so podprli pogajalce ZSSS. Sekretar SDTS je udeležence seje seznanil tudi z odzivi državnih organov na opozorila v zvezi z obratovalnim časom v trgovinah in delovnim časom trgovcev. Sandi Bartol, sekretar PRAVNA MNENJA IN NAQVETI Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur._ Werner Neugebauerje člane vodstva SKEI seznanil s stališčem svoje organizacije do reševanja krize. IGM zlasti poudarja, da bi Jugoslavija morala na Kosovu opustiti vsa dejanja, usmerjena v etično čiščenje. Napadi Nata pa niso pravi način za reševanje razmer, saj organizacija združenih narodov tega ni odobrila. Rešitev bi po mnenju IGM morali iskati na političnem področju. Nova vlada socialnih demokratov (z njimi so tudi zeleni) je že v prvem mesecu vladanja pravice odpuščenih delavcev vrnila na raven, ki jo je prejšnja vlada spremenila. Popravila je tudi stopnjo za odmero pokojnin s 64 na 70 odstotkov, bolniška nadomestila pa so spet 100-odstotna. Zaradi tega so sindikati Nemčije z vlado zadovoljni, kar pa za delodajalce ne velja. Lafontain je po Negebauerjevih besedah odstopil tudi zaradi povečanega otroškega dodatka in uvedbe ekološkega davka. V Nemčiji uspešno deluje Zveza za delo, sestavljena je tripartitno, ki se ukvarja zlasti z zmanjševanjem brezposelnosti. Tudi ta zveza je zaslužna, daje kar60.(XX) mladih dobilo zaposlitev. Zveza za delo, ki je bila ustanovljena leta 1995 na pobudo predsednika IGM Klavsa Zvvickla, se ukvarja tudi z vprašanji davčne politike, izobraževanjem zaposlenih, migracijami delovne sile in še nekaterimi vprašanji. S politiko plač pa se ta zveza ne ukvarja, saj je le-ta v domeni sindikatov. Neugebauer meni, da delodajalci ovirajo delo Zveze za delo, saj je Pravica do dopusta Delavec dela štiri ure dnevno, štiri ure pa na bolniški. V tem času uporablja letni pust. Kolikšno nadomestilo za čas izrabe pusta mu pripada? Koliko ur delavec izj" bi, če je en dan na dopustu? Kaj se zgod preostankom dopusta (nad štiri ure)? Predsednik IGM Bavarske, z njim je bil tudi Artur Hordvvedel, naj bi se v Sloveniji srečal s predstavniki sindikatov Srbije, Črne gore in Makedonije. Zaradi Natove intervencije v Jugoslaviji je opravil le pogovor s člani izvršnega odbora SKEI. Werner Neugebauer, predsednik IG Metali Bavarske, gost SKEI Sindikati v Nemčiji se združujejo zlasti zaradi finančnih razlogov Gost iz Bavarske je govoril o posledicah spremembe vladajoče koalicije za sindikat, orisal je tudi rezultate zadnji tarifnih pogajanj. Kar precej časa pa je posvetil združevanju sindikatov, za kar si prizadeva tudi SKEI. Vse kaže, da se bo tradicionalno sodelovanje obeh sindikatov še okrepilo. Izkušnje IGM so namreč še naprej pomembno vodilo SKEI pri snovanju akcij. Pravico do letnega dopusta in do nadomestila plače za čas izrabe dopusta določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Določba prvega odstavka 56. člena ZDR pravi, da ima delavec pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 18 delovnih dni, ne glede na to ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Zakon torej določa letni dopust v dneh, ne pa urah. Delavec izrabi en dan dopusta ne glede na število ur, ki bi jih drugače delal, zato mu ure ne “preostanejo” in jih seveda ne more izkoristiti niti dobiti plačanih. Delovne ure pa so pomembne za obračun nadomestila za čas odsotnosti njihov interes prej večja kot manjša brezposelnost. Neugebauerje govoril tudi o rezultatih nedavnih kolektivnih pogajanj. Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so bila začinjena tudi z opozorilno stavko 1,2 milijona delavcev, so zaposleni pridobili dodatek, izplačan je bil marca, 350 mark. Plače od 1. marca so višje za 3,2 odstotka. Zaposleni bodo prejeli še enkratno izplačilo v višini odstotka od letne plače. Pri letni plači 40.000 mark bo ta »priboljšek« natančno 400 mark. Uspeh sindikata je tudi podaljšanje vajenske dobe s šestih mesecev na eno leto. Zaradi tega bodo vajenci po izteku vajenske dobe, če jih delodajalci ne bodo sprejeli v delovno razmeije, upravičeni do nadomestila za brezposelnost. Ta z dela. V 68. členu ZDR je dolo^ na delavčeva pravica do nadomes la za čas dopusta. Tretji odstavek is ga člena določa, da gre delavcu domestilo plače za tiste dni in za liko ur, kolikor znaša delovna ob^ znost na dan, ko zaradi opravičene sotnosti z dela ne dela. , . Iz navedenega je razvidno, daje lavec upravičen do nadomestila za liko ur, kot če bi delal, torej z.a s ure, preostale štiri ure pa dobi pla od zavoda. Nadomestilo plače ne re biti višje od plače, kot bi jo do ' če bi konkretnega dne delavec dej s ko delal. rešitev velja le za Bavarsko. Zara^ takšne skrbi za mlade je na Bavars kar 8000 od 11.000 vajencev vsi pilo v IGM. . a. Na Bavarskem se sindikati se prej združujejo. Tako seje leta 1 IGM pridružil sindikat tekstilnih lavcev z 20.000 člani. IGM nna . tekstilno industrijo poseben odde ’ sindikalni zaupniki iz te industrije p so vključeni v organe IGM na vs ravneh organiziranosti. Kolegi iz bivšega samostojne^ sindikata tekstilcev so se za združi odločili zlasti zaradi dobro razv teritorialne mreže IGM, prek ka lahko člani dobijo učinkovito stroK vno pomoč. V začetku prihodnjega leta pn bi v IGM vstopili še člani sindika Naknadno smo prejeli fotografijo s tiskovne konference predsednikov kovinarskih sind' tov po podpisu memoranduma o skupni regionalni tarifni politiki. Udeleženci tisko konference, bila je 26. marca na Dunaju, od leve proti desni so: predsedniki kovinari Slovaške (Machyna), Češke (Souček), Bavarske (Neugebauer), Nemčije (Zwickel),Avsy> (Nurnberger), Madžarske (Paszternak) in Slovenije (Vodovnik). Fotografijo objavlja" tudi zaradi tega, ker je Werner Neugebauer ob obisku v Sloveniji poudaril pomen me"' randuma za boliše sodelovanie sindikatov na območiu Srednje Evrope. ^ IZ O D N E PRAKSE Piše: dr. Aleksej Cvetko v V;°rr!1a!en način seznanjanja *adoIč>/,nSlfen1 postop^u ne **bni delodajalec je dolžan delavca na ga rTZe” n.a^'n seznaniti z dejstvi, ki so podla-'sciplinskega postopka, in mu omogočiti, da^e^eh dejstvih izjasni. 0 u Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, <>pr. št. Vlil lpS 233. 98 z dne 2. 3. 1999) di]n°^'?e prve stopnje je s sodbo ugo-sklenZahtvevku t()žnika- razveljavilo in 2oa‘0zene stranke z dne 9. 9.1994 ra, ' : * 994 o odpovedi delovnega ni nrCrjau Vzniku delovno razmerje dolžn. al° in 8a Je tožena stranka Dnv^3 Pokl'cati nazaj na delo in mu P°"m,t' stroške postopka. bo t5PgostoPenjsko sodišče je pritožbo v j6?03 zavrnilo in potrdilo sod-iodišča prve stopnje. drun Praynemočno sodbo sodišča /j|(°e stopnje je toženec vložil revi-PravdaraCi' bistven i h kršitev določb rabe ne®a Postopka in zmotne upo-"taterialnega prava. V reviziji je iihaI?a 'n umetnih mas, v Nemčiji 20 nnoar. * 5° 000, na Bavarskem pa sed,. ,' ® tej združitvi mora predati p° esarjev še dokončno odlo-neu az*°8j za združevanje niso v in npesn°sti posameznih sindikatov Usk5vaniuTfZnaxja’ampak-V nostrn* T?njU S f,nan^nimi zmož-Clan0?1, Zaradi zmanjševanja števila $eVa ..Va namreč prihaja do zmanj-janj Ja *te\rila profesionalcev, ukin-nuJ rc§ionalnih pisarn, slabšega pr0cnja storitev članstvu. Podobni sindjtS’i?0„vidni. tudi Pri drugih sto-:, 3 lh- Zaradi tega za področje -fisaass.-1* 5Venih dejavnosti 'k sindikat VER.Dl. rdetieir?K^auer menb da so odnosi sindit 'n (Nemško zvezo ti So atov) jasni. Sindikati dejavnos-nirn„V Nemčiji samostojni, Zveza nannkl0 • Cne®a vP*'va na sindikate je D ■ n' organizacijski ravni. Zveza i L S 0Jna le za pogajanja z vlado a zakonodaje, ki vpliva in„ ,0Zaj vseh zaposlenih, ne gle- U. ------- imaiiviiau v uciu- C mSKEI načrtujeta za letošnje lovan- Ve^°hlik medsebojnega sode-miadiJa- 'ako se bodo še v aprilu ferenriUpniki SKE1 udeležili kon-°rgani,m ad,h 1GM. MajapaboSKEl dih. vdlral seminar o motivaciji mla-Pa b0 ipU8' Polovici letošnjega leta ilane c organiziral seminar za iz Boš Vu to.v delavcev in sindikaliste bog0vCha 'n Siemensa, na katerem dttiria °r ° Uresničevanju memoran-Uskiai° Htedregijskem regionalnem Jevanju tarifnih politik. Lidija Jerkič navajal, daje že sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je opustilo zaslišanje izvedenca, kljub temu, daje ta spreminjal svoje mnenje. Izpodbijana sodba pa nima razlogov o tem, zakaj naj bi tožnik kritičnega dne upravičeno odklonil opravljanje dela preko polnega delovnega časa. Ti dve kršitvi pa sta povzročili nato še zmotno uporabo materialnega prava. Revizijsko sodišče je revizijo toženca zavrnilo kot neutemeljeno z obrazložitvijo: “Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Revizijsko sodišče v nasprotju s stališčem v izpodbijani sodbi ugotavlja, daje tožena stranka pri vodenju disciplinskega postopka bistveno kršila določbe kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (KP-DZD - Uradni list RS, št. 26/91). Prvi odstavek 41. člena KPDZD od zasebnega delodajalca zahteva, da pred izrekom vsakega ukrepa delavca seznani z dejstvi, ki so podlaga postopku oziroma izrečenemu ukrepu, pri čemer je delavec upravičen pisno ali ustno odgovoriti na očitane kršitve delovnih obveznosti. Ustno podan zagovor mora biti vpisan v zapisnik. Ker tožena stranka tožnika ni seznanila z dejstvi, ki so podlaga disciplinskega postopka, neformalen način seznanitve ob sami zatijevani kršitvi delovnih obveznosti pa po mnenju revizijskega sodišča ne zadošča za zakonitost disciplinskega postopka. Že to je podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku, saj sklepi tožene stranke niso bili izdani skladno z določili KPDZD. Opustitev postopkovnih določil lahko vnese v disciplinski postopek samovoljo in zmanjšuje pravno varnost udeležencev postopka, zato vsaka tovrstna kršitev, še posebno, če bi zaradi pojasnitev dejstev lahko bil zaključek disciplinskega postopka drugačen, pomeni tako bistveno kršitev postopka, da sklep izdan v takem postopku ne more biti zakonit. Zato za odločanje v sporni zadevi vprašanje, ali je tožnik delo odklonil upravičeno ali neupravičeno, niti ni več relevantno. Kljub temu pa revizijsko sodišče zaradi revizijskih navedb, čeprav na odločitev te ugotovitve nimajo več vpliva, ugotavlja, da so v izpodbijani sodbi res bistveno kršene določbe pravdnega postopka, saj izpodbi- jana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. V izpodbijani sodbi so samo povzetki izvedenskega mnenja, za katere je sodišče menilo, da so bistveni, ni pa navedenih jasnih razlogov o tem, zakaj je bilo sodišče prepričano o pravilnosti izvedenskega mnenja. S tem je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP, ker ni navedlo, zakaj je izvedenčevo mnenje zanj prepričljivo, čeprav je bilo to odločilno dejstvo. Sama navedba sodišča, daje mnenje izvedenca prepričljivo, pa brez razlogov zakaj, ob upoštevanju dejstva, daje bilo mnenje dvakrat dopolnjevano, daje bilo v prvem in prvič dopolnjenem mnenju stališče izvedenca, da neposreden pregled tožnika na mnenje, zaradi poteka časa, ne bi mogel vplivati, ker je medicinska dokumentacija popolna, daje nato pri neposrednem pregledu izvedenec ugotovil dejstva, ki bi jih moral ugotoviti že na podlagi dokumentacije, saj je bilo tožnikovo zdravstveno stanje v času pregleda zaradi ponovne operacije že spremenjeno, ne more biti zadostno. Do zaključka, da ugotovitev o prepričljivosti v zvezi z izvedenskim mnenjem morebiti ni v redu, lahko posre- dno pripelje tudi mnenje zdravnika, ki sicer ni bil izvedenec v postopku, je pa podal strokovno obrazloženo drugačno mnenje, kot postavljeni sodni izvedenec, kar bi pri sodišču lahko, če ne drugega, vsaj povzročilo dvom o prepričljivosti podanega mnenja in s tem že samo iz tega razloga tudi potrebo po neposrednem zaslišanju izvedenca (ustnem podajanju mnenja). Opozoriti je tudi treba, da pravno stališče v izpodbijani sodbi glede ustnega podajanja izvedenskega mnenja ni pravilno. Opustitev zaslišanja izvedenca medicinske stroke (ustnega podajanja mnenja) lahko predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Kršeno je že načelo neposrednosti (4. člen ZPP), pri čemer iz določb 260. člena ZPP izrecno izhaja, da izvedenec na obravnavi poda izvid in mnenje ustno. Kršitev tega načela z opustitvijo ustnega podajanja mnenja lahko vpliva ali more vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Dopolnjevano in spremenjeno mnenje izvedenca praviloma ne more biti brez dodatnih pojasnil in obrazložitev osnova za to, da bi si sodišče lahko ustvarilo jasno prepričanje o tem, ali so tožnikove trditve resnične ali ne.” Sindikalna lista April 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del 1. Dnevnice SIT SIT - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.693,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 66.940,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu. ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) - po SKPGD (na delovni dan) 537,00 537,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 53.311,00 45.321,00 - za 20 let 79.967,00 67.981,00 - za 30 let 106.622,00 90.641,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 334.696,00 502.044,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 100.409,00 90.641,00 - ob smrti v ožji družini 50.204,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 68.233,00 68.223,00 5. Zajamčena plača 6. Regres za letni dopust 39.082,00 39.082,00 - najmanj 102.000,00 84.800,00' - največ 70 % povprečne slovenske plače 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za prehrano je v januarju nižji za 11,00 SIT na dan zaradi nižje rasti cen prehrambenih izdelkov v decembru v primerjavi z junijem 1998. Predlog za usklajevanje regresa za prehrano dvakrat na leto in z rastjo cen prehrambenih izdelkov je naš. Če bi veljala eskalacija kot za izhodiščne plače, bi bil regres za prehrano tudi v drugem polletju lani 517,00 SIT na dan. Za januar pa bi se povišal na 545,00 SIT. Dejansko smo lani imeli regres v višini 548,00 SIT na dan. Z gotovostjo ocenjujemo, da bo po prvem polletju znesek iz januarja v višini 537,00 SIT usklajen na višji ravni. 4. Regres za letni dopust v javnem sektoiju letos še ni določen, zato je zapisan dosedanji znesek. Strokovna služba ZSSS Najprej naj zažive sveti delavcev V postojnskem Livu so spremenili organizacijo družbe in hkrati z njo tudi organiziranost soupravljanja “LIV je v začetku tega leta začel poslovati kot koncern s petimi odvisnimi družbami z omejeno odgovornostjo, ki imajo pravico imeti svoje svete delavcev. Zato smo namesto prejšnjega sveta delavcev ustanovili svete v vsaki družbi. Nova organiziranost soupravljanja pri nas je torej posledica reorganizacije celotnega sistema Liva. Reorganizacija soupravljanja je bila pravkar končana, novo ustanovljeni sveti delavcev so imeli šele ustanovne seje.” Tako je uvodoma pojasnil potrebo po ustanovitvi novih svetov delavcev predsednik sindikata SKEI Igor Šorc. “Poslovni rezultati Liva, kot vemo, lani niso bili najboljši. Ali je to pospešilo preoblikovanje podjetja?” Sore: “Poslovni rezultati res niso bili za vzor. Plastika je bila najuspešnejša, najslabša pa hidravlika. Plastika že kar nekaj časa vleče LIV iz težav, drži cel LIV nad vodo. Zato je reorganizacija pomembna tudi zaradi razmejitve stroškov, čeprav so bili že doslej prikazovani ločeno.” Komac: “V sindikatu menimo, daje razmejitev in reorganizacija družbe v interesu celega Liva, ne le Plastike.” “Reorganizacija podjetja je bila menda že nekaj let stara težnja.” “Ja, želeli smo priti do čistih računov o poslovni uspešnosti posameznih dejavnosti Liva. Tudi programi nekdaj poslovnih enot, zdaj pa d. o. o., so si zelo različni in nič povezani. Plastika nima zveze s hidravliko itd.” “Ali se je pri reorganizaciji število zaposlenih kaj zmanjšalo?" Sore: “Ne, o tem ni bilo govora. Pač pa so novonastala podjetja sklenila, da bodo leto ali dve solidarnostno sodelovala, se medsebojno podpirala, da bi se po možnosti vsa postavila na noge.” “Kdo je izbral kandidate za svete delavcev: sindikat ali so jih predlagali tudi posamezniki?” Sore: “Kandidate sta predlagala oba sindikata, SKEI in Neodvisnost, med njimi pa je bilo tudi nekaj članov prejšnjega sveta delavcev. V družbi Plastika, kije sicer največja družba Liva in ima tudi največ zaposlenih izmed vseh družb, 324 od 835 delavcev Liva, sta bila izvoljena dva stara člana. Eden od njiju je njegov predsednik Darko Mislej.” “Sindikat SKEI pa je organiziran enovito, če prav razumem..." Šorc: “Da. V posameznih podjetjih so sindikalni zaupniki, jaz pa sem predsednik SKEI za ves Liv. V Livu je še sindikat Neodvisnost, ki je na ravni družbe po številu članov večji od SKEI, v Plastika d. o. o. pa je SKEI mnogo močnejši. Imamo 250 članov od 324 zaposlenih.” V postojnskem Livu so te dni uspešno končali preoblikovanje sistema soupravljanja. Namesto enega so ustanovili svete delavcev v vsaki od petih hčerinskih firm konec lanskega leta preoblikovane delniške družbe Liv v koncern. O vzrokih za preoblikovanje in o PrVI delovnih načrtih smo se pogovarjali s predsednikom SKEI v Livu Igorjem Sorčem in Darkom Mislejem, predsednikom sveta delavcev v največji Livovi hčerinski firmi, Plastiki. Pri pogovoru je sodeloval tudi Oskar Komac, sekretar območnega odbora SKEI v Postojni. “Ali ste pri izbiri kandidatov za svete delavcev uvedli kako izločilno merilo, denimo stopnjo izobrazbe?” “Ne. V Plastiki na primer so v svetu delavci iz vseh oddelkov.” “Verjetno nihče v svetu delavcev ni profesionalec?" Mislej: “Ne, nihče ni profesionalec. Za neprofesionalno delo smo se odločili iz več razlogov. Najprej o tem za zdaj sploh nismo resno razmišljali. Poleg tega tudi nismo tako velika firma, da bi lahko imeli v svetu delavcev stalno zaposlene člane. Tretji razlog pa je prav gotovo ta, da s tem, ko sprejmeš profesionalno delo v soupravi, zapustiš poklic, kar dolgoročno ni dobra poteza. Komac: “Za te stvari je kajpak še prezgodaj, pred nekaj dnevi je bila šele prva, usta- Igor Šorc: Reorganizacija družbe je bila potrebna zaradi večje učinkovitosti in preglednosti poslovanja posameznih delov Liva. Darko Mislej: Namesto enovitega sveta delavcev imamo zdaj v vsaki Livovi družbi z omejeno odgovornostjo svoj svet delavcev, razmišljamo pa tudi o centralnem na ravni koncerna. novna seja sveta delavcev Plastike. Lahko torej govorimo samo o namerah.” “Kako si predstavljate delo sveta delavcev? Ali boste pohiteli s participacijskim dogovorom? Ali ga je morda prejšnji, enoviti svet delavcev podpisal z upravo?” Mislej: “Imeli smo podpisan poslovnik, par-ticipacijskega dogovora pa ne. Imeli smo tihi dogovor, nenapisan in nepodpisan, smo se ga pa oboji držali. Nekaj podobnega nameravamo storiti tudi zdaj.” “Kako ste finančna vprašanja urejali v prejšnjem svetu delavcev? Ali je uprav* kdaj odklonila plačilo udeležbe df/anov sveta delavcev na kakem izobraževalne seminarju?" . Mislej: “Prejšnji svet delavcev je komaj ^ čel delovati, ko se je začelo govoriti ore ganizaciji podjetja. To je zavrto delovanje sv delavcev, saj ni bito mogoče realno priča vati, da se bo ukvarjal denimo s sklenitvi participacijskega dogovora, ki ga bo treba nekaj mesecev ponovno pripravljati. Ena velja tudi za izobraževanje, saj je bilo jasn • da bodo v nove svete delavcev izvoljeni o gi ljudje in da bo treba izobraževanje izv® ponovno. Zdaj bo treba zastaviti najprejlZ^ braževanje članov svetov delavcev v Livu, bodo dobili občutek, za kaj pravzaprav gr • “V svetu delavcev so v glavnem člani sindikata? Sore: “Predsednik sveta delavcev v Plastiki edini ni član si dikata. SKEI ima v svetu deiav cev pet svojih članov, Ncod snost pa tri.” “Kaj meni uprava o taki zastopanosti sindikatov v svetu delavcev?" . Šorc: “Uprava je bila zdaj k maj obveščena in čakamo nje odgovor.” “Kako sta uprava in sindiML. sodelovala dosedaj? Ah D' kaj težav?” ,a Šorc: “Ja kaj vem. Očitkov, bi se sindikat denimo preveč sp ščal v reorganizacijo podjetja, smo bili deležni. Ni pa seveda idealno.” “Delavskega direktorja še niste postavili?" Mislej: “Možnost imamo, v dar se zaenkrat zanj nismo od čili. Vprašanje je tudi, kakšen bila korist. Navsezadnje ima s delavcev še vedno pravico soodločanja v dravskih zadevah, ne glede na kadrovsk fc direktorja, če prav razumemo zakon. PteKg bo treba pogovoriti o svetu delavcev kaplja* povezanih družb Liva, v katerem bo treba ^ gotoviti proporcionalno udeležbo. bo o delavskem direktorju tekla razprava * le v tem organu, saj ni realno pričakovati lavskega direktorja v vsaki posamezni d bi Liva. Najprej pa morajo zaživeti sveti lavcev posameznih družb. q p. Bodo v Tamu prisiljeni Poseči po bolj radikalnih metodah sindikalnega boja? Na sindikalni problemski konferenci so se prvič srečali sindikalni zaupniki SKEI in Neodvisnih sindikatov v Tamu, direktorji MPP in drugih podjetij ter stečajni upravitelj. niep^, ib°ru seje konec Prejš" borT edna sestal upniški od-Ške ama v stečaju. Člani upni-Dr„°dbora niso nasprotovali j dlogu stečajnega upravitelj 'rka žagarja, da bi začeli l0 Prodajati po delih. O predelni stvečajnega upravitelja bo nat °L.ncno °dl°2il stečajni se-ali v' na-* bi ?e sestal še v tem steč- .Pr|h°dnjem tednu. Če bo ajni senat predlog stečajnega 7hraV'telja sPrejel• bo prva pr,m a Za prodajo Tamovega ta meT6^3 P° de*'b verjetno še Skrn^' upniškega odbora sta mucl !n Neodvisni sindikat v Ta-fen>^npravda Problemsko kon-rp0>nCO 0 Prt)daji Tamovega predelo!^?' ^a nJej so sodelovali kacm3T 'Z tistih P°dJet'j na lo- orean Tama v. stečaju, ki imajo Pori; !ziran sindikat, direktorji Jet,J MPP v lasti Slovenske Dvignjen prst Draga Gajzerja pomeni, da bodo sindikalisti Tama po 15. aprilu, če bo treba, za zaščito delavskih interesov posegli po radikalnih sredstvih sindikalnega boja. Popolnoma nasprotni mnenji o kupcu Tama fesiv^ daCv' se Je vm'la s študijskega obiska v ZDA skupina pro-r-,cv *n študentov podiplomskega študija MBA na mariborski ska,«o poslovni fakulteti. V New Yorku je med drugim obi-pa ia llld' slovensko ambasado in LBS Bank. Po pisanju novi-ta veČera, ki je spremljala študijsko delegacijo po ZDA, seje svoi Zan'niakl tudi za reference podjetja MTI International, ki preko nturiborskega podjetja MTI Evropa poskuša kupiti pre-jN.enJe bivšega Tama v celoti. Čaru'rekt°r CBS Bank v New Yorku Rudolf Gabrovec je Maribor-plgv^ro svetoval, naj dajo raje roke proč od podjetja MTI, saj ni jetieM0TSpOSObno’ PaJe’ ne gre za denar prave kvalitete. Pod-piSar ^1 naj bi po njegovih besedah imelo tri zaposlene in eno ljudi Zlepljeno s petimi posterji Tamovih avtomobilov. Trije p()c lz MTI naj bi bili v zadnjih štirih letih v bankrotu, sadi Ij?,|noma nasprotno mnenje pa so slišali na slovenski amba-jem ^?nomski ataše Marijan Smolnigje dejal, daje s podjetji vse v najlepšem redu. "*--- T. K. razvojne družbe in stečajni upravitelj. Po mnenju predstavnikov obeh sindikatov je za delavce še vedno najboljša rešitev prodaja Tamo- vega premoženja v celoti, saj bi samo na ta način lahko v Mariboru ohranili avtomobilsko proizvodnjo in delovna mesta. Zato so na problemski konferenci ponovno pozvali vlado, Slovensko razvojno družbo in druge državne organe, naj storijo vse, da bo premoženje Tama v stečaju prodano v celoti. V skrajnem primeru bi ga po njihovem mnenju morala kupiti država, saj bi tako ohranila 2000 delovnih mest, večji del kupnine pa bi kmalu dobila povrnjen - iz naslova terjatev do stečajnega dolžnika, iz naslova prispevkov in davkov na plače ter na račun prihrankov, ker ji ne bi bilo treba plačevati denarnih nadomestil brezposelnim delavcem Tama. Če država in drugi pristojni temu pozivu ne bodo prisluhnili, bosta oba sindikata po 15. aprilu, v boju za interese delavcev, posegla po bolj radikalnih metodah. Kaj nameravajo storiti, še niso razkrili, pravijo pa, da tokrat ne bodo protestirali le znotraj Tama. T. K. Sindikalna pomoč za delavce Loga Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) je prejšnji teden 44 svojim članom v lendavskem podjetju Logo, ki neprekinjeno stavkajo že od 19. marca, izplačal po 10.000 tolarjev solidarnostne pomoči. Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov v Pomurju pa tem delavcem že ves čas stavke pokriva stroške za toplo malico. Okoli 80 delavcev Loga iz Lendave stavka, ker že štiri mesece niso prejeli plač. Stavkajoči terjajo tudi izplačilo lanskega regresa za letni dopust, poračun premalo izplačanih plač za lanski september in oktober, izplačilo jubilejnih nagrad ter spoštovanje kolektivne pogodbe. št. 15 / 15. april 1999 Pogovor s sekretarjem območne organizacije ZSSS v Celju Portom Turkom Na območju Celja se je od začetka leta 1994 do konca leta 1997 brezposelnost iz meseca v mesec skokovito povečevala. Čeprav se je nato v letu 1998 število brezposelnih zmanjšalo za 1000, jih je na Celjskem še vedno okoli 15.000 brezposelnih delavcev. Med njimi je veliko delavk in delavcev iz tekstilnih in drugih podjetij, ki so morala v stečaj. O težavah, s katerimi se v zadnjem času srečujejo delavci v tekstilni industriji, na področju kmetijstva in živilske industrije ter obrti, smo se pogovarjali s sekretarjem v območni organizaciji ZSSS v Celju Fortom Turkom. Je namreč sekretar treh območnih odborov: Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije, Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije in Sindikata obrtnih delavcev Slovenije. SEDEM DNI V SINDIKfflH SEDEM DNI V SINDIKATIH št. 15 / 15. april 1999 13 “V zadnjih desetih letih seje število zaposlenih v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji na celjskem območju prepolovilo,” pravi Porto Turk. “Tekstilna industrija je najhujši udarec doživela v Celju, kjer razen Vrvice sploh ni več nobenega večjega tekstilnega podjetja.” Stečaji po tekočem traku “Na našem območju so šle iz tekstilne industrije v stečaj te družbe: Toper (trikrat), Metka, Tovarna volnenih odej Škofja vas, Kreator, Predilnica Laško, Konfekcija Šmarje, Elegant Šentjur, več družb Konusa in več manjših podjetij,” pojasnjuje Turk. “Krizne razmere pa je uspelo prebroditi Tovarni nogavic Polzela, El-kroju Nazaije, Tekstilni tovarni Prebold, Korsu iz Rogaške Slatine, Montu iz Kozjega, Miku iz Prebolda, E-Športu iz Šentjurja, Zarji Scala iz Petrovč, Konus-Koneksu iz Slovenskih Konjic, Tolu iz Šentjurja, podjetju Inde iz Vranskega, Kori iz Radeč, Vrvici iz Celja in še nekaterim podjetjem. V njih je zaposlenih okrog 4000 delavcev, medtem ko je pred desetletjem v tekstilni in obutveni industriji na celjskem območju delalo več kot 7000 delavcev. Večina delavcev, ki so delali in ki delajo v tekstilni in obutveni industriji na Celjskem, je vključena v naš sindikat.” Po besedah Porta Turka so nekaj tekstilnih delavcev, ki so izgubili delo zaradi stečajev, zaposlili obrtniki in samostojni podjetniki. “Na našem območju imamo nekaj močnih samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo tekstilnih izdelkov in zaposlujejo celo do 60 delavcev, vendar pa ima naš sindikat v teh kolektivih običajno le posamezne člane. Naj večjo sindikalno organizacijo pri zasebnem delodajalcu imamo v podjetju Nana Vešligaj v Rogaški Slatini, kjer je v naš sindikat vključenih 40 delavcev.” Porto Turk opozarja, da so tekstilna podjetja izpostavljena izjemno hudi konkurenci tekstilnih proizvajalcev iz Kitajske, Turčije, Španije, Italije, Madžarske in še nekaterih držav, ki vpliva na zniževanje cen. “Država bi morala domačo tekstilno in obutveno industrijo zaščititi pred različnimi .švercerji’, preprečiti pa bi morala tudi uvoz najbolj nekvalitetnih izdelkov. Izvoznikom bi morala zaradi precenjenega tolarja zagotoviti premije oziroma ustrezne izvozne stimulacije!” “Pritisk na zniževanje cen tekstilnih izdelkov posredno vpliva na cene dela v tekstilni in obutveni industriji. Veliko delavk in delavcev v tej panogi prejema minimalne plače, ven- dar pa morajo zanje iz leta v leto več narediti, saj se norme dvigujejo. Vodstva podjetij trdijo, da ob zviševanju norm in zmanjševanju napak še komaj ustvarijo dovolj za izplačilo minimalnih plač,” pojasnjuje Porto Turk. “Mnoga podjetja, ki so izgubila lastna tržišča, so prisiljena opravljati dodelavne posle za tuje partnerje, ki našim podjetjem sicer zagotavljajo delo, vendar pa nenehno izsiljujejo nižje cene. Mnogi direktorji opozarjajo, da takšnega pritiska ne bodo več mogli dolgo zdržati, še zlasti, ker so podjetja v nekaterih dr- Forto Turk: Država bi morala za9° viti boljše pogoje gospodarjenja P°h jetjem v delovno intenzivnih panog*'.’ zaradi apreciacije tolarja pa bi mor* pomagati tudi izvoznikom. urpe„'xdlkat.a- <“e sindikalisti ne bi spremljali li in 'cevanja kolektivne pogodbe, pritiska-me j e. P°§ajali z delodajalci, bi marsikateri znnst^im' ka-i hitro .pozabil’ na svoje obve-v nrvt' atuje spoštovanje kolektivne pogodbe in d Jri odvisno tudi od vodstva podjetja do»a- Večina sindikalnih podružnic v dobro” deluie odlično, nekatere pa tudi manj setWSt'*na Proizvodnja seje v zadnjem de-liŠkp JUKPreseli>a iz Celja v manj razvite oko-lavn °pC1,n'e' to pomeni, da delavke in de- ne nm za tako nizke plače, ki jim v mestu nkn 08°čajo več normalnega preživljanja, TurkP‘‘VnVljeni delati? “Ne!” Pravi Porto brezn V. . ju Je huda socialna stiska, saj je kovin - H'*1 z*ast* veliko tekstilnih delavk in Posel arjeu'- V marsikateri družini sta tako brez-v pp, a°ba zakonca. Zato bi tekstilne delavke Plačp^ DFade P?Pr'jele za delo tudi za nizke Podrriv CS Pa ie’ da Celje za investitorje na ZaninvJU tekst.dne industrije ni več posebej nimi hIVi°’ faj j? med brezposelnimi tekstil-ciranir i • am'. veliko starejših in nekvalift-dolon ’ kl so h'*6 samo priučene za delo na no ter n,C,m stfoju. Dejansko bi za novo sodob-liki hrS' 110 tovamo v Celju ta čas kljub ve-delovn()PO|Sein0sd tezko našli usposobljeno tUnift-Paje perspektiva obstoječih teks-Podjetij? “V marsikaterem podjetju so konkurenca med nekdanjim družbenim in privatnim sektorjem. Medtem ko morajo bivša družbena podjetja plačevati vse dajatve in prispevke, zaposlujejo privatniki delavce na črno, ne plačujejo dajatev, ne trošijo denarja za različne tečaje iz higienskega minimuma in podobno,” opozarja Turk. “Človek se v zvezi s tem nehote vpraša, ali imamo pri nas inšpekcije samo zato, da nadzirajo bivša družbena podjetja, privatnikov pa ne?!” Sicer pa imajo delavci v kmetijstvu in živilski industriji na območju Celja v glavnem vse pravice, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi. “Velika večina delavcev prejema plače, regrese in druge prejemke po kolektivni pogodbi, ki daje delavcem več pravic kot splošna kolektivna pogodba. Najboljše plače imajo delavci v Pivovarni Laško in v Coca Coli Slovenije. Najtežje pa je malim zadrugam, ki so nastale z drobljenjem večjih zadrug. Zadruge pestijo denacionalizacijski problemi.” Porto Turk opozarja tudi, da bo položaj našega kmetijstva in živilske industrije v veliki meri odvisen od tega, kakšna bo usoda velikih slovenskih podjetij. “Če bodo domača trgovska podjetja prevzeli tujci, potem se tudi kmetijstvu in živilski industriji ne obetajo lepi časi!” “Na območju Celja posluje 4309 obrtnikov in samostojnih podjetnikov. V povprečju je v vsaki obratovalnici zaposlen delavec in pol. čila kolektivne pogodbe; tretjina pa svoje delavce izkorišča. Zanimivo je, da še najbolj gledajo na delavce tisti obrtniki, ki imajo obrt prijavljeno že dolgo. Najslabši za delavce pa so običajno mladi in zaletavi podjetniki, ki bi radi obogateli čez noč.” “Delavcem najbolj kršijo pravice delodajalci na področju gostinstva in trgovine, kjer praktično ni rednega delovnega časa. V omenjenih panogah je veliko delavcev zaposlenih tudi na črno,” opozarja Turk. “Sicer pa so delavke in delavci pri zasebnih delodajalcih izpostavljeni velikim šikanam. Njihove zgodbe so marsikdaj zelo žalostne: delati morajo preko polnega delovnega časa in ob nedeljah in praznikih; del plač dobivajo na roke; delodajalec jim ne dovoli izkoristiti dopusta; marsikatera delavka je izpostavljena spolnemu nadlegovanju; delavkam pretijo, da jih bodo odpustili, če bodo zanosile, in podobno. Inšpekcija dela za zaščito pravic delavcev pri samostojnih podjetnikih naredi odločno premalo!” “Večina zasebnih delodajalcev zaposluje delavce za določen čas, zato živijo v nenehni negotovosti,” poudarja Turk. “V zadnjem obdobju so zasebni delodajalci na območju Celja zaposlili za nedoločen čas samo nekaj več kot 8 odstotkov delavcev.” Res pa je, da mnogi samostojni podjetniki in obrtniki zelo hitro razvijajo svoje obratovalnice. “Samostojni podjetniki hitreje uva- Največji problem na Hjskem je velika brezposelnost žavah v tranziciji pripravljena sprejeti delo za še mnogo manjše plačilo kot pri nas.” Ugodnejši pogoji gospodarjenja za tekstilna podjetja “Če tekstilno podjetje ne dela za višji oziroma vsaj za srednji cenovni razred in če nima zagotovljenega trga v Evropski uniji, potem izredno težko pokriva lastne stroške,” je pravi Porto Turk. “V večini propadlih podjetij so prepozno začeli razmišljati o vlaganjih in posodabljanju proizvodnje. Za vse so imeli dovolj denarja: za nove poslovne stavbe, za drage službene avtomobile, za službena potovanja v tujino ... Samo za nove stroje jih ni bilo!” Porto Turk je prepričan, da bi morala država zagotoviti boljše pogoje za poslovanje tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije. “Predstavniki republiškega odbora sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije so v zadnjem času na omenjene probleme opozorili predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ministra za delo, družino in socialne zadeve Antona Ropa, podpredsednika vlade Janeza Podobnika, predsednika odbora pri državnem zboru dr. Jožeta Zagožna in druge pristojne, vendar pa se ni še nič ni premaknilo na bolje. Menim, da bi država morala, podobno kot so storili v južni Italiji, Španiji in Grčiji, tekstilna podjetja razbremeniti visokih davkov in prispevkov na plače. Za državo bi bilo koristno že, če bi tekstilni delavci preživeli sami sebe, čeprav ne bi polnili državne blagajne. Država bi morala zaradi neustrezne monetarne politike nujno pomagati tudi izvoznikom. Do- mači trg je za kapacitete naše tekstilne in obu y 2vdCe 1 v*agati v novo tehnološko opremo, vene industrije premajhen, zato morajo p°u jfi . CZ| s tem naj omenim samo Elkroj, Kors jetja v povprečju 70 odstotkov proizvodni ^ nekatera podjetja. Križaje med tektil-izvoziti. Kaj zanje pomeni dejstvo, daje o ^ Podjetji doslej že naredila takšno selek-mača valuta iz leta v leto bolj precenjena, ^ > da so preživela samo dobra. Res pa je, ni težko predstavljati!” Ma • Čase JemlJe sapo tudi dobrim ...” s priv.^ Polomov pa so na Celjskem imeli Podpovprečne plače ročill sIZaCIJO tekstiln'h podjetij. “Na tem pod- Kakšen pa je socialno-ekonomski polo^j je sice^aS^ff Z nePravilnostmi _To zaposlenih v tekstilni in usnjarskopredelova J Jn, industriji na Celjskem?"Največ delavk ,n» “ iavcev,e razvrščenih v prve tri tar, ne ras , »de Podjetja v lej panogi niso toliko £E5rv'“ESfflES;d£jSs bi»“>—--«*-*- časi dustrhv,'na Posočju kmetijstva in živilske inde na plače v drugih panogah realno, ce bi kUre f v zadnjem času čedalje hujša kon-lavke m delavci v tekstilni in obutveni 1% m0ej,J’ °P°zarja Porto Turk. “Na našem ob-striji prejemali mesečno od 70.000 do 10° ^,. dC|a' -J® v tej panogi zaposlenih okoli 3500 tolarjev neto plače,” pravi Porto Turk. “V g' , c0ca pV: Največ jih dela v Pivovarni Laško, nem vsi delavci prejemajo plače redno, n1 , ji, ivf] V01' Slovenije, Celjski mesni industri-tem ko jim delodajalci regres za letni dop . ju p Karm Celje, Mesni industriji Jurij, Klas- izplačujejo po delih. Večina delodajalcev j ^ arni Rogla, Vitalu Mestinje, v kmetij- letos začela izplačevati regres že pri febru dase • Urugah in še nekaterih podjetjih. Zadnje ski plači. Tako delodajalci z regresom vsajk‘, h|em"'aJ° živilskopredelovalna podjetja pro-videz povečujejo plače. Samo v nekaj Pv izVaja, ;last'zaradi dampinških cen tujih prejetjih lani niso dobili regresa v celoti. V1 , k - ev v. „ „1,..:— ^ - šnih podjetjih sindikat vztraja, da delodaj ci delavcem dolg poplačajo letos.” ,č-Po besedah Porta Turka velika večina ^ lodajalcev delavcem vrača stroške prevoza delo in z dela ter zagotavlja tople malice. lodajalci kolektivne pogodbe ne spoštuje]0 ,v_ tako, pač pa je za to potrebna nenehna akl' Žal pa je med delavci v obrti malo članov našega sindikata, saj se mnogi vanj ne upajo včlaniti, ker delodajalec do tega nima pozitivnega odnosa,” pravi Porto Turk. Tri vrste obrtnikov “Sicer pa podobno kot drugod po Sloveniji tudi na Celjskem poznamo tri vrste zasebnih delodajalcev: ena tretjina delavcem zagotavlja tako ugoden status, kot da bi bili njihovi družinski člani; tretjina jih spoštuje dolo- jajo nove tehnologije, inovacije in nove programe kot večja podjetja. Zato se v tem sektorju hitreje povečuje tudi število delovnih mest. Kljub temu pa ni realno pričakovati, da je mogoče brezposelnosti rešiti samo s pospeševanjem malega gospodarstva in obrti,” opozarja Porto Turk. “Dokler ne bo konjunktura zajela celotnega gospodarstva, največjega problema, ki ga ta čas občutimo v Celju - to je brezposelnosti - ne bo mogoče rešiti!” poudarja Porto Turk. Tomaž Kšela Jgj() hiter, saj so norme visoke. Za naporno prejemajo delavke in delavci mesečno 40.000 do 70.000 tolarjev neto plače. Nj1*1^ ve plače so skoraj za 50 odstotkov pod rep bliškim povprečjem. Menim, da bi bilo g* HMffi hajaj0 aaV’nki,v okv'ru sporazuma s Cefto prijetje H°mZa takšne razmere je že plačalo pod-^aj, Sa: ezac* Kmetijstvo, kije moralo v stegnom? cene hmelja padle kar za trikrat, pri-na poitloglstrstvo Pa podjetju tudi ni priskočilo Kmetijstvu obstaja huda in nelegalna Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Obnovljena pogajanja o kolektivni pogodbi za prevoz blaga v cestnem transportu Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije in Sindikat cestnega prometa Slovenije (povezan v Pergam) sta se z združenjem za promet in zveze, sekcijo za promet in zveze pri Združenju delodajalcev Slovenije dogovorila za nadaljevanje pogajanj o kolektivni pogodbi za prevoz blaga v cestnem transportu. Pogajanja potekajo v korektnem partnerskem vzdušju. Ta kolektivna pogodba je v primerjavi z drugimi posebnost predvsem zaradi narave dela voznikov. Poleg delovnopravne zakonodaje in dosedanjih spoznanj bomo pri sestavi pogodbe upoštevali tudi določila evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga, zakon o varnosti v cestnem prometu in evropski sporazum o delu posadk na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze. V pripravah na pogajanja smo se posvetovali s kolegi iz tujine, naši argumenti na pogajanjih bodo tako trdnejši. Zaradi korektnega poteka pogajanj pričakujemo, da bomo v kratkem času pripravili usklajen tekst kolektivne pogodbe in ga predložili organom podpisnikov v sprejem. Menimo, da bo podpis kolektivne pogodbe velika pridobitev za delodajalce in sindikate. V SDPZ bomo storili vse, da bi bila kolektivna pogodba podpisana čimprej in s tem poenotene podlage za uveljavljanje materialnih in socialnih pravic delavcev ter njihovo zaščito na trgu dela. B. M. ru.mor-e-č&a “Naši politiki pa so zares smešni,” je pred dnevi pri malici v menzi naše tovarne dejal strugar Lojze. “Vsakega tujega državnika, še zlasti če je iz Evropske unije, cenijo bolj kot 400.000 slovenskih delavcev! ” “Zakaj tako misliš?” smo ga povprašali vsi v en glas. “Kar poglejte v časopise: naši vodilni politiki kar tekmujejo, kdo bo tujim državnikom ob izvolitvi ali ob kakšnem drugem uspehu hitreje in bolj priliznjeno čestital. Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki je bila pred kratkim sprejeta v Evropsko no in pravno državo, za socialno partnerstvo, za pravice delavcev in nasploh za človeka vredno življenje vseh državljanov, ne samo novodobnih kapitalistov, bolj evropski, kakor so mislili naši politiki in delodajalci." “Od Evrope nas očitno ne oddaljuje boj za delavske pravice, temveč etatistično urejanje odnosov v družbi, brezobzirno izkoriščanje delavcev, nespoštovanje socialnega partnerstva in različne divje privatizacije in malverzacije,” je odločno dejal Lojze. “Upam, da bodo to sedaj spoznali tudi naši politiki in delodajalci, ki Iz dnevnika delavca Jožeta Slovenski delavci so že v Evropi konfederacijo sindikatov, ki združuje 68 sindikalnih organizacij s 55 milijoni članov iz 29 evropskih držav, pa ni čestital nihče. Očitno so nekateri naši politiki tako zaposleni z medsebojnimi obtoževanji in bojem za prestiž, da niso niti opazili, da je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki združuje preko 400.000 delavcev, že vstopila v Evropo.” “Opazili so že, opazili, Svobodnim sindikatom ob sprejemu v prestižno evropsko sindikalno organizacijo pa niso čestitali samo zaradi tega, ker so jim nevoščljivi” se je v pogovor vključila kuharica Spela. “Kakor kaže, jim ni prav nič po godu, da je naša najmočnejša sindikalna organizacija že dobila enakopravno mesto v skupni evropski hiši, medtem ko morajo predstavniki države in delodajalcev še naprej guliti klopi v,bruseljski čakalnici'.” “Takšni smo pač Slovenci: raje vidimo, da sosedu koza crkne, kakor da bi doživel kakšen uspeh! ” se je zarežal skladiščnik Rudi. “Naši ministri in delodajalci, ki so zadnja leta toliko govorili o nujnosti našega vključevanja v Evropo, očitno niso zadovoljni, da jih je najmočnejši sindikat pri vključevanju v Evropo prehitel," je pribil rezkar Vili. “Namesto da bi Svobodnim sindikatom športno stisnili roko in jim čestitali za uspeh, so jim nevoščljivi. Kdo pa je naši vladi in delodajalskim organizacijam kriv, da se še ne obnašajo dovolj evropsko?" “Problem je v tem, da imajo mnogi naši ministri in delodajalci napačno predstavo o vrednotah, ki veljajo v Evropski uniji,” je dejal mizar Tone. “Še pred časom so Svobodnim sindikatom solili pamet, da ne razumejo dovolj duha novega časa. Se-, daj pa se je izkazalo, da je boj za social- so doslej menili, da je evropsko samo tisto, kar je koristno za njihove žepe! ” “Najboljpa gre našim ministrom in menedžerjem v nos, da bodo odslej na različna posvetovanja med socialnimi partnerji v razvitih evropskih državah vabljeni tudi predstavniki Svobodnih sindikatov, medtem ko se jih sami ne bodo mogli udeležiti, saj še niso vključeni s svoje evropske organizacije," se je zopet zarežal Rudi. “Odslej bodo Svobodni sindikati ministre in direktorje obveščali in poučevali, kako je kaj urejeno v razviti Evropi.” “Fantje, ne veselite se preveč,” je dejal kurir Peter. “To, da imamo takšno vlado in delodajalce, ki so za časom, se nam bo še pošteno maščevalo. Konec koncev bo zaradi tega Slovenija vključena v Evropsko unijo mnogo pozneje, kakor bi lahko bila, če bi si za to resnično in ne samo z besedami prizadevali vsi socialni partnerji. Nesposobnost naše vlade bomo prej kot slej vsi občutili na lastnih žepih.” “To je res problem,” je prikimal Lojze. “Zaradi premalo odgovornega odnosa vlade in drugih pristojnih pridružitveni proces teče zelo počasi. Zato še vedno nihče ne ve, ali bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije leta 2003, 2005 ali še kasneje.” “Jaz pa imam odlično rešitev!” je iznenada vzkliknila praktikantka Suzana, “štiristotisoč slovenskih delavcev je že v Evropi. Najboljše bi bilo, če bi sindikati popeljali v Evropo še vse druge delavce, naši politiki in menedžerji pa naj kar ostanejo, kjer so, in se še naprej ukvarjajo z medsebojnimi prepiri, aferami in prestižnimi boji. Tako bo najboljše za vse! Konec koncev, kaj bi si lahko delavci s takšnimi politiki in menedžerji pomagali v Evropi? Samo sramoto bi nam delali! ^ Prazna glava “Zakaj pa je naš direktor tako visoko zleze ' politiki?" "Prazne glave vedno splavajo na površje! Radovednost “Moj zaročenec je strašno radoveden. “Kajpa ga najbolj zanima?" “Kaj počne njegova žena, kadar sva skupaj■ Različni pogledi na ljubezen “Zakaj pa si tako zaskrbljen ? ” . , "Z dekletom imava različne predstave o lju e zni." “Kako?" “ Ona misli, da skupaj piševa roman, jaz Pj se mislil, da bova skupaj sestavila aforizem! Spodobno stiskanje sli' ,bi!d‘ “Draga hčerka, zakaj si se tako nespodobno skala k svojemu novemu fantu ? ” “Mama, samo pomisli, kako nespodobno bilo, če bi mu dopustila, da bi se začel premi ti?" Idealen moški “Zakaj se še nisi poročil? Ali še nisi našel i alne ženske?" "Sem ” “No, in zakaj potem še nisi poročen ! “Tudi ona išče idealnega moškega! Prestara za poroko Potem ko sta deset let hodila skupaj, je de . reklo fantu: “Zadnji čas je, da se poročiva in ustvariva družino!" "Le kdo naju bo hotel vzeti, ko sva pa ze to 1 stara?" Češnja “Sosed, vaša češnja prekrasno cveti! Kako p kaj rodi? “Odvisno od tega, kako vi pazite na svoje otr ke!” V kinu “Kako je bilo na včerajšnji predstavi? „ “Grozno, kar štirikrat sem se morala preses “Te je kdo nadlegoval?" “Šele četrti.” Prijetno in koristno “S svojo mlado sosedo sva se odločila, da 0 varčevala z vodo." “Kako pa lahko varčuješ skupaj s sosedo-“Kopava se skupaj." Čudovita predstava “Dragi, kateri del gledali*^ predstave ti je bil najbolj všeč- “Tisti, ko ti je nadzornik reke^ da končno že enkrat utihni Metode: Predavanje, aktivno sodelovanje udeležencev, testi o pogajalski sposobnosti in nagnjenjih udeležencev seminarja, razprava o rezultatih testov in njihovi uporabi, analiza posameznih primerov. Strokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, avtor knjig: “Kako se uspešno pogajati’’ (1992) ter “Spretnost pogajanja" (1996) in številnih strokovnih člankov o pogajanjih. Rok za prijavo: Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 5. maja 1999. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Čer bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Kotizacija: Cena seminarja znaša 10.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar VI., sklic na številko 06”. Dodatne informacije: Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316-489 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 10 033, interna 282 ali 061/316 489, št. faksa: 061/317 289 ali 061/13 34 279. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnica za izobraževalni seminar “OSEBNOST USPEŠNEGA POGAJALCA” 13. maja 1999 v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1 Ime in priimek:.....................................Datum rojstva:.............. Izobrazba, stopnja izobrazbe:................................................... Naslov doma:.................................................................... Zaposlitev:..................................................................... Naziv in naslov družbe:......................................................... - delovno mesto:............................................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:............................................ Član sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda:....................................... Predsednik sindikata podjetja: DA NE Drugo (navedite):............................................................... Funkcije na drugih ravneh sindikalne organiziranosti - V sindikatu dejavnosti (navedite):........................................ - V območni organizaciji ZSSS (navedite):................................... Žig in podpis odgovorne osebe: Kraj....................datum: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar Osebnost uspešnega pogajalca f?* ii— Seminarja so: - omogočiti udeležencem, da ocenijo svoja narav- udelR-J~ ","IUVIM uuimkuv, če jih uporablja nasprotna stran, - seznamu učinkovitost'2 možnostmi in P0St0Pki povečevanja svoje pogajalske Pod?(ft^nost serr|inarja: Seminarje namenjen predsednikom sindikatov 9an 17 ^ 7Zav°d°v, funkcionarjem sindikatov dejavnosti in območnih orje član Ch ter članom svetov delavcev. Pogoj za udeležbo na seminarju ^tavVs7em °d sir|dikatov dejavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih Da?J.n ,krai izvedbe: Seminar bo v četrtek, 13. maja 1999, v Domu sindikatov, Vf^nova 4, Ljubljana, soba 16/1. &> do 9.15 ure PR^RAM SEMINARJA: Ort q V sem'nar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Po^g 5 do 10.30 ure Test-s?|i0sel3r,0Sti pogajalcev za uspešnost pogajanj Vpliv '' Pogajanja (ocena naravnih nagnjenj pogajalca pri pogajanjih in njegov SM™sir,epranl) Ko JPtn45 ,d° 11,30 ure Oh i ne ln Škodljive lastnosti pogajalcev Con30 ?0 12.15 ure Tes?rvs eiše napake pogajalcev 0g 1 Cene nekaterih napak pogajalcev Vrst 215 d° 13 30 odmor. od 13.30 do 15.00 ure Po9aja?sk?h'takn<0rabe pogaialskih 1aktik; Načini nevtraliziranja učinkov 0Polak 5 do 16-30 ' Poraba moči v pc 13,30 do 16.45 ure: zaključek seminarja i ure pogajanjih; Uporaba laži v pogajanjih; Odkrivanje laži ■te Zaradi pomanjkanja BODO MNOGI OTROCI POČITNICE PREŽIVELI DOMA, PREPUŠČENI SAMI SEBI IN ULICI. Da bi bilo takih otrok čim manj, je revija OTROK IN DRUŽINA DALA POBUDO POMEŽIK SONCU. V TEJ HUMANITARNI AKCIJI ŽELIMO ZBRATI 40 MILIJONOV TOLARJEV IN TAKO OMOGOČITI LETOVANJE 20.000 OTROKOM, KI lil BILI SICER ZA TO PRIKRAJŠANI. Pridružite se nam. Oprimo počil niče vsem otrokom Pomežik soncu PRIPRAVA ZA DROBUENJE TRDIH SNOVI NAS NEKDANJI KOŠARKAR DANEU JEZA 2. PREDSEDNIK ZDA (John) LADJA ARGONAVTOV OŽINA NA MALAKI ZAREBRNICA JUŽNO- AMERIŠKA SAVANA ŠVED. REŽISER (Ingmar) POL. REŽISER (Andrzej) VAS NA NOTRANJSKEM PASTIR BIVOLOV IZVEDENEC ZA ARABSKO KULTURO PLAZILKA Z BELIMI CVET. SAMUEL NUJOMA EGIPTOVSKI KRISTJAN DUŠEVNA BOLEZEN SLADKA MOČNATA JED GRŠKA POKRAJINA NADEV NA PECIVO EGIPT. BOG MRTVIH Z GL AVO ŠAKALA ZELIŠČAR PATER SIMON TRIVALENTNI KISIK DELO IN ZASLUŽEK ENEGA DNEVA NOVINARKA FELC PUŠČAVA V ARIZONI, Ti NERED, BREZ- VLADJE