Tomos povečuje svoj de-lež v proizvodnji avtomobilov citroen Koper-Pariz Pred 7 leti je pripeljal s Tomosovega montažnega traku prvi Citroenov spaček in v ta čas segajo tudi prvi spodbudni začetki sodelovanja med velikanom evropske avtomobilske proizvodnje firmo Citroen in Tomosom iz Kopra. Iz leta v leto se je Tomos bolj navezoval na očeta spačka, amija in DS 19, ki je pri nas bolj znan pod imenom »žaba«. Med domačimi proizvajalci avtomobilskih elementov je Tomos pridobil še 12 sodelavcev in se uvrstil na spodnjo lestvico nekaj desetin Citroenovih kooperantov s treh zemeljskih celin. Pred meseci pa je poslal Citroen Tomosu ponudbo, ki obeta koprskemu avtomobilskemu proizvajalcu za nekaj klinov višje mesto na lestvici Citroenovih sodelavcev. Citroen je ponudil Tomosu izdelavo več elementov za svoja vozila. V Tomosu so izbrali dva — nosilec amortizerja in nosilec motorja. Prizadevni Tomosov kolektiv je tako dobil veliko priznanje za dosedanjo solidno kooperacijo in večji delež v Citroenovi delitvi dela. Atomski reaktor nuklearnega inštituta Jožef Stefan, ki obratuje v Podgorici pri Ljubljani, je praznoval svoj prvi rojstni dan. Leto je minilo od takrat, ko so strokovnjaki v tem reaktorju prvič izobesili napise »POZOR — SEVANJE«! Leto prizadevanj, truda in požrtvovalnosti naših strokovnjakov je minilo za javnost neopazno. Pa vendar je reaktor in delo kolektiva v Podgorici za nas izredno pomembno. Podgorica daje nekatere radioaktivne izotope zlasti za potrebe naše medicine. Brez njih bi marsikateri bolnik bil zapisan neogibni smrti. Nič manjši ni pomen tega reaktorja za atomsko fiziko, saj lahko v njem opravijo zdaj osnovne raziskave s tega področja. Več o pomembnosti te znanstveno-raziskovalne ustanove in o prizadevanjih kolektiva berite v prihodnji številki »Delavske enotnosti« • STR. 6. DE IŠČE VZROKE ZA POVEČANJE STROŠKOV ZA ZDRAVILA • STR. 9. PROMETEJ IZ VELENJA • STR. 2. »JURIŠ« NA ZASLUŽEK 100.000 S-DIN S STR. 5. NAD SLAVNIKOM SE VEDRI MEŽIŠKIM RUDARJEM IN TOPILNlCARJEM SE OBETAJO ŠE LEPŠI ČASI KRALJ MATJAŽ NEMIRNO SPI POD PECO Do marca prihodnjega leta je Tomosov montažni trak Citroenovih avtomobilov razprodan. Za velike proizvajale avtomobilov še ni razloga za zavist, kajti letošnja Tomosova montaža šteje komaj 1500 vozil. Nekaj številk za minula leta pa kaže, da se pripelje s Tomosovega traku iz leta v leto več vozil na trg, ki mu pravijo zapad-njaki trg prihodnosti. V tem grmu tiči zajec za interes velikega Citroena za »mali« Tojnos. V Tomosu pa prav nič ne prikrivajo, da imajo v kooperaciji s Citroenom tudi svoje račune za več let naprej. Citroen, ki je v zadnjih 7 letih podvojil svojo proizvodnjo in je lani proizvedel že 556 tisoč vozil, si je znal zagotoviti svoj obstoj. Zadovoljil je kupce z različno debelimi listnicami in izbirčnimi (Nadaljevanje na 8. strani) /L.; da Delavska enirtnost letos slavila 25-letnieo $ »...da Delavek^e-Potnost objavlja reportaže, članke, kooentarje ln glo-ae«z vseb področij Bašega družbenega in gospodarskega življenja j ■».. da Delavsk^_e-Jjttost objavlja najugodnejših Benah konereialne Bglase, razpise ln hatečaje... Mežiški rudarji in topilničarji so že dolgo vedeli, da samo z rudnikom in topilnico ne bodo dolgo uspevali. Strokovnjaki so si precej belili glave, kaj storiti. Na najrazličnejše nove proizvode so že mislili. Prišli pa so do zaključka, da bi bilo najbolje, če bi proizvajali akumulatorje. Pred več kot štirimi leti so mežiški rudarji in topilničarji načeli razgovore o sodelovanju z mariborsko industrijo akumulatorjev Vesno. »Pravzaprav takrat to še ni bile industrija,« pripovedujejo v Mežici, »marveč le skromna obrtniška delavnica, ki je proizvajala tudi akumulatorje .. .« Mariborska Vesna se je kmalu nato združila z mežiškimi rudniki in topilnico. Dve leti je bilo hudo. Proizvodnja akumulatorjev je bila zastarela in le na meji rentabilnosti. Treba jo je bilo modernizirati. Po treh letih pa so se že pokazali prvi ugodni rezultati. V Vesni so proizvodnjo povečali za trikrat in zdaj proizvedejo že 2700 ton akumulatorjev. Mežiški rudarji in topilničarji so torej ubrali dobro pot. To jih je tudi spodbudilo, da so iskali nove možnosti za povečanje proizvodnje akumulatorjev. Dogovarjati so se začeli tudi z zagrebško tovarno akumulatorjev MUNJO. Pogovori o tem, ali naj se združijo ali ne, niso dolgo trajali. Oboji so spoznali, da so drug drugemu potrebni. Rekli so si: »Le s skupnimi prizadevanji bomo lahko dobro gospodarili.« Niso se ušteli. V zagrebški Munji, zdaj obratu rudnikov svinca in topilnice iz Mežice, že proizvedejo letno 250 tisoč akumulatorjev. Proizvodnjo pa so že v prvem letu po združitvi povečali od štiri na šest tisoč ton akumulatorjev. ZADOVOLJNI PA NISO SAMO RUDARJI IN TOPILNIČARJI S tem ko se je mežiškim rudarjem in topilničarjem odprla pot na trg, pa niso zadovoljni samo rudarji in topilničarji, marveč tudi zaposleni v mariborski Vesni in zagrebški Munji. Prej so delavci v Vesni zaslužili le po 42.000 starih dinarjev na mesec, zdaj pa so njihove kuverte kar za 60 in več tisočakov debelejše. Podobno je tudi v Munji. Razen tega se lepo polnijo skladi v podjetju. Zadovoljni pa so tudi na ravenski občini. Saj jim takšna poslovna politika rudarjev in topilničarjev prinaša lepe denarce. In nikogar ni več na občini ali kjerkoli v Mežiški dolini, ki bi si upal zagovarjati gradnjo nove tovarne akumulatorjev neposredno ob mežiškem rudniku, kot so jo nekateri zagovarjali še pred zdru-(Nadaljevanje na 4. strani) VELETRGOVINA mercotor IMPORT — EX PORT NUDI VEDNO SVEŽE 7 dni v sindikatih I rezervirani stolpec Ema Balaško iz Veščic pri Murski Soboti, sezonska pomivalka posode v gostinskem podjetju Figovec v Ljubljani: • Kaj vas je napotilo, da ste se v se-soni zaposlili kot pomivalka posode in kaj , ielate v času, ko ni sezone? ‘Pred dvema letoma sem diplomirala na srednji kmetijski šoli. Ker nisem nikjer dobila službe kot kmetijski tehnik, sem naredila še strojepisni tečaj, z zaposlitvijo pa še vedno ni bilo nič. Zavod za zaposlovanje delavcev v Murski Soboti me je poslal na delo v Avstrijo. Tam sem delala v tekstilni tovarni. Delo je bilo težko, avstrijski delavci pa tudi niso gledali na nas Slovence s simpatijami. Odšla sem na Dunaj, kjer imajo neki moji sorodniki mesnico. Tam sem se dobro naučila nemščine. Potem sem se naveličala tujine in se vrnila domov. Zopet sem iskala zaposlitev. Doma nisem mogla ostati, kmetija je majhna, pa tudi dela ni bilo za vse, kajti pri starših so še trije moji bratje in sestre. Odšla sem v Ljubljano in dobila mesto pomivalke posode tu pri Figovcu. Sedaj sem se že toliko privadila delu, da včasih že delam kot točajka. Sicer pa — še en mesec in zopet bom iskala novo zaposlitev. Sedaj zaslužim od 60 do 70.000 starih dinarjev, podpora zavoda za zaposlovanje pa bo seveda precej nižja. Inž. Jože Vidrih «§§ Sr ■p sezonski natakar v gostinskem pod- Wm jetju Figovec, Ljubljana: ^ * lir Wt i • Vi ste gozdarski inženir in govorite ■■ ' #»%jj|g|, 1 tuje jezike, kot so nam povedali. Povejte "'jjm nam, zakaj delate kot sezonski natakar? Zato ker moram jesti in prehraniti ženo in še tri majhne otroke. Štiri mesece smo se prebijali s podporo Zavoda za zaposlovanje delavcev. Bili so dnevi, ko žena že ni imela več kaj dati v lonec, pa me ni nihče poznal. Ne prijatelji, ne bivši sodelavci. Dolga leta sem delal kot okrajni inšpektor za gozdarstvo in lesno industrijo. Ko je bil ljubljanski okraj razpuščen, sem se zaposlil kot strokovni svetovalec na sekretariatu za notranje zadeve. Od decembra dalje pa sem na cesti, ker me niso več potrebovali. Kje vse ' že nisem prosil za službo! Za vsako delo sem bil pripravljen prijeti, samo da bi delal in zaslužil. Pa so me povsod odpravili s praznimi obljubami in jalovimi izgovori. Otroci pa so hoteli jesti. Potem sem se prijavil na razpis pri Figovcu. Tu bom delal še en mesec, potem pa moram nazaj na cesto. Tu pri Figovcu gledam mlade fantiče ■ in dekleta, ki zapravljajo denar za cigarete, kavo in aJkohol. Takrat pa me stisne pri srcu in pomislim — ali bodo moji otroci tudi prihodnji mesec jedli samo krompir? Huso Smailovič iz Misuričev pri Maglaju (BiH), sezonski natakar v bifeju Koper na Titovi cesti v Ljubljani: • Kakšen je vaš osnovni poklic in zakaj opravljate sezonski posel? Moj poklic je telefonist. Izučil sem se ga v JLA. Pred odhodom v armijo sem delal kot nekvalificirani delavec pri gradbenem podjetju Tegrad in nato še pri Obnovi. Zaslužek je bil slab, po 40.000 starih dinarjev mesečno, delali pa smo ob vsakem vremenu Prehladil sem se, bil sem bolan, in sem zato iskal drugo zaposlitev. Obiskoval sem večerno gostinsko šolo in naredil izpit za polkvalificiranega natakarja. Spraševal sem po restavracijah in gdstilnah, pa so imeli že povsod vsa mesta zasedena. Končno sem povprašal še tu, kjer delam sedaj — in dobil delo za 5 mesecev. Poklic natakarja mi ugaja bolj kot poklic telefonista. Tudi zaslužek ni slab, 60 do 65.000 starih dinarjev mesečno, toliko kot me je stala večerna šola. Denarja pa ne smem zapravljati. Pošiljam ga domov, ker z 20 tisočaki očetove pokojnine starši in sestra ne morejo živeti. Vrhu tega sestra še obiskuje srednjo šolo za medicinske sestre, to pa je drago. Oktobra mi poteče pogodba — kaj bom delal potem, ne vem! in* « n • ♦ 0 < ► ♦ < ► 1 ► < ► &y' IIOilRKA IZOLACIJSKEGA MATERIALA LJUBLJANA - MOSTE TEL.-313.667, 316-862 TOVARNA • y. vv.%Vy 9J4 Sl H m Seja predsedstva RO sindikata storitvenih dejavnosti V četrtek je bila v Ljubljani seja predsedstva RO sindikata storitvenih dejavnosti, na kateri so razen drugega razpravljali o prilagajanju občinskih odlokov novemu republiškemu zakonu o komunalnem gospodarstvu. Predsedstvo RO sindikata storitvenih dejavnosti je priporočilo, naj bi v zvezi z novimi občinskimi odloki uveljavljali najbolj progresivne rešitve tako glede materialnih, kakor tudi samoupravnih in drugih vprašanj komunalnih delovnih organizacij in na ta način konkretizirali duh in Vsebino omenjenega temeljnega republiškega zakona. Podrobneje o tej seji bomo zaradi zaključka redakcije lahko poročali šele v naslednji številki DE. — Foto služba DE PLENUM ObSS NOVA GORICA RAZPRAVLJAL O URESNIČEVANJU GOSPODARSKE REFORME »Juriš« na zaslužek 100.000 S-din Delovne organizacije z območja novogoriške komune vse bolj spoznavajo, da jih nobena družbena intervencija, ampak le iskanje lastne poti dobrega gospodarjenja lahko z uspehom prepelje prek vseh čeri, ki jih razkriva uresničevanje gospodarske in družbene reforme. Posledica takšnega spoznanja in usmeritve so ugodni gospodarski rezultati, ki visoko presegajo uspehe slovenskega, oziroma jugoslovanskega gospodarstva. Takšna je osnovna ugotovitev z zadnje seje plenuma ObSS Nova Gorica, ki ji je prisostvoval tudi sekretar CS ZSJ Marijan Rožič in na kateri so razpravljali o uresničevanju gospodarske reforme. Če se za 'hip povrnemo k gospodarskim rezultatom novogoriške komune, velja poudariti: • da je industrija v prvem polletju povečala proizvodnjo za - 12 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, • da so Se zaloge v istem času zmanjšale za eno tretjino, • medtem ko se je izvoz povečal za dve tretjini. Tako so ne le dosežena, ampak za nekaj odstotkov celo presežena tudi polletna predvidevanja za goriško komuno kot celoto. Zanimiv je še podatek: ® da so delovne organizacije z območja goriške komune v letošnjem prvem polletju porabile 5 % manj sredstev za investicije kot lani v tem času, • da pa so v obratna sredstva naložile 212 % več sredstev kot preteklo prvo polletje. Zlasti ti podatki kažejo, da so kolektivi spoznali, da brez obratnih sredstev ni mogoče poslovati in da je pravzaprav od likvidnosti odvisna tudi njihova perspektiva. Po vsem tem ne preseneča podatek: • da so se povprečni osebni dohodki v gospodarstvu te komune povzpeli na 91.000 S-din, kar je za 17 % več kot v lanskem prvem polletju. • V industriji je povprečje še za 4 stare tisočake višje. • Povsod pa računajo, da bi do konca leta morali doseči povprečje vsaj 100.000 starih dinarjev. Po oceni plenuma ObSS Nova Gorica so takšna predvidevanja realna. Realna pa so zato, ker je ■ v prihodnje mogoče računati vsaj z enakimi, če že ne z najboljšimi rezultati, kot pa jih podjetja dosegajo zdaj, ko se komaj šele začenjajo uresničevati posledice omenjene preusmeritve na lastne sile. Vendar pa goriški sindikati k tej ocenj pristavljajo še nekaj: narobe bi bilo, če bi se zdaj vdajali samozadovoljstvu. Takoj bi se morali vprašati, kakšne rezultate bi šele dosegali, če bi neposredne proizvajalce bolj seznanjali z ukrepi, ki jih delovne organizacije podvzemajo, da bi se prekopale prek težav, ki jih prinaša reforma. Podatki neke ankete občinskega sveta v Novi Gorici namreč kažejo, da proizvajalci na splošno zelo dobro poznajo splošna reformna prizadevanja, da pa le malo vedo o tem, kakšne ukrepe že izvajajo, oziroma še pripravljajo delovne organizacije, kjer so zaposleni. Celo to s.e še dogaja, da delavci niso vselej seznanjeni niti s planom proizvodnje, kar seveda močno vpliva na razpoloženje v kolektivih in s tem na pripravljenost delavcev za uresničevanje kakršnih koli proizvodnih in drugih nalog. Z drtigirhi 'bčšedami: Skrajni čas je, da sincjikalne podružnice z vso ostrino postavijo na dnevni- reti tudi’ W in še < nekatera druga vprašanja. S tem vodstvo goriških sindikatov misli predvsem na problematiko izobraževanja in zaposlovanja. Podatki komunalnega zavoda za zaposlovanje v Novi Gorici namreč razkrivajo, da le dobra tretjina tistih delavcev, ki zasedajo delovna mesta, na katerih je zahtevana visokošolska izobrazba, ta pogoj tudi dejansko izpolnjuje. Tudi na delovnih mestih, ki zahtevajo srednješolsko izobrazbo, je zaposlenih četrtina takšnih delavcev, ki te izobrazbe nimajo. Drži, da so mnogi med tistimi, ki pogojev ne izpolnjujejo, vseeno dobri stro-kovnjaki-praktiki. Vendar b; se tudi sindikat kot celota moral zavzeti za to, da bi prizadeti čimprej obogatili svoje znanje. Dogaja pa se, da se mnogi delavci šolajo skrivaj, ker se bojijo posledic v lastni delovni organizaciji. Takšnim pojavom, mogoče bi bilo celo govoriti o takšni praksi, pa bj se sindikalne podružnice morale upreti, če naj bi začeli prebijati zaprtost podjetij in strah pred šolanimi kadri, ki bi delovne organizacije popeljal; v še večji razcvet. Ravno od lega pa je po mnenju plenuma ObSS Nova Gorica še najbolj odvisno, kako se bo začela razreševati problematika nezaposlenih. Začasno brezposelnih, ozire-ma mladine, ki bi se želel* vključiti v uk, v tej občini sicer ni toliko kot drugod po Sloveniji, tako da se problem kot tak še ne zastavlja z vso ostrino-Vendar pa goriški sindikati menijo, da sploh ni vzroka in potrebe, da bi do tega kdajkoli sploh prišlo, oziroma da kaj več kot o redkih nezaposlenih posa; meznikih v njihovi komun* sploh govoriti ne bi smeli. O vseh teh zadevah se bode pomenili in izoblikovali stališč* o konkretni akciji na naslednjem plenumu ObSS Nova Gorica. Zdaj pa gre za to, da sindikalne podružnice po delovnik organizacijah začenjajo razbijat* pojave samozadovoljstva, d* pravočasno zahtevajo in sprožij1” razprave tud; o opisanih vprašanjih. Gre skratka za ustvarja; nje ugodne klime, ob kateri b> gradili temelje za še ugodne,jš* gospodarsko in poslovno perspektivo podjetij, oziroma z* osebno perspektivo posameznikov. / -mfl SEJA PODODBORA RO SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ Se brez ekonomske računice V torek je v Ljubljani zasedal strokovni pododbor za cestni promet pri Republiškem odboru sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. V programu svojega dela, ki so ga člani pododbora sprejeli, so med drugim predvideli tudi analizo o gospodarjenju v cestno-promet-nih podjetjih, ekonomičnosti in rentabilnosti. Rezultate analize bodo porabili za posvetovanje predstavnikov vseh cestno-prometnih podjetij Slovenije, ki bo v drugi polovici septembra. Se posebno so se udeleženci tega zasedanja zavzeli za to, da bi se zastopniki avtobusnih in prevozniških podjetij na septembrskem posvetovanju dogovorili za oblike medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z ostalimi vejami prometa. Avtobusna podjetja že danes ugotavljajo, da imajo dosti avtobusnih linij nerentabilnih. Drastičen primer kratkovidnega poslovanja avtobusnih podjetij se kaže v tem, da nekatera avtobusna podjetja določijo vozni red na posameznih avtobusnih linijah brez predhodnih raziskav o potrebah prevozov, številu potnikov itd. Kako daleč gre takšna politika, kaže izjava nekega udeleženca na seji, ki jo dobesedno citiram: »Mj danes vemo, katera naša avtobusna linija je nerentabilna, toda pogledali bomo pri »konkurenci«, katera proga jim »nese«, pa bomo nato poslali svoj avtobus nekaj minut pred »konkurenco« in tako pobrali potnike.« Upajmo, da bodo kolektivi avtobusnih podjetij kmalu začeli razmišljati o ekonomičnem in rentabilnem poslovanju. Morda danes, ko vsem še kar dobro gre, poudarjanje rentabilnosti in ekonomičnosti gospodarjenja še nima takšnega efekta, kot pa ga bo imelo kasneje. Kajti že danes, se nekateri šoferji avtobusov, ki se na cestah srečujejo z na pol praznimi vozili, sprašujejo, kakšne izgovore bodo uporabile za svoje delo strokovne službe, ki vozne rede določajo in kakšni učinki oblike gospodarjenja se jim v perspektivi obetajo. Zato morajo slovenska avtobusna podjetja z medsebojnimi sestanki in srečanji najti skupen jezik, če nočejo, da se ne bo čez čas določeno število ljudi, zaposlenih v cestno-promet-nih podjetjih, znašlo na cesti. Ob tem so člani strokovnega pododbora za cestni promet menili, da konkurenčnost cestnoprometnih podjetij ni le v obsegu njihovih del, temveč v njihovi kvaliteti in ne nazadnje tudi v ceni. Največ pozornosti so bile na seji deležne dopolnitve in predlogi za spremembo nekaterih členov temeljnega zakona o varnosti prometa na cestah. Člani pododbora so opozorili na dejstvo, da sedanji zakon ne obravnava adekvatno položaja delovne organizacije nasproti privatnim prevoznikom. Slišati je bilo celo mnenje, da je sedanji hiter razvoj privatnih prevozni- štev pogojen s tem, da privatniku nj treba plačevati določeni*1 družbenih dajatev, ki jih ces*' no-prometna podjetja moraj0. Zato bi po mnenju' članov strC kovnega pododbora za cestik promet moral; proučiti vprašanje kontrole nad privatniki | kar je najbolj važno, z dajatvami družbene skupnosti naj “ izenačili privatnike in cestnoprometna podjetja. Med obravnavanjem temeljnega zakona o varnosti prom6* na cestah so se člani pododbo*. strinjal; z mnenjem -Združen). šoferjev in avtomehanikov, K so se pritožili, da sedanji zak<*. dovoljuje, da postaneš poklKf; šofer. če. opraviš vozpiški izPL' oziroma, če obvladaš volan *v poznaš prometne predpise. K*"' terij za poklicne šoferje bi -1*! ral biti ostrejši, kot za voznik amaterje. i Strokovni pododbor za ces* g promet Republiškega odbo* sindikata delavcev prometa zvez Slovenije je bil mne*ti da je rešitev vprašanja pok*1 nih šoferjev možna, in sicer .-3 ko, da bi Gospodarska zbori* SRS z nomenklaturo pok**c ., izdelala profil poklicnega *°. ez3 ja, pristojni organ pa naj b* ta profil predpisal osnovno su g kovno izobrazbo in znanj6- ^ tem bi bilo konec razprav o t6 ali ima poklicni šofer svoj P klic alj ne. Te razprave se na[<0 reč vlečejo že od leta 19**1- ■ so bile odpravljene kvalifik^.jg. takšna akcija potekati v z'e‘„ ske stopnje za poklicne šofe.r-| Dejstvo pa je, da. bj n*0 nem merilu, saj lahko dane;,e, ostalih naših repub''^°b na* mo kaj različna enih in istih zadev. acer*)3 VILI guCE* 7 rft»i v 8vnd4feaitih Z"OBGlWS'' ’ SlNDIKALlT fSg wiiii & ZAGORJE: na II. VSE VEČJA AKTIVNOST MESTNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je te dni sestalo dokončni program semi-narja za člane vodstev sindikalnih organizacij zagorskih Podjetij. Za uvodno predavaje so izbrali povzetek analize delovanja samoupravnih organov zagorskih delovnih orga-dizacij. Posebno predavanje ko posvečeno rezultatom raziskave mnenj članstva o aktivnosti zveze sindikatov Slovenite Razen tega so v to poglavje dvrstili rezultate in probleme iz ankete predsednikov občinskih sindikalnih svetov. Glede na pomembnost uveljavljanja gospodarske in družbene reforme se je predsedstvo odločilo uvrstiti na seminar tudi predavanje in razpravo o konkretizaciji ciljev reforme v zagorskih delovnih organizacijah s posebnim ozirom na vlogo gospodarske organizacije v uresničevanju reforme. Nadalje je predvideno predavanje o razvoju družbenega sa-nioupravljanja v komuni, o Problematiki zaposlovanja in Predavanje ter razprava o referatu Mitje Švaba »Vsebina ter oblike samoupravljanja«, ki ga je imel na plenumu Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Za zaključek Pa se bodo na seminarju pogovorili še o programiranju dela sindikalnih organizacij in občinskega sindikalnega sveta Za prihodnje obdobje. M. V. © HRASTNIK: Po nepopolnih podatkih predsedstva sindikalnega sveta je doslej letovalo okoli 500 hrast-Piških delavcev. Tristo neposrednih proizvajalcev in njihovih svojcev je preživelo del dopusta v Vrsarju, kjer je počitniška sindikalna skupnost latos pomladi uredila večje j^eekend naselje. Kot vsako po-6tje je tudi letos precej delovnih ljudi izkoristilo del dopusta za letovanje na Kalu in v gorah. Planinska postojanka da Kalu se je močno priljubila rudarjem. Omenimo naj še. da so pravkar v teku dela za izgradnjo smučarske žičnice na tam znanem zasavskem vrhu. 5 tem se bo že prihodnjo zimo da Kalu razmahnil zimski turizem. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta namerava v bližnji prihodnosti posvetiti posebno pozornost rekreaciji delovnih ljudi v zimskih mesečih. Zavoljo ureditve obeh Planinskih postojank in dogra-ditve žičnice bo mogoče že le-to$ sistematično razširiti to aktivnost. Razen tega se je Predsedstvo odločilo še bolje drediti počitniško naselje v /rsarju. Letos spričo pomanjkanja časa ni bilo mogoče mi- 6 iti na popolno ureditev na-Selja. Ce bodo uspeli pogovori s turističnim društvom Vrsarju, bo prihodnje poletje v hrastniškem počitniškem na-?ediu v Vrsarju na voljo več ‘ežišč in športnih igrišč. ^X\\V\\\\\\\V.\\\\\V.\\\\\\\VV .\v. LAVNA SKRB: RAST PRODUKTIVNOSTI Nekaj ugotovitev ob proizvodnji, družbenem bruto produktu in strijskih podjetjih skladih v nekaterih ljubljanskih indu- Zaostrene gospodarske razmere so v obdobju po reformi prizadele zlasti tiste delovne organizacije, ki so tudi v prvem letu reforme ostajale pri ozkih in trenutnih interesih, ki niso dojele poglobljenega analiziranja trga, programske usmeritve proizvodnje in gospodarskega sodelovanja, je tudi ena nadaljnjih ugotovitev predstavnikov Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana ob nedavnem obisku v Kartonažni tovarni, Vegi, Litostroju, Elmi, Zmaju, Saturnusu, Lesnem kombinatu in Tovarni dekorativnih tkanin. Tak odnos pa je v zadnjem času privedel ta podjetja do resnih težav, nekatera celo do prisilne uprave in likvidacije, kot na primer TOPS in druge. Vendar ob tem obisku v ljubljanskih delovnih organizacijah zdaj na Mestnem sindikalnem svetu ugotavljajo, da gospodarske organizacije v večini primerov vedno bolj spoznavajo, da ekstenzivno gospodarjenje, ki se odraža v razdrobljenih sredstvih in posamičnih investicijah oz. v zaprtosti nima več mesta v novih gospodarsih razmerah. Zavoljo teh spoznanj si v obiskanih podjetjih na moč prizadevajo, da bi vse globlje analizirali lastni razvoj in gospodarjenje do planiranja proizvodnje in prodaje blaga. Zlasti vsestransko analizirajo odnos in gibanje cen na domačem in tujem tržišču, kajti brez tega ni več možno upešno poslovati in si zagotoviti nadaljnji razvoj. KAKŠNE SO TEŽAVE? Nasploh se je gospodarska rast v večini podjetij, ki so jih obiskali predstavniki ljubljanskega mestnega sveta, umirila in se hkrati začela preusmerjati v bolj kvalitetno in usklajeno gibanje, pri čemer v podjetjih zdaj glavno skrb posvečajo rasti produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Pri analizi gospodarskega položaja tovarn, ki so jih obiskali, so predstavniki mestnega sindikalnega sveta ugotovili predvsem naslednje težave: • V večini podjetij dobivata nelikvidnost in pomanjkanje obratnih sredstev vedno večji obseg. Zavoljo tega bodo morali ponekod prvoten načrt proizvodnje zmanjšati. © V nekaterih proizvodnih dejavnostih, kot je elektroindustrija, lesno predelovalna industrija in papirna industrija, kamor sodijo tovarne Elma, Zmaj, Kartonažna tovarna in Lesni kombinat, je že tako ostra konkurenca, da omenjena podjetja s težavo najdejo ustrezen trg ali pa jim rastejo zaloge končnih izdelkov. ® Posamezna podjetja so prisiljena izvažati po lastni ceni, da bi si tako sploh ustvarila devizna sredstva za plačilo podjetjem, ki jim dobavljajo polizdelke. 9 S tožbami podjetja ne dosegajo bistvenih rezultatov. Kartonažni tovarni, denimo, dolgujejo njeni odjemalci skoraj dve milijardi starih dinarjev, kar predstavlja vrednost 3,2-kratne mesečne proizvodnje. V tej ljubljanski tovarni so navedli tudi izjavo nekega direktorja, ki je rekel: »Kdor nas bo tožil, ne bomo od njega kupovali.« Zavoljo tega v Kartonažni tovarni menijo, da gre pri precejšnjem številu podjetij za dokaj dogovorjen pritisk, da bi povečali kre- dite za obratna sredstva iz emisije. ® Precej kritike je bilo v vseh devetih obiskanih ljubljanskih podjetjih izrečene tudi na račun Narodne banke. Cas od zagotovitve sredstev pa do akreditivov namreč traja tudi do 21 dni, ker banka prej ne da soglasja. Posebno tam, kjer roki niso predpisani, banke strahovito zavlačujejo s poslovanjem. • Nekatera podjetja nameravajo proizvodnjo razširiti, skrbi pa jih le, kako bo s plačevanjem tekočih obveznosti. Nenehne spremembe v naši zakonodaji, namreč po mnenju obiskanih podjetij, ustvarjajo v delovnih organizacijah že pravo zmedo. • V tovarni Zmaj pa velik del stroškov v strukturi cene odpade na materialne izdatke. Cena domačih surovin je razmeroma visoka in, mimogrede povedano, japonske tovarne prodajajo baterije ceneje kot stanejo tovarno Zmaj samo surovine. In je z uvozom surovin je tovarna Zmaj dosegla, da so se cene domačim surovinam za proizvod- njo baterij od lani zmanjšale za blizu 40 odstotkov. LE S PRAVOČASNIMI UKREPI Porast proizvodnje, družbenega bruto produkta in skladov pa so dosegli predvsem v tistih TGA KIDRIČEVO: obiskanih ljubljanskih industrijskih podjetjih, zdaj ugotavljajo na mestnem sindikalnem svetu, kjer so pravočasno in uspešno izdelali ter izvedli konkretne sanacijske programe. Nadalje, kjer so si zagotovili dober strokovni kader in kjer so prilagodili proizvodnjo domačemu in tujemu tržišču, kot na primer v Tovarni dekorativnih tkanin, Zmaju, Kartočažni tovarni in Lesnem kombinatu pa tudi v Vegi. V nekaterih drugih podjetjih pa so se strokovne službe in politične organizacije v kolektivu intenzivno usmerile v iskanje najboljših možnih rešitev za izboljšanje gospodarskega položaja podjetja. Vendar so njihovi problemi v gospodarjenju še posebej zaostreni, kot že rečeno, spričo pomanjkanja obratnih sredstev, velikih dolgov odjemalcev, spričo odplačevanja visokih anuitet itd. Vse to pa seveda zavira hitrejši gospodarski napredek. M. Ž. Prihodnjič: Programiranje politika. in investicijska OBVESTILO Za obisk ZAGREBŠKEGA VELESEJMA od 8. do 17. septembra bo vozil iz Ljubljane vsak dan ob 7. uri posebni brzi vlak s priključki iz vseh smeri. Cena povratne vozovnice z vstopnico za velesejem in avtobusno karto za prevoz v Zagrebu od glavnega kolodvora do velesejma in nazaj je: — za posameznike 23 N-din — za skupine nad 10 oseb 20 N-din — za šole 10 N-din Vse informacije dobite v poslovalnicah TURISTIČNO TRANSPORTNEGA BIROJA v Ljubljani, Mariboru in Celju ter na železniških postajah. Velika škoda zaradi nesreč Na 3. redni seji DS Tovarne glinice in aluminija Kidričevo, so organi samoupravljanja razen o polletnem obračunu, razpravljali . tudi o polletnem poročilu službe varnosti pri delu, ki ga je dobil vsak član DS in UO podjetja. Iz statističnega pregleda je jasno razvidno, da je v prvem polletju v primerjavi z lani število nezgod bolj porastlo, kakor pa število zaposlenih. Število za- poslenih je letos v 6 mesecih naraslo za 2,3,%, nezgode pa za celih' 9 %. Izgubljeni V prvem polletju letos je a kar znašala gospodarska izguba za-dnevt radi nezgod 324,363:0 N-c WiW| e BELTINCI: POSLEJ ENAKOPRAVNEJŠI NA TRGU V tovarni pletenin Beltinka v Beltincih so se pred časom odločili razširiti delovne prostore in modernizirati proizvodnjo pletenin. Čedalje močnejša konkurenca na domačem tržišču, da o zunanjih tržiščih sploh ne govorimo, je namreč razblinila sleherno iluzijo o tem. da bi bilo možno še naprej konkurirati z ročnimi pletilnimi stroji. Stroški za razširitev delovnih prostorov ter za uvoz sodobne strojne opreme so znašali kakih 80 milijonov S-din. Višja storilnost dela in nižja lastna cena po opravljeni rekonstrukciji pa sta kolektivu Beltinke že omogočili enakopravnejši nastop na tujih tržiščih, sai jim ni treba več izvažati z izgubo in samo zato. da si zagotove potrebne devize. A. H: zaradi nezgod so porastli za 33,8 odstotkov, .zaradi, obolenj pa 11,4 %, saj je število obolenj v primerjavi z obdobjem prvih šestih mesecev lanskega leta porastlo kar za 6,5 %. Vzroki nezgod v tovarni kažejo, da se je 37 nesreč pripetilo zaradi neprevidnosti pri delu in nepravilnega načina dela. Ta številka pa dovolj zgovorno kaže, da odgovorni starešine mnogo premalo pazijo, kako delajo njihovi delavci, da jih ne opozarjajo na razne napake in da so tako delavci preveč prepuščeni samemu sebi. N-din, zaradi obolenj pa kar 988.630,3 N-din, kar da skupno 1,312.993,3 N-diriarjev. Iz celotnega polletnega poročila službe varnosti pri delu v TGA je razvidno, da so nesreče še vedno zelo zaskrbljujoče in da bo treba vložiti vse sile za varno delo. Letos je preizkušnjo iz varstva pr; delu uspešno opravilo 92 vodilnih delavcev, ki bodo morali svoje izkušnje v praksi mnogo bolj uveljavljati in s tem doprinesti k čim uspešnejšemu delu službe varnosti pri delu v tej delovni skupnosti. M. F. '»svetovalnica IIE XXNXX?^NXN\>XX>>V«:»XS>X> Ljutomer Delovna organizacija je dolžna delavcu po prenehanju dela izročiti njegovo delovno knjižico, ker je sicer odgovorna delavcu za vso škodo, ki bi mu nastala, ker se ni mogel zaposliti v drugi delovni organizaciji. Delavec mora to odškodnino, ki se sestoji iz izgube osebnega dohodka za ta čas, ter izgube delovne dobe vtoževati s tožbo preko sodišča, dokazati pa mora, da mu je delovna organizacija zadržala delovno knjižico še po prenehanju njegovega delovnega razmerja, da je dalje zahteval vročitev delovne knjižice od delovne organizacije, ter da bj se v tem času, ko mu delovna organizacija ni izročila delovne knjižice, lahko zaposlil drugod; višino odškodninskega zahtevka pa lahko tak delavec postavj v okviru izgubljenega zaslužka ter prispevkov, katere je delovna organizacija dolžna plačati od tega osebnega dohodka. A. POLJANŠEK ZA VAŠ TRANSISTOR, ZA VAŠO ELEGANTNO BATERIJSKO SVETILKO SAMO 1,5 V BATERIJE ■■BweBweBeBSBeesr«EEMEeeeeeeeeereBseereeeiBeseeeeeeB9EieeeBBeB*eee9EEBiee*9BeEMWEe9EeEeeM -Kako gospodarimo KRALJ MATJAŽ NEMIRNO SPI POD PECO (Nadaljevanje s 1. strani) žitvijo rudnika z Vesno in Mu-njo. Nova tovarna akumulatorjev bi veljala 8—10 milijard Starih dinarjev. In za teh 8 ali 10 milijard starih dinarjev bi zgradili le zidove. Kje pa so stroji, kie je še vse ostalo? »Dobro, da se nismo tega lotili,« zdaj priznavajo tudi tedaj najbolj navdušeni za gradnjo nove tovarne akumulatorjev v Mežiški dolini. ZDRUŽITEV PRINAŠA NOVE SKRBI Združitev mežiških rudarjev in topilnice z Vesno in Muzi j o pa zdaj prinaša tudi nove skrbi. Nedvomno so tu najprej odnosi med vsemi tremi partnerji. Ker je pač denar najpomembnejši, so zaposleni v vseh treh ključnih enotah našli skupni jezik glede delitve dohodka. »Če bi se odločili za delitev dohodka samo na osnovi tržnih odnosov, potem bi dobro zaslužili le tisti delavci, ki proizvajajo samo akumulatorje, kajti zgolj oni imajo neposreden stik s trgom,« pojasnjuje FILIP POTOČNIK, direktor sektorja za gospodarstvo, sicer pa diplomi- ran ekonomist. »Prikrajšani bi bili rudarji, pa tudi, čeprav manj, topilničarji. Zavoljo tega smo se odločili za delitev dohodka med enotami na osnovi vrednotenja dela v posameznih enotah. Tako vse enote, glede na uspeh podjetja dobijo enak delež dohodka. Težino dela v posameznih fazah proizvodnje pa imajo še posebej ovrednotene s korekcijskimi faktorji. Z drugimi besedami povedano, tiste delovne enote, ki imajo zelo težke delovne pogoje, na primer v rudniku, in zdravju škodljiva delovna mesta, dobijo na osnovi "vrednosti korekcijskih faktorjev nekaj več denarja. Takšna delitev za sedaj pogojuje zelo dobre medsebojne odnose ...« KAKO PRODAJATI AKUMULATORJE V Mežici so kaj kmalu spoznali, da so njihovi akumulatorji v redni trgovski mreži predragi in da bi jih veliko več prodali, če bi bili cenejši. »Zakaj ne bi imeli lastnih trgovin,« so začeli razmišljati. Ta razmišljanja pa so kmalu tudi uresničili. V Ljubljani - in Mariboru so že odprli lastne prodajalne akumulatorjev. Kmalu bodo odprli trgovino tudi v Zagrebu, ma- # S posojilom od 80—500 % na privarčevano vsoto do stanovanja 9 Vezane hranilne vloge vam prinašajo višje obresti in vsake 4 mesece nagradno žrebanje 9 Za napredek kmetijstva vam dajemo na privarčevano vsoto od 50—200 % posojila • Odpiramo zasebne devizne tekoče račune in jih obrestujemo po 4—6% 9 Zvišali smo obresti za hranilne vloge, vloge na vpogled obrestujemo po 6,25%, vezane vloge nad eno leto po 7%, vezane vloge nad 2 ■ . leti-po 8 % • -4 .. PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI VSEH POSLOVNIH ENOTAH KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA: V LJUBLJANI: Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 — Mestna hranilnica Ljubljanska, Čopova 3 — Bežigrad, Titova 55 — Moste, Proletarska 1 — Stara Ljubljana, Mestni trg 16 — Šiška, Celovška 99 — Vič, Tržaška 36. IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Medvode, Rakek, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje. Vezane hranilne vloge sprejemajo tudi vse pošte v Sloveniji. HRIDITM OH 1 HRJIEEJ1 UUBIIM KB LJUBLJANA nil!llllll!ll!IIIIIIIIIII!lllll!!llllll!ll!!llll!llllll!llll!!llllllllll!lll!l!llllllll!lllllllll!ll!llillllllllll!l!l!llllllll!ll!IIIIIIIIIIIIIIIlll!ll!!!!llllllllll!!llllllllll!llllllllll!i!llllllll!llllllllllll!!lll!ll!l|£l nama LJUBLJANA Velika poletna razprodaja Ž0 do 50 % znižanje # V vseh treh prodajalnah veleblagovnice Na-ma lahko vsak kupec najde kaj zase in za svoj dom ® Veleblagovnica Na-ma nudi kupcem potrošniški kredit! lo kasneje pa še trgovine v Sarajevu, Beogradu in Skopju. »S tem, ko smo odprli lastne prodajalne, dosegamo na trgu zelo nizke cene, saj prodajamo akumulatorje,s .komaj 5-odstotno maržo,« nadaljuje Filip Potočnik. »Tako so nekateri akumulatorji tudi polovico cenejši, kot tisti .v redni trgovski mreži. S' tem hočemo prisiliti trgovce, da ne bodo na naše akumulatorje »nabijali« astronomskih marž.« IN KAKO SI V MEŽICI PREDSTAVLJAJO MEDNARODNO DELITEV DELA »Vsi mislijo, da se mednarodna delitev dela lahko odvija samo na osnovi blagovnega prometa,« pravi direktor sektorja za gospodarstvo. »Mi pa imamo glede mednarodne delitve dela popolnoma drugačne namere, ki jih seveda že uresničujemo.« Povedal je, da se jim ne splača proizvajati majhnih serij akumulatorjev in jih potem prodajati na domačem ali tujem tržišču, ker je taka proizvodnja predraga. »Na leto recimo potrebujemo pri nas 500 akumulatorjev za NSU avtomobile. Če bi jih hoteli narediti mi, bi bili zelo dragi. Zato smo se povezali z neko avstrijsko tovarno akumulatorjev. ki je specializirana za proizvodnjo manjših serij akumulatorjev. In tako preko omenjene avstrijske tovarne lahko zadovoljimo potrebe po akumulatorjih, ki jih pri nas potrebujemo za NSU motorje. Mi pa bomo tej avstrijski firmi dobavili, denimo 5.000 akumulatorje za fiate 750, kolikor bi jih ona prodala, pa jih ne more narediti.« Omenjena avstrijska tovarna akumulatorjev pa je tudi že sama ponudila Mežičanom, da bi prodajala njihove akumulatorje preko nekega tržaškega trgovca, ker jih pač sama ne more toliko narediti, kolikor jih od nje zahteva italijanski trg. Za začetek bodo letos v okviru tega dogovora že prodali na italijansko tržišče prvih 120—150 ton akumulatorjev, narejenih v Vesni in Munji. »Nasploh imamo zelo širokopotezne načrte,« je ob zaključku povedal Filip Potočnik. »Zdaj navezujemo poslovno sodelovanje tudi z znano švedsko tovarno akumulatorjev Tudor, od katere bomo v najkrajšem času dobili proizvodni program za akumulatorje-:..« V Mežici se res ne bojijo, da bi jim zmanjkalo dela. Prav pred nedavnim so dobili še naročilo Fiata iz Torina za 12.000 akumulatorjev Sproti pa skrbijo, da pravočasno povečujejo proizvodne zmogljivosti, da jih ne bi kdo »zalotil« nepripravljene. V načrtu imajo namreč v najkrajšem’ času povečati proizvodnjo od sedanjih blizu 9.000 kar na 15.000 ton akumulatorjev letno, če bodo hoteli zadovoljiti vse potrebe na domačem in tujem trgu. Za takšno povečanje proizvodnje pa bodo porabili 4.668 milijonov starih dinarjev. Ta številka, je,pray^vax;,?kroinna. Da je to res, navedimo primer Trebče, kjer za tono povečane Pri letošnjem nagradnem žrebanju, ki ga prireja podjetje Koteks-Tobuš iz Ljubljane za prinašalce svinjskih kož, je prejel letošnjo prvo nagrado — osebni avtomobil znamke Renault L-4 — tovariš Avgust Zemljič, kmetovalec iz Črncev pri Apačah. (Na sliki: srečni dobitnik, ki redno oddaja svinjske kože na odkupni postaji Koteks-Tobusa, Radgona) ZA NOVO SEZONO ODKUPA SVINJSKIH KOŽ PRIPRAVLJA KOTEKS-TOBUS NOVO NAGRADNO ŽREBANJE, O ČEMER BOMO PODROBNO POROČALI TUDI V »DELAVSKI ENOTNOSTI«. S- ■ -• m ■ POROČAJO Noč in dan teče svinec iz visokih peči v topilnici v Mežici kjer znese pri 6.000 tonah, kolikor bodo povečali proizvodnjo v Mežici, nič manj kot 7 in pol milijarde starih dinarjev. Skratka, mežiški rudarji in topilničarji bodo imeli še veliko nemirnih noči. Še bolj nemirno pa bo poslej spal tudi kralj Matjaž pod Peco. Kajti svedri nenehno vrtajo in vrtajo v to mogočno goro. MILAN ŽIVKOVIČ • PTUJ: KAJ JE Z OBRATOM DRUŽBENE PREHRANE Medtem ko se v Ptuju trgovska mreža vse bori izpopolnjuje ter modernizira, skratka, trgovska podjetja že kar tekmujejo med .seboj, kdo bo imel več in modernejše poslovalnice. bi takšne prizadevnosti ne mogli najti pri tistih, ki so dolžni poskrbeti tudi za družbeno prehrano občanov. Posebno delavci se sedaj hranijo v raznih gostiščih, kjer pa je hrana enolična in težka, pa tudi draga. Prav zato bi kazalo, da bi v Ptuju čimprej zgradili ali mogoče adaptirali enega izmed sedanjih gostinskih obratov v obrat družbene prehrane, kjer bi ljudje imeli večjo izbiro jedil in seveda po različnih cenah. F. H. .§§§ • ZASAVJE: KONČNO ŠE SKUPEN PROGRAM HH Ni pretirana ugotovitev nekaterih dobrih poznavalcev nami ravnih lepot Slovenije, da Zasavje s svojo hribovito in raz-==1 . merama bujno vegetacijo ne zaostaja kaj dosti za zelenim =s Pohorjem. Tisto, v čemer zaostaja, so neurejene ceste. poti. skratka dohodi k planinskim postojankam in pa relativna ssš neurejenost kopice zasavskih planinskih domov. Kljub temu =§ ph1 Thžpolhgajo- v Zasavju že z -nad štiristo posteljami za tu-jjH • .tiste., V zadnjih dveh letih so občinske skupščine skupaj s HH turističnimi društvi v Zasavju marsikaj naredile za razvoj == turizma. m| V prvi vrsti so sklenili pospešeno urejati ceste in dohode do najbolj znanih planinskih postojank. Še prej pa naj bi §H dobilo, Zasavje asfaltirano cestišče od Trojan do Hrastnika ===j oziroma Dola. Naj omenimo, da so dela pri rekonstrukciji š=i ceste Izlake—p od trojanski klanec v polnem teku in da so v Hrastniku pravkar asfaltirali prvi kilometer ceste Hrastnik IHI —Dol. Prav tako so pri kraju meritvena dela na cesti za IHI' Savo od Trbovelj do Hrastnika in pričakujejo, da bodo 5 =§| pravočasnim zbiranjem sredstev zagotovili ureditev tega de'a == cestišča do pozne jeseni. Razen tega bodo asfaltirali tudi m del ceste Trojane do ,znane Konškove gostilne. S tem bo == praktično, dobilo Zasavje dolgo pričakovano okno v svet V NEKATERIH INDUSTRIJSKIH PODJETJIH KONJIŠKE OBČINE STVARI NE GREDO TAKO, KOT SO BILE NAČRTOVANE Bo ob koncu leta bolje ? Letošnji polletni kazalci o doseženih gospodarskih uspehih v industrijskih podjetjih na območju občine Slovenske Konjice kažejo na razmeroma dobre rezultate, čeprav na vseh področjih in v vseh gospodarskih organizacijah niso bili zadovoljivo doseženi. Celotna vrednost proizvodnje, ustvarjene, v letošnjem prvem polletju, je sicer za 1,6 V« višja od lanskega leta, toda njen fizični obseg je za 4 °/n manjši. Med podjetji, ki so proizvedla več kot v istem obdobju lani, je podjetje za proizvodnjo umetnih brusov »COMET« v Zrečah, njemu pa sledita še konjiški »KOSTROJ« in tovarna kovaških izdelkov v Vitanju, po vrednosti pa še kovaška industrija v Zrečah. Iiin«il Za to obdobje pa je sicer značilno, da se je proizvodnja v primerjavi s prvimi šestimi meseci lanskega leta stalno in postopno zmanjševala. Tako je bila v januarju še za dobrih 7 % višja, v aprilu je' le za malenkost presegla lanskoletno, v juniju pa je bila že za 4 % pod lanskim nivojem. Svoj vpliv na tako stanje je deloma imelo tudi pomanjkanje naročil za domače in tuje tržišče, seveda pa ta pojav ni v enaki meri zajel vseh podjetij, razen tega pa je bilo razen v podjetju »KOSTROJ« povsod dovolj reprodukcijskega materiala. Zaloge končnih izdelkov pa so v letošnjem prvem polletju porastle za 3,4 %, pri čemer je treba omeniti, da v »KOSTRO-JU« niso imeli v skladišču nobenih končnih proizvodov, manj kot sredi leta 1966 pa so jih imeli v kovaški industriji Zreče in v Opekarni Loče. Šlednje podjetje pa je tudi edino v občini, ki nima posebnih težav s plačili kupcev, kar povzroča precejšnje težave ostalim gospodarskim organizacijam, ki na svojih žiro račtinih dostikrat nimajo dovolj finančnih sredstev za tekoča izplačila. ' Na splošno mnogo ugodnejši pa so podatki o izvozu na tuja tržišča. Letni plan, ki je za letošnje leto predvideval obseg izvoza za 3,600.000 dolarjev, je bil dosežen s 54,8 %, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta pa je bil presežen z 0,6 %. Od skupne planirane količine odpadeta dve tretjini na usnjarski kombinat »KONUS«, ki svoje naloge na tem področju najbolje izpolnjuje in je do konca junija izvršil že 59,4 % letnega plana. Dobri izdelki so pripomogli, da si je podjetje pridobilo . in utrdilo tržišča v raznih evropskih državah, kamor izvaža proizvode iz naravnega in umetnega usnja. Zelo uspešno je izvozne obveznosti izpolnjevalo tudi podjetje »KOSTROJ«, saj je v prvi polovici leta izvozilo blaga v skupni vrednosti 140.000 dolarjev, kar pomeni nad 80 % letnega plana. Od večjih izvoznikov v občini ima lesno-industrijsko podjetje v Slov. Konjicah približno eno petino obveznosti, do sredine leta pa je izpolnilo 42,8 odstotkov letnega izvoza. V primerjavi z vrednostjo proizvodnje, dosežene v prvih šestih mesecih letošnjega leta, so podjetja na območju konjiške občine prodala na tuja tržišča za okoli 17 % ali skoraj eno šestino končnih izdelkov. Od gibanja gospodarstva v drugi polovici leta pa je seveda mnogo od-'visno,. kakšen bo ta odstotek ob koncu leta. Če bodo tudi ostala podjetja tako uspešno izpolnjevala svoje obveznosti kot največji izvozniki v občini, potem bo rezultat lahko še ugodnejši. Število zaposlenih delavcev v industrijskih podjetjih je letos ostalo na lanskoletni ravni. Sredi letošnjega leta so imeli 2865 oseb v delovnem razmerju. Vendar pa je industrija konjiške občine v primerjavi s koncem julija 1965 zaposlovala letos v juniju okoli 80 delavcev manj. Pri tem kaže še omeniti, da je letos za nekaj odstotkqy padla tudi produktivnost, čeravno tudi to ni v vseh podjetjih enako. Pri tem so zanimivi tud; podatki o osebnih dohodkih, ki so v sedmih najrazvitejših panogah gospodarstva porastli povprečno za 14,6 %. V primerjavi s celim lanskim letom pa v nekaterih panogah zaznamujejo celo rahel padec. S 86.000 starimi dinari' povprečnih mesečnih dohodkov so bili trgovci na prvem mestu, takoj za njimi pa sta industrij3 in gozdarstvo, med zadnjimi P3 so obrt, gostinstvo in gradbeni' štvo. Precejšnje razlike so n3' stale tudi med posameznic11 podjetji. V prvem polletju lan' skega leta je bilo na prvem me' stu podjetje »COMET« v Zrečah s 111.700 starih dinarjev, letos P3 imajo v povprečju na delavca J® 99.400 starih dinarjev osebnih dohodkov. Prvi po višini osebnih dohodkov je sedaj obrat indU' strijskega montažnega podjeti3 iz Ljubljane s 108.200 starih n1' nar jev. V usnjarskem kombinatu »KONUS« so imeli v prvi11 šestih mesecih povprečno na os®* bo po 82.300 starih dinari® osebnih dohodkov mesečno, njj1^ pa sledijo, tovarna kovaških jz' delkov v Vitanju, kovaška inc^T strija v Vitanju in ostala P°° jetja. id Najnižje osebne dohodke občini so letos v prvi leta imeli v obrtnem podjeti »POGLED« v Ločah, in sicer k^ maj 41.200 starih dinarjev povprečju. Na drugem mestu n spodnjem delu lestvice sta 00 gradbeni podjetji v občini s P°' prečjem okoli 57.000 dinar]®^ Manjše osebne dohodke kot lanskem prvem polletju so v k njiški občini imeli še v obeh novanjsko-komunalnjh podjeti in v ekspozituri kreditne banK • V. L- iz naše družbe A/^«yvvvvvv-vvwvv-vvwvv Pogovori z upravljavci ® Pogovori z upravljavci sA^vv*y\A^^jv*AAMAMA/w£ NJEN DELAVNIK: OD JUTRA DO VEČERA Pohorje ie vedno mikavno. Tudi ondan je bilo, čeprav je lilo kot iz škafa. A vseeno se je v Poštarskem domu nabralo kar precej izletnikov. Največ Mariborčanov. Pa tudi z avstrijsko in italijansko registracijo je bilo videti nekaj parkiranih avtomobilov. V recepcijski pisarni, mimogrede povedano ima v njej prostore tudi Pošta Pohorje, delata dve prikupni dekleti. Prva je Vlasta Mesnerjeva, receptorka Poštarskega doma, druga pa uslužbenka pošte Gabrijela Klobasa, sicer tudi znana mladinska državna reprezentantka v atletiki. To pot ni bilo govora o športu, marveč o turizmu na. Pohorju. Pripovedovala pa je Vlasta Mesnerjeva. »Nikar me ne sprašujte za poklic,« so bile njene uvodne besede. »Zakaj pa ne?« »Ker je nenavaden za delo, ki ga opravljam...« Vlasta Mesnerjeva je namreč po poklicu elektrotehnik za šibki tok, kot je pojasnila in še dodala: »Povsod, v Mariboru v tovarni TAM. na pošti in tudi v Iskri v Kranju in kaj vem kje vse še, sem prosila, da bi me vzeli na delo. pa je bilo vse zaman. Tudi po »zvezah« se nisem mogla zaposliti v omenjenih tovarnah. Rekli so, da ne spre jama j o deklet na delovna mesta, kjer zahtevajo izobrazbo elektrotehnika.« Zato pa je zdaj Vlasta Mesnerjeva že dva meseca zaposlena v recepciji Poštarskega doma na Pohorju. Tu je bila že prej med počitnicami na praksi, ko je hodila še v šolo, tako da ji delo v receptorski službi ni neznano. Tudi tujih jezikov se ie že po malem naučila. »A vseeno bi rada delala v elektrotehniškem poklicu Pa kaj hočem, na cesti nisem mogla ostati. Morala sem se zaposliti. pa čeprav tu. v Poštarskem domu.« Zaupala ie. da je turizem njen hobi. Zategadelj ni nič čudnega, da se ie zdaj vpisala tudi kot izredna študentka na Višjo komercialno šolo v Mariboru. na oddelek za turizem. Opravila je tudi že strojepisni tečaj, tako da ji gre tudi ta veščina dobro izpod rok. Saj ji mora iti. ko pa mora Vlasta v Poštarskem domu prijeti za vsako delo. Vodi namreč materialno in skladiščno knjigo- vodstvo poleg rednega receptorskega dela. Pa če se telefon pokvari, ga kar sama popravi. »Kako pa kaj kaže turistični promet v Poštarskem domu?« »Kar gre. V poletni sezoni, ki traja od junija do avgusta, smo imeli 357 stalnih gostov. Sicer pa imamo največ prehodnih gostov, ki pridejo na Pohorje za dan ali dva na oddih ali pa samo prespat, ker imajo rajši mir,. kakor hrušč in trušč v Mariboru. Med prehodnimi gosti je največ Avstrijcev in Nemcev. Mariborčani pa množično prihajajo k nam ob sobotah, ko se lahko tudi ob glasbi zavrtijo na plesišču.« Medtem se je v recepciji oglasil francoski turist. Zamenjal ie nekaj sto francoskih frankov. Vlasta se je z njim kar korajžno pogovarjala. »Koliko pa ie treba odšteti za dnevno oskrbo v Poštarskem domu?« ie bilo naslednje vprašanje ' »Če hočete sobo z balkonom, štiri tisočake, sicer pa tri tisoč petsto starih dinarjev. Za tujce pa je malo dražje ...« Ker se je bližal večer, je v recepcijo prihajalo vse več go- stov. Sogovornica ie imela polne roke dela. Tega pa ji nasploh nikoli ne zmanjka, saj ie na delu po cele dneve od sedmih zjutraj do desetih zvečer. - »Koliko pa zaslužite za opravljeno delo?« »Komaj sedemdeset tisoč starih dinarjev, pa še za hrano in stanovanje moram odšteti od tega.« Spet je prišel nekdo vprašat za prosto sobo. Vlasta mu je ugodila. Ona sploh rada vsem ustreže. prijazna je. vedno dobre volje. In to za 70 tisočakov na mesec. M. ŽIVKOVIČ OBISK PO VROČIH POLETNIH DNEH Nad Slavnikom se vedri Vse kaže, da so bili samoupravni organi kos težki situaciji in da so stvar zagrabili na pravem koncu Avtoturistično podjetje Slavnik Koper je letos dopolnilo 20 let in šteje med najmočnejše delovne organizacije v koprski občini. Lep jubilej, ki bi ga bilo treba pošteno proslaviti, pa so skalile notranje razprtije. Trenja in nesoglasja med zaposlenimi so segla v Slavniku celo tako daleč, da je postalo na mah ogroženo vse tisto, kar je bilo z velikimi napori napravljenega v minulih 20 letih. »Razprtije v Slavniku niso hajnovejšega datuma...,« so vedeli povedati delavci tega koprskega podjetja v vročih poletnih dneh. »Delavski sveti posameznih ekonomskih enot in tudi centralni delavski svet so izgubili z »razčiščevanjem« notranjih odnosov veliko število dragocenih ur, problemi pa so po-stajali vedno bolj pereči. Škripanje prj temeljih je bilo že tako močno, da je bil Slavnik dejansko že resno ogrožen ...« NEZADOVOLJSTVO NI BILO BREZ OSNOVE , Pripombe delavcev v Slavniku so bile številne, vzrokov za nezadovoljstvo pa še več. , »V podjetju se povsem razna jamo v konceptih vodenja in Upravljanja, še posebej pa se Razhajamo v metodah nagrajevanja ..,,« piše v pismu, ki ga ■*e sprejel občinski sindikalni svet v Kopru, nekdo iz Slavnika, drnamo popolnoma nasprotna lstema nagrajevanja režistov v ,avtoremontu‘ in v .prometu1. V ,avtoremontu‘ nagrajujemo reži-ste po finančnem uspehu, kar pomeni, da režisti ne dobe nikakršne nagrade, če ,avtoremont‘ ne ustvari dobička. V tem primeru se enostavno smatra, da LJUBI-TANA MIKLOŠIČEVA CESTA 5 BOUTICtUE «OY*K» »P*W* režisti niso dosegli norme. Ta sistem bi bil dober, ker sili re-žiste v dobro gospodarjenje, če ne bi imel te hibe, da se režisti preveč zatekajo k formiranju neustrezno visokih cen za svoje storitve. Med njimi so namreč posamezniki, ki nočejo videti vseh elementov dobrega gospodarjenja. Tem se preseg norme v podjetju ne zdi pomemben in iščejo honorarna dela v popoldanskem času izven svojega matičnega podjetja. Režisti potniškega prometa so imeli približno enak sistem nagrajevanja, toda nekaterim ni bil všeč, zato so vsilili drugega, ki jim omogoča, da prejemajo preseg tudi, če je enota v izgubi. Tako so letos prejeli režisti potniškega prometa v obdobju januar—april velik presežek, čeprav so imeli 66 milijonov starih dinarjev izgube. Ker prejemajo torej režisti v »prometu« presežek ne glede na izgubo, jim je prav vseeno, kako posluje njihova enota...« Iz drugega pisma, kr ga je napisal delavec iz Slavnika Občinskemu sindikalnemu svetu Koper, povzemamo tole: »V podjetju se razhajamo med drugim tudi glede tega, kako naj razdeljujemo stanovanja, Doslej smo jih delili brez pravilnika. Zaradi tega se dogaja, da deli komisija stanovanja po svoji lastni presoji, na osnovi mnenj posameznikov ali izsiljevanja. Zaradi vsega tega se dogaja, da dobivajo stanovanja člani kolektiva, ki imajo zelo kratko delovno dobo. Komisija je dodelila stanovanje med drugim tudi članu kolektiva, ki je v disciplinskem postopku zaradi namerno povzročene materialne škode...« e Na občinski skupščini v Novi Gorici ne sedijo birokra-ki se ravnajo po načelu: čemu preprosto, če je lahko zapleteno. Referent za komunalna vPTašanja je svoje posle tako I Poenostavil, da pride v zavod ■ 2a komunalo in reče: m »Fantje, toliko in toliko de- B Varja imamo za novo cesto, B zQradite jo, kakor veste in B znate.* e In potem odide še pokazat, kje naj bi stekla nova občin- ska cesta v novem naselju. S prstom kaže hiše in razlaga, kakor bi ga kdo spraševal za ulico ali posamezno hišo. Na zavodu za komunalo pa se še niso tako zelo otresli birokratske pedantnosti, zato se z občinsko upravo, največkrat pa z omenjenim referentom, skrešejo. Zahtevajo načrt za cesto ali pa več denarja. V kresanju zmaga močnejši, se pravi občinska uprava ali njen referent, ki zatrjuje, da za načrte ni denarja. Tako nastajajo v Novi Gorici ceste brez načrtov, ki pa jim je odmerjen zelo kratek vek. V dobrem letu je po njih. In... In občani zahtevajo nove, boljše ceste. Ker tako močno pritiskajo na občino, da so sčasoma nadležni, ne kaže drugega. kot ustreči njihovi zahtevi. V takšnih primerih se v občinski upravi najde denar vsaj za popravilo starih cest. To kajpak ni birokratska rešitev, ampak sodi na področje ekonomike, ki je najbrž manj pomembna..., sodeč vsaj po tem, kar počno v Novi Gorici. M. K. 1 I I I I »V našem podjetju vlada pri nekaterih mišljenje, naj se nedelavnost in pojave kršenja discipline ne odpravlja s sankcijami. Prav ti ljudje, ki so najbolj vneti zagovorniki tega, pa ne vedo povedati, kako bi nedelavnost in nedisciplino odpravili. Zanimivo je, da sodita v to skupino ljudi tudj predsednik disciplinske komisije in glavni direktor ...« KLJUB VSEMU KORAK NAPREJ Obtožbe in pripombe Slavni-kovih delavcev niso brez osnove. O tem pričajo tudi ugotovitve službe pravne pomoči pri občinskem sindikalnem svetu Koper. Po njeni oceni prihaja do takih nepravilnosti predvsem zaradi pomanjkljive samoupravne zakonodaje in ker niso v splošnih aktih točno odrejene pravice in dolžnosti samoupravnih in strokovnih organov podjetja. Kljub negodovanju delavcev in pretečim oblakom nad Slavnikom pa se je v minulih dneh v tem podjetju le obrnilo na bolje. Po dolgih razpravah je bilo sprejetih nekaj sklepov, ki vlivajo upanje, da bo v prihodnjih mesecih danes tako neenoten kolektiv spet normalno zaživel in posvetil svoje sile delu in ne več le »razčiščevanju«. Centralni delavski svet je že razpustil upravni odbor podjetja, kajti ugotovil je, da prav ta nosi levji delež krivde za nesoglasja v kolektivu in tudi za to, da toliko časa ni bil imenovan direktor " potniškega prometa. Prav tako je centralni delavski svet sprejel ostavko glavnega direktorja in obenem sklep, da dosedanja ekonomska enota »potniški promet« postane obrat matičnega podjetja, ki bo neposredno upravljal s svojimi sredstvi, imel svoj tekoči račun, svoje organe upravljanja in ki bo samostojno odločal o delitvi svojca dohodka. Najpomembnejši sklep centralnega delavskega sveta Slavnika pa je bil, da se omogoči vsem enotam postopen prehod f*a samostojne obrate, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za to. Edino na ta način bodo odstranjena sedanja trenja med posameznimi ekonomskimi enotami. Delovnim ijudem teh enot pa bo omogoče-*}°> da bodo vedeli zakaj in kako delajo in da si delijo dohodek po ustvarjenem delu, kar je končno tudi njihova pravica. -r oznik svetlozelenega fička je mrko zrl predse. Nič ni I / bilo, le gume so malo zacvilile. f' (Tako je, če imaš dobre reflekse. Hitro pritisneš na plin, naglo zavreš in nato pogledaš okoli sebe. Mudi se ti. izsiljuješ prednost, potem te pa sekira, policaj!) »S takšno vožnjo ogrožate življenja drugih uporabnikov cestišč.* „. , (Prava figa, pazijo naj! Če pa nimajo dobrih živcev, naj hodijo peš. Ti pa sedaj plačaj. Tisoč dinarjev — saj denarja vendar ne kradem! je voznik bentil v sebi, na glas pa je rekel:) »Poslušajte, saj se lahko pomeniva, tovariš miličnik. Obljubim vam, da bom pazil. Ampak mudilo se mi je, častna beseda!* (Saj tako ne bo nič zaleglo, poizkusiti pa le velja.) »Sploh pa nisem vedel, da nimam prednosti. Sem prvič v Ljubljani, pri nas doma ni tako strogo.« »Res ni vedel* se je oglasil še sopotnik. »Sest let že vozi, pa se ni še nikoli zaletel, dajte no, pa ga ja ne boste kaznovali.* Miličnik ga res ni kaznoval, pa ne zato, ker je voznik tako milo prosil, sopotnik pa pomagal, temveč zato, ker Žigonov Janez nerad kaznuje. »Ce boš kričal na voznika, bo on kričal nazaj, če pa boš prijazen — lepa beseda vedno najde odprta vrata.« Takšna je prometniška filozofija Janeza Žigona, ki si že 4 mesece služi denar z usmerjanjem prometa na ljubljanskih ulicah. »Ljublianski miličniki ste pa res ,fejst’ fantje,« so se našemu vozniku raztegnila usta. »Ta bo sedaj pazil. Namerno že ne bo naredil nobenega prekrška. Če bi ga pa kaznoval, bi se grdo držal vsaj do Kranja, če že ne dlje. Ljudje smo pač takšni, denarnica je Ahilova peta nas vseh!« »Na ramenih nosite bele oznake, torej ste študent. Kaj pa študirate?« sem povprašal. »Ekonomijo. Pravzaprav letos .pavziram’. Bilo pa je takole: vseh izpitov nisem opra- Ljubljanski miličniki so »iejst« fantje! vil pravočasno in sem zamudil vpis v drugi letnik. Doma seveda niso bili nič kaj navdušeni: glej ga, sedaj se bo pa celo leto potikal okoli in tiščal roke v žep, se je jezila mama. Pa tudi sam imam raje malo manj prostega časa, v žepu pa denar. Ko sem na fakulteti videl razpis prometne milice, sem se prijavil in bil sprejet.« »Menda vas niso takoj postavili na križišče?« sem se ustrašil. »To pa ne! Najprej sem obiskoval tečaj, nato pa sem naredil še izpit iz angleščine. Za vsak jezik dobimo po 20 starih dinarjev na uro več. In koliko zaslužim? Po 400 starih dinarjev na uro, delam pa 7 ur na dan. Rad bi delal vsak dan, prometnih milični-kov-študentov pa nas je toliko, da delam le trikrat ali štirikrat na teden. Zato je tudi zaslužek nižji. Dobim po 40 tisoč starih dinarjev mesečno. Ravno toliko, da imam dovolj za obleko, šolske potrebščine in, ker kadim, tudi za cigarete. Sicer pa brez strahu. Novincev ne pošiljajo na križišča, kjer bi lahko napravili zmedo. Najprej delajo skupaj" z rednimi prometniki, potem na križi- ščih s semafor! in prehodih za pešce, šele natp samostojno usmerjajo promet,« se je zasmejal črnolasi Janez, doma ia »Miličniki-študentje dajete predvsem informacije. Kaj zanima tujce in kaj domačine?« »Tuji turisti sprašujejo predvsem za poti, ki vodijo proti morju in na Ljubljanski grad, domači pa za ulice v Ljubljani. Ker imam pri sebi načrt mesta, ustrežem vsem. Najbolj nezaupljivi so Nemci: ki na vsakem križišču sprašujejo, ali je to prava cesta — pač za vsak primer. Angleži Pa ljubijo kratke informacije: kar naravnost, pri prvem semafor u pa na desno,« se je v angleščini pošalil Janez ZU gon. . »Ali verjamete, da si prej nisem mislil, da miličniška uniforma vzbuja pri tolikih ljudeh prijateljske občutke. Saj me vsi vprek pozdravljajo: prijatelji, znanci, pa tudi voz. niki, ki jih sploh ne poznam,« mi je dejal, ko je v pol ure odzdravil ravno petemu vozniku, ki ga je nadvse načine sku-šal opozoriti nase. Potem pa se je še hudomušno nasmehnil: »Verjetno to počno za vsak primer, kajti nikoli ne veš ...« Janez je sicer strog do vseh, pa vendar — prijetno je, če veš, da te imajo vozniki radi in te spoštujejo. »Kaj pa dopust? Ali ste že bili kje?« »Ne, letos še nisem bil nikjer. Sel pa bom v hribe. In še to le za nekaj dni. Z bratom in kolegi. To je najceneje, pa tudi prijetno je v gorah. Tam ni avtomobilov, semaforov in prometnih predpisov — pa tudi prometnih prekrškov ne!« MATJAŽ VIZJAK NOVOSTI NOVOST! Okrasni plastični pokrovi za avtomobilska kolesa FIAT ZASTAVA 600, 750, 850 proizvaja »POLIGALANT« Volčja Draga Nova Gorica Za nakup se zanimajte v trgovinah z avtomobilskimi rezervnimi deli liliji a ■ ' "DEUTa: V DELTA - TOVARNA PUHA IN KONFEKCIJE T~»"FO.T .'TA KUPUJTE VEDNO MODERNE IN ELEGANTNE SRAJ-CE ZNAMKE »DELTA« Iz naše druSbe 1 Ko z e r i j a £. IIIHd|liHHIilllRIII)inilll)IIIIIMHjlHllltllittMltffilHlillllHIIHIIIIIRHIIItllllllHlfRHIHIiliHinilHlflllHIIHIIWninHIHItlHI^ ■ Rudniki svinca j in topilnica Mežica | Naše akumulatorje znantke ! MUNJA Zagreb in VESNA | Mar-ibor, prav tako. ak.umu-[ lptorje tujih ftfip lahko od-- slej kupite po nižjih ce- • nah v naših lastnih prodajalnah v B Ljubljani, Ilirska 7 ■ Zagrebi), Trg žrtava fašizma B kmalu tudi v Mariboru na Tržaški cesti r 13 ole, kar bom zdaj napi-# sat, se je dogodile, sred« avgusta 199?.. DEŽELNA KONFERENCA ZVEZE ZDRUŽENJ DRUŽBENO AKTIVNIH DEŽELAKOV je sklicala svoj plenum v prenovljeni sejni sobi. Tistega dne se je plenuma udeležilo rekordna število členov. Sleherni med njimi je namreč želel preizkusili tehnične novosti, ki jih je p sejno soba vgradil Industrijski kombinat za napredek družbeno političnega dela. Zato je na terasi Doma družbeno aktivnih deželanov pristalo toliko helikopterjev, kat še nikoli dotlej. Prišlo je tudi do majhnega incidenta, ko je helikopter člana plenuma i? Kranja pristal na helikopterju člana plenuma iz Kočevja, toda to dejstvo m prav nič skalilo svečanega razpoloženja. Nihče se ni zadrževal v bifeju na terasi. Vsi so hiteli v prenovljeno sejno so bo in ob-čudovah najnovejše elektronske «vsprava, ki naj bi, kot so jim povedali na prejšnjem ple-mm, poenostavile družbena d?id in omogočile sprejemanje kar najbolj konkretnih in pre-m0 vrvice, zaščitne phleke, p.red" »asnike, pokrivala, čelade. ma* M?e, očal?, rokavice^ Ščitnike, plastične ipase Sl predelavo, .luvidur. v,n|l. viiMfe ultra pas, stragulo, plasti«*** (nase, gumn in usnje, barve ifl laka, usnjepn, tekstilno. Pii' etično in kovinsko galanterij0* pisalne, računske, frankirne* cniigovodske, razmnoževalne i° vtisne stroje ter teleprinter.i?t >premo za gostinstvo, peka*1' niško opremo in opremo mlinsko industrijo. MURSKA SOBOTA Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota je pa zadnji seji med drugim razpravljajo p pripravah na redni občni zbor občinskega sindikalnega sveta Morska soboto. Sklenili so, da ba občni zbor meseca Oktobra in da bodo v pripravah sodelovali člani predsedstva, plenuma in sindikalne podružnice, slednje predvsem prj predlaganju ip evidentiranju kandidatov za nove Člane predsedstva in plenuma, Ragen kadrovskim vprašanjem bodo boli kot brtojkeli posvetili velike pozor- nost vsebinski pripravi občne-' ga zbora, predvsem ključnin1 vprašanjem nadaljnjega deič sindikatov, podrobno so oosa« meane zadeve že obravna1'3" n.a občnih zhorih Strokov,lin sindikatov. Vsekakor bodo °ce/ nili dosedanje delo, predvsen* pa se pogovorili e nadaljnj6^ delu sindikatov. Spregovori1! bodo tudi o vprašanju dri«?’ benega standarda, rekreaeto in ne nazadnje p vlogi §ind? Kata v našem samouprav"^ sistemu na sedanji stePn" družbepo-gospndarskega ra® voj a ob uresničevanju reto1"^’ nih ukrepov. Ai B’ Izobraževanje in kultura ^EC kot polovica delovnih organizacij občine ptuj Se ni prispevala za strokovno Šolstvo DRUŽBENI DOGOVOR VELJA TUDI ZA PTUJSKE KOLEKTIVE sti, še zdaleč niso takšna, da bi lahko že v letošnjem letu v celoti nadomestila prispevke, ki so jih do sedaj prispevale delov- Na seji občinske skupščine Ptuj, ki je bila zadnjega julija, so med drugim razpravljali tudi o zelo perečih Problemih financiranja strokovnega šolstva. Več kot polovica delovnih organizacij gospodarstva še vedno ni ničesar prispevala za letošnje financiranje strokovnega Šolstva. Od predvidenega milijona N-din so namreč delovne organizacije gospodarstva prispevale doslej komaj 351.300 novih dinarjev. Največ razprav na omenjeni U pa je pobudilo poročilo Pravnega odbora sklada za šol-,,v°i ki je le deset dni pred sejo i Nuške skupščine sprejel pred-odloka o ukinitvi sklada. S . julijem 1967’ je namreč pri-z delom temeljna izobraženca skupnost, zaradi česar je Pravni odbor dosedanjega šol-,6a sklada sestavil sklepni 5un. Le-ta izkazuje 6,092.446 '"tiin dohodkov in 6,048.412 no-. P dinarjev izdatkov, torej pre-Zek dohodkov v višini 44.000 °v'h dinarjev. v Na območju občine Ptuj je Sekakor za zdaj najbolj pereč 'ublem financiranje drugostopenjskega šolstva. Čeprav je v .^hodnih določbah zakona o ..‘“braževalnih skupnostih in o v"anciranju vzgoje in izobražena jasno določeno, naj bi v 1967 gospodarstvo z 1 % od Uto osebnih dohodkov sofi-^Uciraio strokovno šolstvo, pa j, Ptujski občini taka oblika so-jPanciranja še ni stekla, kot bi , °rala. Popolnoma jasno je, da j ^dstva, s katerimi razpolagajo željne izobraževalne skupno- ne organizacije. Poleg odloka o deležu občinskega prispevka, s katerim so lahko nadomestili le dosedanjo višino sredstev, pa je občinski proračun prevzel še dolgoročne obveznosti odpravljenega sklada za šolstvo v višini 9,845.654 N-din. To je seveda velika dodatna obremenitev občinskega proračuna in kaj malo verjetno je, da bi proračun še zmogel kakšno dodatno subvencijo izobraževalni skupnosti. Sklad za šolstvo pa je prenesel na izobraževalno skupnost pre- cejšnjo obveznost financiranja strokovnega šolstva v občini, saj znaša njen delež še kar 630.000 novih dinarjev. Te vsote pa v Ptuju ne bodo zmogli, če delovne organizacije gospodarstva ne bodo svojih obveznosti do drugostopenjskega šolstva izpolnile v celoti. Tiste, ki so že doslej prispevale z rednim odvajanjem 1 % od bruto osebnih dohodkov tudi v drugem polletju, tiste, ki pa še niso prispevale ničesar, pa tudi zaostale prispevke. FRANC MEŠKO DELAVSKA UNIVERZA NA JESENICAH IMA RAZNOVRSTNE IZOBRAŽEVALNE NALOGE_ Turizem terja znanje tujih jezikov Razvoj turizma, zlasti pa ukinitev viz in s tem sproščenost na mejnih prehodih, to je tisto, kar iz dneva v dan povečuje število tujih turistov tudi na območju jeseniške občine. Vedno več tujih turistov se poslužuje gostinskih in trgovskih obratov na Jesenicah in v ostalih krajih občine. Ker govore le z majhno izjemo skoraj vsi tujci nemško, je potreba po znajiju nemščine v trgovskih in gostinskih obratih vedno večja. Delavska univerza na Jesenicah, katere osnovna dejavnost zajema sicer izobraževalne nalo- ge, ki izhajajo iz hitrega razvoja družbenih odnosov, samoupravljanja, gospodarske in družbene Rokovna raven zasavskih prosvetarjev se izboljšuje DENARNE ZADREGE rti J - J Sl .bv še nekaj dni in tudi v Zasavju se bodoo<^šoh|a ranja in pitnega, izobr^ vrata. Med počitnicami so na šolah opravili najnujnejša moč v doglednem času v Zasav-Popravila. Zadnje dni pa je dosti prometa v knjigarnah in drugih trgovinah, kjer prodajajo šolske potrebščine. 1 tgJz leta v leto je mogoče ugo-I b0]. h, da je vendarle vedno V,Je tudi s prosvetnim kadrom. si,6 Več predmetov poučujejo N n °Vno usposobljeni prosvet-delavci in s tem se zagotovo viša raven znanja učencev, V Litiji, na primer, je bilo letos na razpise prvikrat tudi dosti prijav predmetnih učiteljev za pouk matematike in angleščine. Ob načrtnejši politiki štipcndi- AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA jajca so lahko POPOLNOMA PREBAVLJIVA pnevno sveža jajca nudi Agrokombinat »Emona« Ljubljana iz svojega najmoderneje urejenega obrata pr' nas. Preizkusite naša recepta: ^AJCA a la bismark p2®p^rkuhane šunke, 75 g naribanega sira, 4 jajca, olje ali maslo, |unk° drobno sesekljamo, premešamo z naribanim sirom, po-rpvram°- Ponev, ki je razdeljena, namažemo z oljem ali su-Pot«1 maslom. v vsako odprtino damo ubito jajce, osolimo ter von 1 em° 7 nadevom. Vse skupaj damo nad soparo ali kipečo 11W,’ tako držimo 10—12 minut, da se jajca strdijo. Nato pre-Par,ikto s holandsko omako. Zraven ponudimo pečen krompir, dolžnikovo ali solato iz belušev, beli kruh (ne črni) ter vino. Nadevana jajca (ruska jajca) ma\,trcl0 kuhanih jajc, 1 tuba sardelne paste, 2 žlici surovega seCl?' 1 žliea gorčice, poper, limonin sok in rdeče redkvice ter Jal ')an peteršlU- Prem Prerežemo na polovice, rumenjake naribamo in temeljito sam„ Sam° z gorčico, sardelno pasto in surovim maslom. OKi-drohL 2 nekaj kapljicami limoninega soka, popramo, dodamo S tePO sesekljan peteršilj in še enkrat vse dobro premešamo. Zrav? nadevom polnimo jajca. Skledo garniramo s peteršiljem, se Ponudi beli kruh, kot pijača pa mrzlo pivo. ju povsem odpraviti pomanjkanje strokovno usposobljenih prosvetnih delavcev. Osrednji problem pred začetkom novega šolskega leta pa je zopet financiranje šolstva. Dotok sredstev namreč ni takšen, kot so bili pričakovali. Gibanje osebnih dohodkov zaostaja za predvidevanji in tako se poraja vprašanje, če bo mogoče v prihodnjih mesecih zagotoviti potrebna sredstva za nemoteno delo na osnovnih šolah. Poseben problem zadnjih dni pa je financiranje strokovnega šolstva, saj delovne organizacije dokaj slabo izpolnjujejo priporočilo o združevanju sredstev za financiranje drugostopenjskega šolstva. Po prvotnih izračunih bi morale občine Hrastnik, Litija, Trbovlje in Zagorje ob Savi prispevati za sofinanciranje strokovnega šolstva v razdobju julij—december leta 1967 skupaj 1.246.000 N-din. Ker pa so iz ljubljanske izobraževalne skupnosti izstopile gorenjske občine in ker s prvim razdelilnikom niso bila zagotovljena zadostna sredstva za pokritje vseh obveznosti do šol II. stopnje, je dan v razpravo nov predlog za sofinanciranje strokovnega šolstva na ljubljanskem področju. Po teh novih izračunih naj bi zasavske občine prispevale skoraj 330.000 N-din več, tako da bi znašale njihove skupne obveznosti za drugo polletje za sofinanciranje drugostopenjskega šolstva kar 1,575.000 novih dinarjev. Vprašanje je, kako zagotoviti dodatna sredstva zdaj, ko celo ugotavljajo, da verjetno ne bo mogoče zbrati nit; vsega potrebnega denarja za financiranje osnovnih šol. Sicer pa v Zasavju tudi ugovarjajo novemu izračunu obveznosti. Predlagajo, da bi morali obveznosti občin do strokovnega šolstva izračunati na osnovi novih dohodkov, ki se stekajo v občinske proračune, ne pa po starih merilih. Le tako bi dejansko bila zagotovljena večja objektivnost in doslednost pri določanju obveznosti v zvezi z združevanjem sredstev za sofinanciranje strokovnega šolstva. Od začetka novega šolskega leta nas resda loči le še nekaj dni, a že so se nakopičili prvi zelo resni problemi in po zatrjevanju odgovornih se res postavlja vprašanje, ali jih bo mogoče v celoti zadovoljivo rešiti. MARIJAN LIPOVŠEK Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in mctražnega blaga modna hiša LJUBLJANA - MARIBOR PRODAJNI SERVIS reforme, posveča tudj strokovnemu in splošnemu izobraževanju veliko pozornost. V minuli sezoni pa je bilo največ zanimanja za tečaje nemškega jezika. Teh tečajev je bilo največ, za odrasle kot za šolsko in celo predšolsko mladino. Največ zanimanja za tečaje je bilo seveda med zaposlenimi v trgovskih in gostinskih delovnih organizacijah. Stroške teh tečajev so v mnogih primerih krile delovne organizacije, vendar tem ne gre v račun, zakaj se mladina nemščine ne uči v šoli, ko jim je ta tuj jezik potreben za dobro opravljanje poklica, to pa je potrebno za dober razvoj turizma v občini. Dokajšnje zanimanje je bilo tudi za tečaje italijanskega jezika, medtem ko upada zanimanje za tečaje angleščine, ker se ta v praksi skoraj v nobenem trgovskem aji ; gostinskem obratu ne uporablja. Poleg jezikovnih tečajev skrbi jeseniška delavska univerza za splošno izobraževanje tudi z večerno osnovno šolo, šolo za življenje in s splošnimi predavanji, iti jih je bilo v lanski sezoni v 13 krajih kar 200. Na področju strokovnega izobraževanja je imela delavska univerza v minuli sezoni srednjo ekonomsko šolo, šolo za zidarje, avto-mehansko šolo. tečaj za kurjače in razne druge tečaje. Za družbeno-ekonomsko izpopolnjevanje pa organizira vsako leto politično šolo in seminarje za člane samoupravnih organov. Dejavnost delavske univerze na Jesenicah se je v zadnjih letih zelo hitro razvijala, kljub temu pa bo potrebno njene izobraževalne programe še vsebinsko bogatiti. V občini je še vedno približno 40 % ljudi z nepopolno osnovno šolo in blizu 300 registriranih nepismenih. Tu čaka delavsko univerzo še mnogo dela. Temu pa bo kos, če se ne bo otepala s finančnimi problemi in pomanjkanjem učilnic in če bo deležna polnega razumevanja s strani občinske skupščine ter tesnega sodelovanja s sindikalnimi podružnicami in kadrovskimi službami delovnih organizacij. POLDE ULAGA 1P 1 Sn p i m 311 p Uprava Delavskega doma in Občinska zveza kullurno-prosvetnih organizacij v Zagorju sta te dni začeli akcijo za oživitev abonmajskih predstav za Zagorjane v jesenskih in zimskih mesecih. Ce bo' akcija uspela, bodo imeli zagorski delovni kolektivi na voljo kar osem celovečernih gostovanj, Predvidevajo tri gostovanja Celjskega ljudskega gledališča, večer opernih arij, gostovanje Amaterskega gledališča iz Trbovelj in nekaj gostovanj osrednjih slovenskih zabavnih ansamblov. RREDVIDENIH OSEM GOSTOVANJ Zagorjani — kot pravijo — so se zgledovali po radovljiškem primeru. Razlika je le ta, da imajo Radovljičan) že zagotovljeno podporo tamošnjih kolektivov, pravijo, medtem ko si jo bodo morali Zagorjani dejansko šele zagotoviti. Toda, če bodo imeli podporo sindikalnih organizacij in njihovih vodstev, če jih bo podprl občinski sindikalni svet, bo zagorski poskus gotovo uspel. Občinski sindikalni svet je že doslej nekajkrat z razumevanjem podprl stremljenja zagorskih kulturnih organizacij, zato je pričakovati, da tudi v tej akciji ne bo ostal križem rok. Sindikalna vodstva v zagorskih podjetjih pa so zadnja leta nekolikanj zanemarila to plat svojega delovanja. Tako uprava delavskega doma kot občinska kulturno-prosvetna zveza s j prizadevata za množičnost abonmajskih predstav. Po eni strani ‘bi ttifca množičnost vplivala na nižje cene abonmajskih vstopnic, po drugi strani pa bi to gotovo zagotavljalo tudi bolj raznovrstno in kvalitetno repertoarna politiko. Sodelovanje kolektivov bo torej odločilnega pomena. Doslej so bili namreč pogosti očitki, da ljudje nimajo možnosti vpliva na oblikovanje kulturne politike. Zdaj pa bodo imeli možnost povedati svoje mnenje o repertoarju, predlagati, kateri gostujoči ansambel žele videti in slišati. Ce bodo v Zagorju uspeli uresničiti še nekatere druge načrte, na primer redne četrtkove večere v stekleni dvorani, na katerih bodo občani lahko poslušali predavanja, poslušali glasbo in se pomenkovali o vsem. kar jih zanima, bo prihodnja kulturna sezona res lahko precej razgibala Zagorje. Za te načrte si najbolj prizadevajo vsi tisti kulturni delavci, ki so že doslej poudarjali, da daje najboljše rezultate takšna kulturna politika, ki je plod širših družbenih dogovorov, v tem primeru več ali manj celotne občinske skupnosti. M. VIDIC Mii—iTUll' Hii=mi5iflišffliStiti5iwšiw jipan;anfaifaaife HIIMLii MARTINARJI-PEVCI POJDEJO V ITALIJO Jeseniški kulturni amaterski ansambli so postali že stalni gostje v zamejstvu. Ansambel narodnih plesov in pesmi Svobode »Tone Čufar« je gostoval letos že devekrat v Italiji. Zadnjič sO gostovali v Amari pri Tolmezzu ob njihovem krajevnem praznovanju praznika komunistične partije. Večkrat je gostoval v Italiji tudi že komor- ni zbor jeseniške Svobode. Zdaj pa je prvič povabljen v zamejstvo pevski zbor jeseniških mar-tinarjev. Ta naj bi nastopil v Camparossi pri Trbižu 4. septembra in v Gemoni v Furlaniji 8. septembra. Vabilo martinar-jem za gostovanje je priznanje zboru, zato se na to gostovanje zelo pridno pripravljajo. P. U. trebe otrok socialno šibkejših družin. Namesto da bi njihovi otroci prinašali s sejmov domov denar za prodane šolske knjige, so jih darovali svojim vrstnikom, katerih starši bi težko pogrešali nekaj tisočakov za te nakupe. Takšno usmeritev šolskih sdjmov so močno podpirala tudi šolska vodstva, čeprav je bilo še več primerov, ko so otroci že med počitnicami darovali šolske knjige svojim vrstnikom. Ne glede na velik pomen šolskih sejmov pa Počasi se tudi v revirjih uveljavljajo vsako- velja poudariti, da še nikjer v revirjih letos ne letni sejmi šolskih knjig, ki omogočajo nakup KORIST JE DVOJNA cenejše rabljene šolske knjige, kdaj pa kdaj tudi nakup knjige, ki bi jo učenci v knjigarnah zaman iskali, ker je že zdavnaj razprodana. Organizacija sejmov za prodajo in nakup rabljenih šolskih knjig ima vsekakor dvojen pomen. Gmotnega in vzgojnega. Starši morajo pred pri- če prvih razredov. V razvojnih programih šolstva so sicer predvideli to novost, ki jo pa — kot kaže — še lep čas ne bo mogoče realizirati. Vzroki za to so znani. Občinske izobraževalne temeljne skupnosti imajo te dni velike skrbi zaradi zbiranja denarja za redno dejavnost šolstva. nimi otroki ali pa tam, kjer je zaposlen samo na vrsto. °če. Zato je spodbuda zasavskih šol za sejem šolskih knjig v veliko korist staršev. Ni pa podcenjevati tudi vzgojnega učinka teh sejmov. Po mnenju večine staršev v revirjih so učbeniki predragi. Zlasti učbeniki za višje razrede. Starši sodijo, da bi morala družbena skupnost Otroci se že v prvih letih šolanja navajajo na najti način za regresiranje šolskih knjig. Ni šala ■skrbno ravnanje s šolskimi knjigami. Prosvetni takole v začetku šolskega leta odšteti po 15.000 delavci pa že ob začetku pouka skušajo otroke in več starih dinarjev, če imaš na primer dva navajati na čim skrbnejše ravnanje s knjigami, šoloobvezna otroka. Zato so v minulem letu Tam, kjer so že lani organizirali sejme šolskih nekateri otroci v revirjih še nekaj mesecev po začetku šolskega leta ostajali brez potrebnih šolskih knjig. Starši jih preprosto niso mogli kupiti. Družin, ki žive v težjih socialnih razmerah, pa je žal vedno več. ' M. V. knjig, so lahko opazili, da so prinašali otroci naprodaj ali za zamenjavo lepo ohranjene knjige. V preteklem letu pa so nekateri starši še na drug način pokazali razumevanje za šolske po- -fšrrfco ffospoflffrimo A nton Podgoršek v predzadnji številki »Delavske enot-/% nosti« v prispevku »Trije problemi samoupravljanja« / % meni, da je potrebno uveljaviti materialno odgovornost same-ipravnih organov. Mnenje, da je potrebno povečati odgovornost v našem samoupravnem sistemu, je razširjeno. Verjetno je vzniklo kot posledica kritik, mnenj, da nekateri vodilni gospodarstveniki v podjetjih ne odgr orno poslujejo, kritik na ne dovolj premišljene .investicije kot tudi kritik samoupravnih aktov v podjetjih, kjer je materialna škoda, ki jo napravi posamični delavec, določena s kaznijo, medtem ko za vodilno osebje ni nobenih natančnejših določil. O problemih odgovornosti je bil na Bledu pred nedavnim simpozij, ki je načel in osvetlil, pa tudi zameglil nekatere vidike odgovornosti. Pri razmišljanjih o odgovornosti se vsiljujejo trije temeljni vidiki: zagotoviti materialno odgovornost samoupravnih organov, delno materialno odgovornost vseh proizvajalcev in materialno odgovornost vodilnih strokovnjakov. Tovar-š Anton Podgoršek meni, da bi bilo potrebno urediti materialno odgovornost samoupravnih organov, predvsem aelavskega sveta. Ta misel ni nova. Če se prav spominjam, je bilo v osnutku zvezne ustave tudi zapisano, da delavski sveti materialno odgovarjajo za svoje poslovanje. Kakšni so bili čisto konkretni razlogi, da je to določilo izpadlo, mi ni znano. Zdi pa se mi, da je bilo to smotrno in logično. Franc Urevc je v razmišljanjih o odgovornosti (»Teorija in praksa«, št. 6—7, 1967) zapisal: »Mislim, da se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da samoupravni organi niso strokovna telesa in da zaradi tega od njih ne moremo zahtevati in ne bomo mogli zahtevati drugačne odgovornosti kot družbeno politično. Zato pa je lahko edina sankcija za neizpolnjevanje nalog le odpoklic.« Drugo, kar moramo pri zahtevi o materialni odgovornosti samoupravnih organov upoštevati je, da za svoje funkcije niso plačani. Zakaj naj bi bili potem materialno kaznovani, če je njihova funkcija samo družbena, občasna, nimajo materialnih Odgovornost koristi, trpeli pa bi materialne posledice? Kdo bi pod takimi pogoji želel sodelovati v samoupravnih organih? Kako določiti v primerih, ko se med idejo in uresničitvijo neke pomembne investicije izmenjata dva delavska sveta? Prvi je sprejel osnutek, sklep, drugi je doživel uresničitev, pokazale so se posledice: dohodek je manjši od predvidevanj. Bi veljala v tem primeru odgovornost za člane, ki niso več v delavskem svetih morda so celo v drugega kolektivu? Odveč bi bilo naštevaj* še različne druge možnostj. Opozoriti pa kaže na naslednje: Samoupravni organi niso nikakršni strokovni sveti, ne morejo prevzeti vse odgovornosti, ker so potrdili le projekt, ki ga niso sami izdelali. Čeprav je v delavskem svetu tudi posamičen strokovnjak, to splošne značilnosti, kako odloča delavski svet, ne izpremeni. Na širše osnove skušata vključiti odgovornost Tine Lah in dr. Stojan Pretnar. Oba sta namreč na simpoziju o odgovornosti menila, da bi bilo potrebno odgovornost vseh proizvajalcev povečati s tem, da bi vlagali v podjetje delnice, oziroma K O S H 2 H > H O W 03 H O r 13 H O o g H 2 H > H O S) w < CZD H O r 13 M n k o S M 2 H > H O 53 M H O r 13 H n 2 o S M 2 H > H O 53 M < C0 H O r 13 w o POLIC • S POTROŠNIŠKIH POLIC 2 M S ' H 0 a H < 01 H O r a H O a o S H 2 H > H O a 01 H o r a M n a o S w 2 H > H 0 a H < 01 i-3 O r a (Nadaljevanje s 1. strani) okusi. Ponudil jim je avtomobil, ki je bil v modi že pred leti in ki se ga še danes drži ime — vozilo jutrišnjega dne. VSAK TEDEN IZ KOPRA AVTOVLAK NA CITROENOV MONTAŽNI TRAK Dosedanji delež Tomosa v kooperaciji znaša komaj 23 odstotkov. V tem je tudi vzrok, daje Tomos »zaviral« izdatnejšo montažo Citroenovih vozil. Z zadnjo ponudbo, ki jo že uresničujejo, pa se bo Tomosov delež v kooperaciji podvojil. Koprski avtomobilski proizvajalci bodo prevzeli proizvodnjo za dva elementa celotne proizvodnje treh tipov Citroenovih vozil. Nosilec amortizerja vgrajuje tovarna v »ami« in »spaček«, v vsako vozilo po štiri kose. nosilec motorja pa v »žabo« v vsako vozilo po en kos. Izračunali so. da bo znesla letna proizvodnja milijon 523.820 nosilcev amortizerja ali dnevno po 6.540 kosov in letno 122.325 nosilcev motorja, kar pomeni 525 kosov dnevno. ■ In Tomosov iztržek za nova elementa: 703.206.000 starih dinarjev bruto dohodka. Nobenega dvoma ni. da si je naložil Tomos s proizvodnjo obeh elementov veliko odgovornost, kajti proizvodnjo obeh Citroenovih vozil bo poslej uravnaval Tomos na daljavo 1.300 kilometrov. V Konru se svoje nove odgovorne funkcije v sistemu Citroepove proizvodnje ze- I 1 Hlinil združeno Železniško transportno podjetje Ljubljana 'turistična 'transportni LUAN A TITOVA C. 32, TELEFON 311851 IN 311852 |j T O V letošnjem letu bomo priredili še naslednje izlete: 1. MtlNCHEN—DACHAU, od 6.-8. 10. 1967. CENA: 255,00 1 N-din. PRIJAVE: do 15. septembra 1967. g 2. RIM—NEAPELJ, od 14,—19. 10. 1967, z vlakom. CENA: § 550.00 N-din. PRIJAVE: do 15. septembra 1967. 3. PARIZ—MUNCHEN, od 25. 11.—1. 12. 1967, z vlakom. E CENA: 750,00 N-din. PRIJAVE: do 25. oktobra 1967. 1. RIM, od 26,—30. 11. 1967, z vlakom. CENA: 410,00 N-din. g PRIJAVE: do 10. novembra 1967. 5. BUDIMPEŠTA, od 1.—3. 12. 1967, z avtobusom. CENA: 1 320.00 N-din. PRIJAVE: do 15. novembra 1967. Prijave sprejemajo poslovalnice TURISTIČNO TRANS- | PORTNEGA BIROJA, | Ljubljana, Titova 32 Maribor, Partizanska 50 | Celje, Titova 3 iinniiiiniiiiniinmfflniiniiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiniiiiiiinjnniiiiiiiinnnnHniHiiiiiiiHiiifflnmiiBmiBuinftiiBnitHiniiniiiiiiiiiiininHiiimniiminiiniiiiiiiiiiiiiinnHiiiiiiiiHm 3lasi!o Republiškega sveta ZSj ib Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani List Je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški idbor. Glavni In odgovorni irednik MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave .jubljana. Dalmatinova ul. 4 ooštnt predaj 313'VI telefon jrednlštva 316-672. 316-695 <12-402 In 310-033, uprave 310-033 Račun pri Narodni banki % 1u bi Jani. 9t. NB 501-1-991. de-d z ni račun pri Kreditni bank1 n hranilnici Ljubljana. Št «01-620-7-32000-10-3204-486 - Po ■ame7.na številka stane 50 N-pai - 50 S-din. - Naročnina Je 'etrtletna 6.50 N-din — 650 S-d1n - polletna 13 N-dln - 1300 S-din n letna 26 N-din - 2600 S-din - Rokopisov ne vračamo. -Poštnina plačana v gotovini Tisk In kl1še11 C7P »Uurlek? nrfitrti'a* r lut-Hnn a lo dobro zavedajo. Za nemoteno proizvodnjo in pravočasen transport od Pariza je bilo potrebno proučiti in rešiti vrsto neznank: tehnologijo dela, notranji trans-por do Pariza je bilo potrebno m proučitev delavcev za novo serijsko proizvodnjo. Naračunali so, da bo potrebno letno predelati 1.400 ton materiala. Po Citroenovih normativih, ki jih v celoti presajajo v koprsko proizvodnjo, bo te količine materiala predelalo 70 delavcev, skupno z vodstvenim kadrom. V Citroenov! tovarni so delali pri izdelavi obeh elementov 5 dni v tednu po 9 ur dnevno. Koprska organizacija dela pa predvideva dvoizmensko delo s prosto soboto. Razliko v času bi v Kopru nadoknadili v avgustu, ko so v tovarni Citroen na dopustu. Ko so v Kopru študirali osvojitev obeh elementov in časovno uokvirili proizvodnjo, so nastale nove težave. Spoznali so, da v domači tovarni ne morejo osvojiti nove proizvodnje. Citroen terja tedensko dostavo izdelkov s 100-odstotno garancijo! Takšno poslovanje pa bi oviralo poleg drugega premajhne skladiščne zmogljivosti, otežko-čena smotrna razvrstitev strojnih naprav, neustrezna kontrola za nove elemente, drugačna organizacija dela in končno — težko bi ugotavljali točno evidenco materialnih stroškov. Zaradi vseh teh in nekaterih drugih nerešenih vprašanj so začeli Tomosovi strokovnjaki Iskati ustrezen proizvodni prostor izven tovarniške ograje. OD MIZARJA DO VARILCA Pot iskanja jih je pripeljala v Senožeče. Pravzaprav je bilo narobe. Predstavniki mizarskega podjetja iz Senožeč so prišli v Tomos ponujat svoj novi proizvodni prostor v izmeri 800 kvadratnih metrov. Povedali so, da se bodo morali odreči izdelavi lesnih ohišij za radijske aparate, kajti na jugoslovanskem gospodarskem prostoru se gnete čedalje več sorodnih proizvajalcev. Tomosu so ponudili roko za sodelovanje in v Tomosu so jo tudi sprejeli. Ugotovili so, da je senožeška proizvodna hala primerna za novo proizvodnjo Citroenovih elementov in sicer bi potrebovali polovico celotnega prostora, to je 400 kvadratnih metrov. V novem prostoru bi lahko uresničili vse svoje proizvodne in druge zahteve, ki jih v domači tovarni ne bi mogli. Poleg tega pa bi lahko prekvali. ficirali senožeške mizarje v va- rilce, ki jih potrebuje nov proizvodni. postopek za izdelavo obeh elementov. V Kopru zagotavljajo, da je taka prekvalifikacija zelo preprosta, da se da za novo serijsko proizvodnjo^ senožeške mizarje hitro in solidno priučiti. Po srečnem naklučju se je tako znašel na relaciji Koper— Pariz nov kraj Senožeče. Seno-žeško mizarsko podjetje bo do nadaljnjega še proizvajalo ohišja za radijske aparate, vendar s polovično zmogljivostjo, kajti na drugi polovici njenega proizvodnega prostora raste samostojna ekenomska enota Citroenovih elementov. Za nov proizvodni trak bodo znašale investicije za strojno opremo predvidoma 300 milijonov starih dinarjev. Proizvodnja bo stekla s pri_ Zahtevajte v vaši trgovini okusne in vedno sveže piščance iz Ptuja PIP YUGOSLA¥IA hodnjim letom. Ta čas pa $ pravljajo v Tomosu prvo se" 500 kompletov, ki jih bo®\ septembru poslali na konttr tovarno Citroen. Prvi, doslej največji k°°$ racijski posel imajo tcmoSf tako rekoč že v žepu. In /j vznemirja druga polovica 9 žeškega proizvodnega pros1^. Naračunali so, da bi lahko nožeškem obratu povečali izvodnjo še za nadaljnjih do 600 milijonov starih jev in bi potemtakem nova % nomska enota ustvarila 3 poldrugo milijardo starih narjev. V Tomosovem celo)* gospodarstvu pa bi pomehL znesek trinajstino lanskega. L to produkta matičnega pcdie I. VRHOVCA* Za poletne dni ptuj5^ bitter »KUREN** s sifonom Bill# W 0 KOČEVJE: USPEŠNA POLLETNA BILANCA Podatki o gospodarjenju v delovnih, organizacijah kočevs^,^ čine za prvo polletje razkrivajo, da so si v vseh delovnih orga“.v cijah prizadevali intenzivirati svoje gospodarjenje. V P s polletjem minulega leta se je v občinskem merilu P°v'- }[i vrednost proizvodnje za 13 odstotkov, največje povečanje P®,^ dosegli podjetji Melamin in Industrija transportnih sredstev ^ Kočevje. Tudi zaposlenost se je povečala v komuni za 1,4 °ds (Ci’ Črno piko v tej polletni bilanci kočevskega gospodarstva Pa stavlja izvoz, saj so delovne organizacije dosegle le 39,9 oC*s • za letošnje leto planiranega izvoza. nrirh® >>* % ZA SONCEM GREJE NAJCENEJE VELENJSKI LIGNIT .S..VA' '•! ■Tiaho ffORDodarimn- Tomos Koper Tomos -Nederland Po ? Začetki Tomosove eks-skp °e ^e^avnosti na nizozem-de m Tržišču segajo dobrih setov Iet nazaT» v čase, ko je s« arna šele pričenjala samo-d Jn° izdelovati svoje proizvo-tih„m si utirati pot na konver-na tržišča. Bila je eden od j V'**1 jugoslovanskih proizva-8t Cev v kovinsko predelovalni r°ki, je spoznala, kako $*raŠ°ceno je nizozemsko tržl-v e Tehničnih predmetov, pred-em dvokolesnih vozil. Tra-ci°nalne zunanjetrgovinske j^eze Nizozemske so ustvarile s,r,Tl^ranega nizozemskega po-st Vnega človeka, ki zna si-u Matično plasirati svoje pro-Vode» pa tudi kupovati tuje. j1 dejstvo in pa dejstvo, da onios že dolgo vrsto let pešno prodaja svoje izdelke a tehniCno zelo zahtevno nl-zemsko tržišče, je najboljše riznanje in dokaz kvalitete varniških izdelkov. * Iz skromnih začetkov 6tlh 1959. 1960 in 1961, se je 0t>SeK poslovnega sodelovanja ^Zrasel po razsežnosti, ki °bfno privedle do ustanovit-Ve Mešane družbe TOMOS NE-°ERLAND. ■ To podjetje je bilo ustavljeno meseca marca 1965, 1 svoj sedež v mestu Epe osrednji Nizozemski in v vsak od partnerjev sode-* 50-odstotnim deležem. • Predmet poslovanja pod-eTja je proizvodnja in distri-UciJa mopedov, pa tudi dru- 6ih izdelkov tovarne Tomos, države Skupnega evropske-ea tržišča. ■ Ped terminom »proizvod-Ja^ se razume pravzaprav °dtaža v Tomosu izdelanih klopov proizvodov, ki pa "Časno dopolnjujejo z dolo-Cen|in^i specifičnimi deli alii kodifikacijami delov, ki jih iz-recno narekujejo ali zahtevajo Potrebe nizozemskega ali kakš-ne6a, drugega zahodnoevropskega tržišča, kamor Tomos ^eperland montirane izdelke 7Važa. Razumljivo je, da je ^delovanje te vrste ugodno ta-^ za enega kot za drugega lh81°Vnega Parfnerja. Princip i? Zahteve velikoserijske pro-v°dnje, na osnovi katerih ne0lzvaja Tomos, b| namreč p . hiogii prenesti določenih eo° ZV°dnih P°sebnasti in po-|.hsteiših sprememb pri manj-p. serijah, nizozemski poslov-v Partner pa lahko na ta na-u najhitreje in najbolje ks re*e željam in okusu svojih KuPcev. * Trenutno znaša kapaci-a montažne tovarne Tomo? ederiand blizu 10.000 motornih en°T. so pa lepe možnosti, da * Po ta količina v naslednjih eiih še občutno povečala. °SISK DELAVCEV IZ TOMOS NEDERLANDA ■j, °d 22. do 26. julija sc je v la^m°su mudila skupina 24 de-v tev iz oddelka montaže to-iž ne TOMOS NEDERLAND, j) kesta Epe na Nizozemskem, p svojega kolektivnega do-Se sla so porabili za to. da so v * nagrado za svoje vzorno tov Btn° delo v nizozemski ,ju arni udeležili potovanja proslavijo in obiska v matični °varni Tomos. Podrobno so z«*'***n vse obrate in se se-Sj0 nili. z načinom dela in po-V anJa v Tomosu. Svoj obisk dj uSoslaviji so izkoristili tu-jadZa To, da so si ogledali del ja pruske obale. Postojnsko 0 in Lipico. Namen obiska p0pZemsltih delavcev je bil P*nr» n°ma dosežen, saj so se kaie ,Sre^n° seznanili s tovarno, dl ČIcni so pravzaprav tu-Pa fni saini» 1 Ljudmi v tovarni. \illeudl. s koščkom naše domo-U s ’ *** so jo doslej občudova-amo Po fotografijah. OBVESTILO kupcem Tomosovih mopedov 0vskim —-*•- «- zastopnikom in de-tntcflom- vljutlno prosimo vse Coli^611*6 *n kupee mopedov sptej da z razumevanjem iitCv ?in opravičijo to orne. zetl a°'>av domačemu trgu. Ra-l4Veevmen^ene®a dopusta de-Prcki„,.v montaži je začasno šč«, ltev dobav našemu trži-v„z p°v*ročil tudi povečan iz-tuja . omosovih mopedov na določen šča' Ker ima Tomo® dken-m devizne obveznosti. *it0 ™ Pa izdelek, ki ie izra-Zahte Zonskega značaja, mora d^tJev6 tu*ih trgovskih part-dajna striktno upoštevati. Pro-VsfikaknPCra,iva Tomosa pa bo butni „r, poskrbela, da bo tre-fl,)lbačelman!klla1 Izdelkov na dobavam, tržišeu nadoknadila z druB=„_ 1 v kasnejših mesecih MEDNARODNO POSOJILO ZA REKONSTRUKCIJO MARIBORSKE TOVARNE AVTOMOBILOV DOKONČNO ODOBRENO________ SKORAJ PREKMALU BO JULIJ 1969... Iz razgovora z generalnim direktorjem TAM ing. Stojanom Perhavcem '”Sj P.a še res je e • e V zadnjem času sta se med kolektiv mariborske tovarne avtomobilov naselili tudi nenavadna vročica in mrzličnost. Porodila ju je novica, da je Mednarodna banka za obnovo in razvoj njihovi delovni organizaciji odobrila dva milijona dolarjev posojila za rekonstrukcijo. Zaključena mora biti do 1969. leta, da bi po dvomesečnem poskusnem obratovanju s prvim julijem steklo delo v prenovljenem TAM. Zdaj se kolektiv vprašuje, ali bodo tako napet rok tudi zmogli, da jim zamudne obresti ne bi požrle vsega tistega, kar bodo pridobili na račun nove tehnologije in povečane produktivnosti. Skratka — ob vsem veselju in zadovoljstvu, da začenjajo s temeljito modernizacijo tovarne, skrbi le ne manjka. Cas namreč beži, pa morajo urediti še nič koliko formalnosti pri naših bankah, dobavni roki za opremo pa so tudi zelo dolgi. In kdo ve. kje vse se še lahko zatakne . .. Generalni direktor TAM ing. Stojan Perhavc pa je vseeno optimist, saj pravi: »Če imaš v današnjih časih denar, te dobavitelji gledajo z drugačnimi očmi, kot pa so te še pred leti, ko se tržne zakonitosti še niso tako uveljavljale, kot pa se začenjajo zdaj. Čeprav drži. da vsako rekonstrukcijo spremljajo tudi težave, pa ie od nas odvisno, kako bomo delo zastavili. da bi bilo presenečenj čim manj. Lahko rečem, da sc je TAM lotil priprav tako. da bo predvideni rok tudi izpolnjen.« Bijete torej bolj tekmo s časom kot pa z denarjem. Zato najbrž ne bo težko odgovoriti na vprašanje: s kakšnimi pogoji ste dobili devizni kredit. kako ga boste odplačali in kako ste si zagotovili dinarska sredstva, .brez katerih bi lahko izvršili le slabo polovico predvidenih investicij? »To ni nobena skrivnost! Naš kolektiv natančno pozna vire financiranja. V podrobnostih so opisane tudi v zadnji številki našega glasila .Skozi TAM’. Naj pa vseeno ponovim najvažnejša dejstva: • devizni kredit bomo začeli odplačevati leta 1970, torej leto po zaključeni rekonstrukciji. • Celotni devizni kredit moramo odplačati v enajstih letih in pol po 6,5 %-obrestni stopnji. ® Letno odplačilo dolga skupaj s pripadajočimi obrestmi bo torej znašalo 256.000 dolarjev, kar nameravamo in tudi moramo ustvariti s povečanim izvozom. © Za rekonstrukcijo pa razen omenjenih sredstev potrebujemo tudi 3,9 milijona novih dinarjev. Ta denar imamo, oziroma ga bomo imeli v celoti no zaključnem računu za letošnje leto, tako da bomo obveznostim kos tudi s te strani.« Verjetno bi zdaj lahko odgovorili na vprašanje, kaj si TAM obeta od rekonstrukcije. ki jo zdaj začenjate? »Tržne raziskave kažejo, da bo samo domači trg že čez dve leti poreboval najmanj 6000 vozil tistih vrst, ki jih mi proizvajamo. Pri teh raziskavah, ki so odločilno vplivale na obseg naše rekonstrukcije, smo še posebej upoštevali razmere na naš°rn trgu. hočem reči razdrobljenost našega gospodarstva, ki mu najbolj ustrezajo vozila od 2 do 5.5 tone nosilnosti. Prav to pa TAM že zdaj izdeluje. Vendar pa ob sedanji opremljenosti tovarne tolikšnih naročil ne zmoremo. Četudi bi jih, bi bila proizvodnja predraga, ker ie oprema zastarela oziroma iztrošena. Potrebujemo torej nove stroje, ki nam bodo omogočili vse tisto, česar zdaj ne zmoremo. Predvsem znižanje stroškov na vsej črti, pa še proizvodnjo nekaterih novih elementov, ki jih še nismo osvojili. Končno pa gre tudi za boljšo kvaliteto, ki razen cene vpliva na naša razmerja do konkurentov oziroma tržišča kot celote. Vse to je, skratka, tisto, kar želimo doseči z našo rekonstrukcijo, ki naj bi v končni posledici omogočila, da bomo proizvajali ceneje in kvalitetneje kot pa lahko zdaj. Gre torej ne samo za modernizacijo podjetja, ampak predvsem za povečano konkurenčnost na trgu.« Po vsem tistem, kar je doslej znanega v javnosti, celotna sredstva namenjate zgolj za nakup opreme, hkrati pa ugotavljate, da bo prostorno po rekonstrukciji TAM še vedno predimenzioniran. Je torej sedanja rekonstrukcija samo korak do nadaljnjega povečevanja proizvodnje v prihodnosti, če bi tako narekovalo tržišče? »Seveda gre tudi za to. vendar stvari ne bi poenostavljal. Drži sicer, da smo prostorno nekoliko predimenzionirani, če se Primerjamo s tovarnami, ki proizvajajo več, kot pa TAM zmore zdaj oziroma bo zmogel po re- konstrukciji. Vendar gre zdaj za to, da kompletiramo naše zmogljivosti, da bj skupne kapacitete potem tudi bolj racionalno izkoriščali. To pomeni, da želimo biti odvisni domala samo še od trga, ne pa tudi od raznih dobaviteljev in kooperantov, ki so doslej dostikrat odločilno vplivali na obseg naše proizvodnje. Če pa je tako, potem je ravno od tega odvisno, kako se bo v prihodnje povečevala naša proizvodnja. Prostorno bomo večji proizvodnji vsekakor kos in bi takrat potrebovali le še dodatno opremo. Z vsem tem sem želel poudariti, da se resno pripravljamo na intenzivnejšo proizvodnjo. Se zlasti pa računamo s tem, tla bo nova tehnologija vplivala na izenačevanje in standardizacijo sestavnih delov oziroma elementov. Ravno izenačevanje elementov na različnih tipih vozil, ki jih proizvajamo, pa za TAM predstavlja največjo rezervo. Tokrat smo se na srečo znašli v položaju, ko bomo to rezervo lahko tudi izkoristili,« je zaključil Stojan Perhavc. generalni direktor TAM Maribor. - MILAN GOVEKAR Pred nedavnim se je v računovodstvu splošnega gradbenega podjetja Konstruktor iz Maribora oglasil eden izmed njegovih delavcev. »Za prejšnji mesec sem premalo dobil za delo, ki sem ga opravil,« se je pritožil. Uslužbencem v Konstruktorjevem računovodstvu ta pritožba ni bila nič kaj všeč. A vseeno so še enkrat pobrskali po papirjih in ugotovili, da so se v tem primeru res zmotili. Okoli 5000 starih dinarjev so omenjenemu delavcu premalo izplačali. »Takoj bomo uredili, da boste dobili ves denar,« je računovodja potolažil delavca. »Kdo pa ve, če se nismo tudi v predprejšnjem mesecu zmotili,« se je na tiho vprašal računovodja. Pregledal je dokumentacijo o osebnih dohodkih še za predprejšnji mesec. In res so se zmotili, toda v prid omenjenemu delavcu, okoli 5000 starih dinarjev so mu preveč izplačali. »Kaj zdaj storiti,« je začel računovodja. »Hm ... ja, vsak mesec se pa tudi ne boste motili, saj sem navsezadnje zaradi tega prišel sem, da sem vas na to opozoril,« se je hitro znašel prizadeti delavec. M. Z. j PREPRIČLJIVI PODATKI O USPEHIH OPREME »GORENJA«, TOVARNE GOSPODINJSKE PROMETEJ IZ VELENJA »Gorenje«, tovarno gospodinjske opreme, je zanimivo obiskati. | Vedno ti postrežejo z novicami, ki lahko zadovoljijo še tako velikega nestrpneža. Seveda, z novicami o dobrem gospodarjenju. Tudi to pot je bilo tako. Lojze Napotnik, tajnik podjetja, je kot iz rokava »stresel« podatke o gospodarjenju v prvem polletju. Ni povedal samo suhoparnih številk, tudi komentiral jih je. VSE SE JE OBRNILO NA GLAVO »V prvem polletju letos smo povečali proizvodnjo po vrednosti v primerjavi z istim obdobjem lani kar 1 za 31,6 %, po ri,eega Polletja 1967. s m Vesela vest stotisocem potrošnikom: VELENJSKE KOCKE ZNOVA NA TRŽIŠČU! Za vse kupce veljajo v trgovinah posebne ugodnosti količini pa za'27,2 %,« je pri po vedoval. »Pa nikar ne mislite, da smo vrednost proizvodnje povečali z višjimi cenami za naše proizvode. Predvsem smo proizvajali kvalitetnejše štedilnike z mnogimi izboljšavami. Hkrati pa smo se morali prilagoditi tudi tržnim razmeram ... Čeprav je bilo doslej nekaj let nazaj značilno, da so šli električni štedilniki najbolj v promet spomladi, se je letos vse obrnilo na glavo, če lahko tako rečem. Električnih štedilnikov smo največ prodali v poletnih mesecih ...« Nasprotno kot doslej pa so šli spomladi bolj v promet štedilniki na premog in sploh na trda goriva. »Tega si preprosto ne moremo razlagati. A vseeno nas takšna dinamika na trgu ni našla nepripravljene. Moram reči, da se je zlasti to pot naša komercialna služba znašla in je bila dovolj elastična, da je s hitrim ukrepanjem zadovoljila v glavnem vse potrebe na trgu,« je še dodal Lojze Napotnik, PRALNI STROJI CENEJŠI ZA 30.000 S-DINARJEV V »Gorenju«, tovarni gospodinjske opreme iz Velenja, ne skrivajo zadovoljstva nad tem, da je v polletju stekla nova proizvodnja pralnih strojev’ v sodobnih proizvodnih prostorih. Sodobna tehnologija, predvsem pa zares odlična organizacija dela, ki ji inženirji in tehniki te »mlade« tovarne, saj poprečna starost zaposlenih znaša komaj 26 let, posvečajo še posebno pozornost, je omogočila, da so se že približali dnevni proizvodnji 200 pralnih strojev. »Velika serijska proizvodnja pralnih strojev, to pa bomo, mimogrede povedano, v naslednjih mesecih še povečali, nam omogoča tudi zniževanje cen našim izdelkom. 2e s sedanjim povečanjem proizvodnje smo znižali cene pralnim strojem za 30.000 S-dinarjev, ali od sedanjih 210 tisoč na 180.000 S-dinarjev ...« Pralni stroji, pa tudi štedilniki »Gorenje«, gredo res dobro v promet. Naj povemo, da so jih samo kmetje v Braslovčah na tamkajšnji lokalni gospodarski razstavi nakupili za 7 milijonov S-dinarjev. SKLADNO POVEČUJEJO TUDI OSEBNE DOHODKE Prizadevanja strokovnih služb v »Gorenju«, da bi povečali proizvodnjo in hkrati prodali kar največ izdelkov, pa obetajo zaposlenim v tovarni tudi večje osebne dohodke. »Sorazmerno z naraščanjem produktivnosti smo tudi v prvem polletju povečevali osebne dohodke zaposlenih,« nadaljuje Lojze Napotnik. »Sedaj se ti gibljejo poprečno okoli 80.000 S-dinarjev na mesec. Ob koncu leta, ko bomo že proizvedli 40.000 pralnih strojev in ko bomo odpravili še vse morebitne hibe, ki bi medtem nastale v proizvodnji, bedo naši delavci zaslužili poprečno okoli 100.000 S-dinarjev na mesec.« OB VSEM PA SO TUDI TEŽAVE »Za nas so največji problem dolžniki. Veste, koliko nam dolgujejo? Nič manj kot tri milijarde S-dinarjev. In kljub temu, da gredo naši štedilniki, pa tudi pralni stroji, zlasti v zadnjem času zelo dobro v promet, so nam trgovci še zmeraj dolžni omenjeni znesek ... Kaj pa to pomeni za naše podjetje, si lahko predstavljate. Takoj smo na tesnem z obratnimi sredstvi. Tudi sami postajamo dolžniki, skratka, poslovanje se ob tem lahko zelo zaplete ...« V »Gorenju« upajo, da bodo tudi to vrzel izpolnili še s povečano proizvodnjo in si na osnovi te zagotovili dovolj lastnih obratnih sredstev. Z njihovimi dolžniki pa se že pogovarjajo. kako bi denar, ki ga dolgujejo »Gorenju«, čimprej plačali. IN KAKŠNI SO NAČRTI? Načrti velenjskega »Gorenja« so precejšnji. Se zlasti sedaj, ko jim je proizvodnja pralnih strojev stekla v novih, boljših proizvodnih prostorih. Nič ne skrivajo, da bodo prihodnje leto proizvedli že 100.000 pralnih strojev in že skoraj astronomsko število štedilnikov, nič manj kot 350.000. Letos bodo proizvedli že milijonti štedilnik — prometej iz Velenja. Tudi za izvoz skrbijo. Kar 25% vseh proizvedenih štedilnikov. oa tudi nekaj pralnih strojev bodo izvozili na za nas najbolj zanimivo tržišče, v Zahodno Nemčijo. Seveda izvažajo tudi v druge dežele, toda le v dežele s čvrsto valuto. Prometej iz Velenja tako usnešno prodira tudi na tuje trzisce. M. Z. Storski železarji so mi pripovedovali o svojem samoupravljanju Postal sem pred tovarno, vso sivo in nekam starikavo betežno, in zazdelo se mi | je, kot da prihajam na obisk k staremu in | dobremu znancu. Že nekajkrat sem nam- j reč obiskal v minulih letih štorske železar- j je in ob vsakem slovesu sem bil za nekaj spoznanj bogatejši. In spomnil sem se našega zadnjega srečanja in njihovega za- | | vzetega pripovedovanja, kaj vse bodo j storili, da bi postali resnični samoupravljavci. Od tedaj so minila dobra tri leta. Pa sem spet prišel, da bi jih poprosil, naj | mi povedo, kako so svoje tedanje načrte in napovedi uresničili. liifiiHiiiHiiiiiiniiiniHifliiiiiiftHMiflfflimiiiffliiiiiiiiiiiiipiiiiflffltitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuAiiiiitiiinfuiifinu^niiniMiiniiiiilunininniiiiiiiiiiiniittiiiiiiiiiiintiuiiiiiHp »Samoupravljanje je učinkovito le tedaj,« mi je dejal IGNAC ZAGORIČNIK, predsednik delavskega sveta železarne, »če so člani delavskega sveta resno zainteresirani za gospodarjenje in strokovno tako razgledani, da lahko samostojno presojajo in odločajo. To pa je še vedno, kot temu pravimo, naša boleča točka.« (Kasneje sem zvedel, da sta zadnji dve seji delavskega sveta tovarne propadli, ker so bili številni člani neupravičeno odsotni.) »Pa vendar lahko rečemo,« je pripomnil JANEZ BAR-BORIČ, obratovodja livarne valjev in lanskoletni predsednik sindikata, »da naš delavski svet in njegove komisije še kar Problemov, ki so se jim nakopičili lani in letos in ki jih morajo reševati z »lastno glavo«, kot je dejal predsednik delavskega sveta, pa ni malo In je nadaljeval: »Ne moremo trditi, da nas reforma ni prizadela. Tržišče je postalo zahtevnejše, biti moramo konkurenčno sposobni in dobri dobavitelji. Surovine so dražje, dražji je transport, naročil je manj, konkurirajo nam uvozniki s cenejšimi izdelki. Zato smo stopili pred delavce s čistimi računi.« (Iz zaključnega računa za lansko leto je razvidno, da so že lani proizvedli za 7,2 odstotka manj kot leto poprej. Ko so ugotavljali vzroke tega znižanja, so temeljito precenili svoje zmogljivosti in razmere na trgu ter si zadali nov proizvodni načrt, po katerem naj bi letos dosegli za 10,4 % manjšo realizacijo kot lani. Ni šlo drugače. Samo cene nameravajo znižati za 850 milijonov starih dinarjev. Osebne dohodke so zmanjšali za 13,6 %, sklade pa kar za 76,2 %. Prejšnje razmerje pri delitvi čistega dohodka 75 : 25 so spremenili v 90,7 : 9,3. Pa imajo že skoraj 50 % osnovnih sredstev odpisanih in je nujno potrebno, da nadaljujejo z rekonstrukcijo, za katero so dali že kakih 9 milijard dinarjev. Na zalogi imajo za 3748 miljonov dinarjev surovin, polizdelkov in izdelkov, čeprav so letos zaloge že občutno zmanjšali. Kupci pa jim dolgujejo več kot 3 milijarde dinarjev.) Pripovedovali so mi: »Plan, ki smo si ga zadali, izpolnjujemo. Fizični obseg proizvodnje je približno na lanski ravni. Realizacija se giblje po planu, povprečni osebni dohodek je bil lani 88,761 din, v prvem polletju letošnjega leta pa 82,674 din. Sklenili pa smo, da zavoljo gospodarskih težav nikogar ne bomo odpustili.« LEOPOLD PERC pa je še dejal: »Delavcu je težko dopovedati, da so njegovi prejemki odvisni od razmer na tržišču, in ga obenem spodbujati, da več proizvaja. On ve. da zdaj dela toliko, kot prej, dobi pa manj.« Kaj delavcu dopovedujejo in kdo naj bi sploh komu kaj dopovedoval V valjarni so mi številni delavci pripovedovali, da vedo, v kakšnem položaju se je znašla njihova železarna, pripominjali so le: »Premalokrat pridejo med nas. Letos nismo imeli nobenih sestankov.« Govorili so vsi vprek, zato sem si zapisal le eno ime: MILAN SOLINC, predstregač. Vprašal sem ga: »In če bi imeli sestanke, o čem bi govorili?« »Ni v nebo vpijočih problemov, so pa težave in nepravilnosti. Na primer pri delitvi osebnih dohodkov. Vsak ima določeno število točk. Jaz jih imam 226 že pet let. Najprej velja, da točke niso pravil11 razdeljene. In tudi ni prav, dobim enako plačo, če del^ bolje ali slabše. Razen tega 1 vrednost točk v naši enoti 0 visna še od poslovanja plav, in jeklarne, ker imamo ve^ proizvodni proces. Na pošlo' , nje drugih dveh obratov Z sploh ne moremo vplivati. bi bili samostojni. In uvesti „ morali individualne ter s» pinske norme.« Vsi pa so trdili: , »Kaj imamo od sindikat3, Le to, da nam ob plači odt® nejo članarino.« (Janez Barbarič mi je *’t sneje povedal, da so sarn° , dveh enotah začeli delati [ terni pravilnik o nagnifiL/) n ju in da ni prav nič ref,'ji pravijo nekateri, da indn*itj alnih in skupinskih nortti moč uvesti.) »Prav v tem je problem/ dejal IVAN STEPANČIČ, iC, ster v obdelovalnici vati:« »Vse bi bilo v redu, če bi več dobrega odnosa do d3 __________________________ pri delitvi morajo biti čist' , jasni. Delavca je treba pl® .e za njegovo delo in ga hk y stimulirati za boljše pošlo'"3 1 enote« Človek mora biti osebno # teresiran za delo in vsi ra3 ;. Tako sem zvedel, da i*’’ štorska železarska dalja dve strani. 0 eff sem se pogovarjal i v; dilnimi tovariši, o pa z delavci »Nobene enotnosti ni.« fjL" zaupal FRANC PEČNIK, -st ^ ni ključavničar v meha11 ji delavnici. Delavci navado0 ^ podprejo mnenja drugega lavca, ki spregovori o nap^r čeprav vedo, da ima prav- * je' šel sem od vojakov in 3^1-pridno delati, ko pa sem ' \'b' da dobim enako kot tisti, k'jp bo dela, sem izgubil vso ' ^ Nekdo bi moral organizira'1 4 še težnje v prizadevam® skupni cilj.« . S1 (Ekonomske enote niso dobro zaživele in h3 ^i; kar so mi s tolikšno zavz j) jo pripovedovali pred leti, še niso uresničili•) »Pa bomo,« je dejal BARBORIC. g/ »Ekonomske enote poslovati na ekonomski f gi. Nekaj smo že storili, to dosegli. Uvedli smo cene in obračune med Začeli bomo normirati ^", rialne in režijske stroške. izračunali standardne za enoto proizvoda. Vse _%[i ke bomo oblikovali in „ enotah. Pri nas namreč no mislijo, da se delavca ^ majo samo za delitev . ftk dohodkov. Ko bodo v en polagali s skladom skuVr:. rabe, se ne bodo zanimCJ^ > za delitev, pač pa 1 , ustvarjanje dohodka.« Ob slovesu mi ,ie ^ ., Perc še rekel: , je f ji »V takšni tovarni, kmV ša, je tisoč problemov- * smo vam jih !e nekai Pa jih je bilo kar dmfjČ JANEZ dobro delujejo. Sem v dveh komisijah in vem. Komisija za plan je na primer na osmih sejah obravnavala osnutek letošnjega plana in ko smo se temeljito pogovorili s strokovnimi službami, smo ga spremenili in poslali delavskemu svetu. Kolikor vem, so skoraj vse komisije zelo delavne.« (Pripovedovali so mi, kako resno se lotevajo nalog in tesno sodelujejo s strokovnimi službami in kako je vse njihovo delo javno). »Vsi vedo, za kaj gre in na seji delavskega sveta se laže odločijo.« (Nesklepčnost na zadnjih dveh sejah je torej bila le spodrsljaj?) »So pa v delavskem svetu ljudje,« je dejal LEOPOLD PERC, vodja oddelka tajništva organov samoupravljanja, »ki se manj zanimajo za samoupravljanje kot drugi. V nekaterih volilnih enotah premalo presodijo, če bo tisti, ki ga bodo izvolili, tudi dobro delal.« (Ne rečem, da nisem z zanimanjem poslušal, kar so mi pripovedovali, vendar so mi misli ves čas uhajale k delavcu iz obrata komunale, ki mi je zjutraj, ob vhodu v tovarno, dejal: »O delavskem samoupravljanju vam ne bi znal ničesar povedati. V naši enoti ga občutimo bolj malo.«) Zato s epi vprašal: »Kaj pa samoupravljavci?« Spogledali so se. Kazalo je, da me ne razumejo. »Vprašujem, kako pri vsem tem samoupravljanju, o katerem govorite, sodelujejo delavci.« Potem smo govorili, kaj vse so storili, da bi samoupravljanje po predstavnikih zamenjalo neposredno samoupravljanje proizvajalcev MARJAN KAVKA, predsednik izvršnega odbora sindikata, mi je pojasnil: »Imamo 16 ekonomskih enot, vsaka ima svoj delavski svet in v vsaki je sindikalna podružnica« »Odkar smo uvedli ekgnom-ske enote,« je posegel v razgovor JANEZ BARBORIC, »se je zanimanje za poslovanje posameznih enot in tudi železarne precej povečalo. Ljudje so kar navalili na informacije. V obratih zahtevajo kopico podatkov. Sploh je vzdušje v železarni boljše.« IGNAC ZAGORIČNIK pa je dejal: »Se je čutiti, da ima glavno besedo v enoti obratovodja. Najbolje pozna strokovne probleme in dogaja se, da potlej preveč govorijo o strokovno tehničnih vprašanjih, premalo pa o vsem ostalem.« »Od ljudi v enoti je odvisno, o čem razpravljajo,« je menil ZORAN TRATNIK, podpredsednik' izvršnega odbora' sindikata. »So enote, ki se redno sestajajo in razpravljajo o vseh problemih, druge se sestajajo bolj poredko. Sindikat se trudi, da bi vse enote samoupravno zaživele.« (V programu dela sindikalne podružnice za letošnje leto sem med drugim bral: »Utrditi in poživiti bo treba delo delavskih svetov enot...« »Z izdelanimi programi dela bomo okrepili sindikalne podružnice enot, da bodo čimbolj samostojno delovale v okviru svojih ekonomskih enot.«) Spet je spregovoril MARJAN KAVKA: 13. MEDNARODNI vinski sejem LJUBLJANA 1.—10.9.1967 25 % popust na železnici GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA ^/^AA/^^^/WV^/^AAA/^A/V^AAAA(^A^A/^A^AAAA^/^AAAA/^AA/VsAAyW✓^A/✓vAAA/^/^^AAA/^WAAAA/W///////l/l// »Sindikat smo postavili na tisto mesto, kamor sodi. Izpolnjuje želje večine in če nastanejo problemi v obratu, organizira sestanek. Predsedniki podružnic so zaupniki delavcev. Sindikalno delo je povezano z vsako najmanjšo aktivnostjo v tovarni. Pri tem nam veliko pomagajo urejene informacije.« (Obiskal sem veliko tovarn, pa nikjer nisem našel tako dobro urejene informacijske službe. Nekajkrat tedensko dobi vsak delavec Štorskega informatorja, mesečno pa Štorskega železarja, in kdor se zanima, lahko zve vse, kar se dogaja v tovarni.) »Največkrat pa se dogodi,« je rekel LEOPOLD PERC, »da se v enotah zberejo člani izvršnega odbora sindikalne podružnice, delavskega sveta in komunisti ter skupno razpravljajo o problemu svoje enote. Sicer obstaja po statutu tudi zbor delavcev ekonomske enote, toda tega ne sklicujejo povsod.« (Iz njihovega pravilnika sem razbral, da delavci v enoti samostojno delijo osebne dohodke po točkovnem sistemu, ki velja za vso tovarno. Vrednost točke je višja, če je enota bolje gospodarila. Pri delavskem svetu enote so komisije za delovna razmerja, za varstvo pri delu in dva člana disciplinske komisije, ki pa deluje pri delavskem svetu podjetja. Skladi so centralni.) »Enota dobro gospodari,« je ugotovil IGNAC ZAGORIČNIK, »če delavci mislijo z lastno glavo.« .. jf v; ^ ^ DVA MEDALJA IMA DVE STRANI