Kjer ni borbe za setev, ne bo dovolj tržnih viškov
V preteklih letih je bUo treba v kme-^jstvu premagati vse težave, preorati, /asejatj iu obdelatj vsako ped zemlje. Letošnja spomladanska sfctev zahteva še mnogo več. Ni dovolj, če so vse po-vršine preorane in zasejane, temveč je treba pripraviti za setev razpoložljive zemljo z vsemi tehničnimi sredstvi in pripomočki, ki jih imamo na razpolago. Napredne in pravilne obdelave zemlje si v današnjih časih več ne morerao za-mišljati brez traktorjev, sejalndc ter vseh ostalih tehničnih pripomočkov, ki jih obdelovalcem zemlje nudi sodobna tehnika. V deželah z naprednim krae-tijstvom imajo visoke pridelke prav za-to, ker so se tako navadili strojev, ki tlobro in temeljito opravljajo kraetijska dela, kakor \e naž kmet navajen na svo-je orodje.
Kako poteka spomladanska setev v ptujskem okraju? Po statističnih podat-kih poverjeništva za kmetijstvo v Ptu-ju je v okraju 22.200 ha orne površine, medtem ko plan Ob LO Maribor predvi-deva 25.200 ha. Najti je torej treba okrog 3000 ha ornih površin. Ta p«-manjkljaj je bil sorazmerno razdeljen na posamezne ljudske odbore. Vpraša-nje je, kako je moglo priti to take raz-like. Gotovo je, kar je tudi zadnja ak-cija iskanja površin dokazala, da so te-ntu v veliki raeri krivi krajevni ljudski odbori in njihova slaba evidenca o ot-nih površinah. Pri planiranju so se KLO večinoma držali le starih nepopolnih podatkov. Pozabili so na plan poveča-nja ornih površin v zvezi z nalogami petletnega pla»a ter na lskauje zataje-nlh površin, ki jih ima nedvomno vsak krajevnj ljudski odbor. To nam pričajo tirlmprf   v   OrmnJu,    kfer   }e   imel   neki
......      v   KI.O
zatateno
l,Mwna, Korvai J35\or> v »-esriici 1,80 b.a, Štuhec Mariia 0,90 ha. Trop Jabok 1,20 ha ter še nekateri drurfi primeri Zatajene površine v tem kraievnem Ijudskem od-boru znaša nad 18 ha. KLO v večini ak-cij iskanja zatafenih površin neradi pri-stopajo. Birokratsko »smerjajo svojo se-lev iz pisarn, čeprav ie nujno, da na te-renu preveriajo podatke, kar b\ brez dvcma preprečilo takšne nepravilnosti. P!an bi bil s takim načinom dela dose-žen ter bi se poverjeništvo za kmetij-stvo lahko posvetilo drugim nujnim na-logam.
Poverjeništvo za kmetijstvo |e okvir-ne plane pravocasno lzdalo KLO, in si-cer ie do 4. marca. Toda ti plani še v mnogih KLO niso razbltl in kmetovalci ne vedo, kaj in koliko naj sejejp. Med-tem ko še mnogi KLO čakaio z razbiia-njem plana, kmetovalci orjejo in sejejo. Sektorske konference. ki so se vrSile te dri. so ponovno razpravljale o vseh set-venih problemih. Trenutna slika )e pač takšna, da je od 83 KLO le 16 dosta-vllo fzcrotovlfene plane ln da so le v 12 KLO razdelilj kmetovalcem pismene odlorbe o planskj zadolžitvl. Na vseh ostalih KLO planl še niso dovršeni. pra-vočasno in dobro so plane izdelali KLO: Pavlovci, kjer so plan dosegli v celoll, Gajevci, Slatina, Sela in §e nekateri. ki pa plana niso dosegli. Najtežji je primer v KLO Hajdina, kier manjka 100 ha or-nih povTšin. Čisto pasivni so KLO Cir-kovci, kjer Je moral plan razbiti iisluž-bfinec poverjeništva ter JurEind In Za« imišani. V mnogih krajih množične or-ganlzacife niso povezane s KLO teT 1iro ne nndijo nikake pomoči, Tudi mnogl -setveni aktiA'! so več ali manj pasivni. Nedvomno bi lahko Fronta ter KZ s svo-Hmi uslužbenci, ki trenutno nlma^o vet-jega dela, icnogo bolj pomagala pri od-krivanju zatajenih površin ter prl pra-vilnem razbiianiu plana. Ob lakem sta-nju seveda ne more biti drugate. Kmetje še vedno čakajo na plan. Setev pa |e, kot že omenjeno, v poltiem teku in je gotovo, da bodo kmetje sejalj po svojc, predvsem industrijske rastline. Treba pa je posejati vsako ped zemlje. Od tega bodo imeli velike koristi, tako delavci v tovarnah kot kmetje, ki bodo za vse pridelke, ki jih bodo vbvezno prodali eiižavi, dobili bone za nakup industrij-*kega blaga, hkrati pa jim bb ob dobrl oMelavi zemlje ostalo več presežkov 2a   prosti trg.
Poročevalska in kontrolna služba sta slcer organizirani, poročanje in eviden-ca pa sta silno pomanjkljivi. Po "podat-kih, ki jih ima poverjeništvo, je doslej zasejanih v privatnem sektorj\i nad 4000 ha (od 15,471 ha), na zadružnera sek-torju 197 ha (od 451 ha) ter na državnem sektorju 205 ha (od 298 ha). Okrajni set-veni aktiv je tmel 4 seje, ria katerlh so Tazpravljali o vseh vprašanjih glede setve ter Izdalj potrebne ukrepe. Ven-dar je delo aktiva zaradi pasivnosti KLC   ?s!d  v>ltžkoceno.
Ogroženim površinam Je posvečena vsa pozomost. Ugotovljenih je bilo 114,34 ha, in sicer:  v Narapljah  4,18 ha,
v Vurberku 2,45 ha, v Cirkulanah 3,72 ha, v Leskovcu 6 ha, v Sestržah lP50 ha, v Janeževcih 4,60 ha, v Cirkoveih 12 ha, v Šikolah 8 ha, v Pleterjah 22 ha, v Mar-jeti na Dr. polju 25 ha, v Trnovski vasl 8ha, v Vitomarclh 4ha, v Lešnld 2,58 ha.
Okrajni setveni aktiv je nkrenll vse potrebno, da bodo tudi te ogrožene po-vršine zasejane.
Semenska služba opravlja svojo nalo-go v okviru možnosti. Socialistični sek-tor je s semeni oskrbljen delno tudl privatni. Razdeljeno Je bilo 99.400 kg semenskega krompirja ter precejšne količlne dmgih semen.
Tudi uraetna gnojila so bila v precej-šnih   količinah   razdeljena.
Stroina služba dosledno izvaja svoje naloge. Pet kmetijskih delovnih zadrug lma že svoje traktorje. Poleg teh Je na delu še 24 traktorjev strojtoe shižbe, kl bodo preorali skupno 779 ha zemlje. Pre-orali  so že  252 ha,  torej  okrog 3O*/o.
Ni nobenega dvoma, da Je potrebno napeti vse sile, da bomo plan spomla-danske setve izvedli 100 odstotno, Dobro opravljena setev je naš največjj dolg vsej skupnosti, mdarjem, tovarnišklm delavcem, Ijudem v prometu ln uradih, ki prav tako delajo za nas vse, kakor kmelje delajo za vse, da bi bila bodoč-nost naše doraovine lepša tn srečnejša, kot je bila kdaj kolj poprej
Ing.  Z.  E.