N«jy«čji alorauld dnevnik v Združenih državah VeUa leto celo leto < celo leto & 00 00 7.00 7.00 GLAS NARODA The largest Da2y in the United Sliteii List slovenskih delavcev y Ameriki. and legal Hofidaja. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 140. — Stev. 140. Entered as Second Glasi Matter September 21, 1903, at the Port Office at Mew York, K. Y„ under Act of Congran of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3-1242 NEW YORK, TUESDAY, JUNE 16, 1936 -TOREK, 16. JUNIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. V FRANCIJI PRIHAJA KOMUNIZEM NA POVRŠJE "Francoski delavci si lahko sami krojijo svojo usodo" SEDANJI POLOŽAJ DA DELAVSTVU PRAVICO NAZNANITI ROJSTVO NOVE POLITIČNE IN SOCIJAL. DOBE Tovarne bodo kmalu lastnina delavcev. — Komun-sti obhajajo revolucijonarno zmago. — Thorez f poudarja "nove pravice" delavskega razreda. Senator Cachin poziva na boj za komunistično vlado. PARIZ, Francija, 15. junija. — Voditelj francoske komunistične stranke Maurice Thorez je izjavil svojim praznujočim tovarišem, da bodo francoske tovarne v kratkem last delavcev. Thorez je govoril na zborovanju, ki so ga sklicali levoradikalni delavci v proslavo zmage zadnje velike stavke, katero označujejo kot "nekrvavo revolucijo". Thorez je govoril v Lille in je rekel, da stavkar-ji industrijskih naprav, ki so jih zasedli, niso poškodovali, ker so vedeli, da bodo kmalu postale njihova last. V svojem govoru je omenil izjavo ministrskega predsednika Bluma v poslanski zbornici, da stav-karji niso postopali postavno, ko so zasedli tovarne in je na to rekel: "Vstaja pač nova postava." — rhorez je rekel, da so delavci dokazali, da je delavski razred zmožen svojo usodo vzeti v svoje roke. Marcel Cachin, ki je bil kot prvi komunist izvoljen v senat, je rekel, da bo stranka nadaljevala s svojim bojem, da doseže v Franciji komunistično vlado, četudi spada k "ljudski fronti", ki je največja Blumova opora. V Parizu so se komunisti zbrali v športnem stadiju k veliki proslavi zmage. Z dvignjenimi stisnjenimi pestmi in med petjem Internacijonale so izra-.Tali svoje veselje nad dobljenim povišanjem plač in skrajšanim časom vsled stavke. V območju Pariza so splošno obhajali 'Veliki dan delavske solidarnosti". Okoli 50,000 pristašev ) judske fronte je korakalo v Nancy, Le Havre, Chet -bourgu, Rouenu in drugih mestih. Vse demonstracije pa so potekle popolnoma mirno. Na vznožju 25 čevljev visokega zvonika katedrale v Nancy je vihrala rdeča zastava. Policija ni mogla dognati, kdo jo je razobesil. V nedeljo zvečer so se pričele parade stavkarjev iz zasedenih tovarn in s tem je bila končana velika stavka, ki je trajala l & dni. Delavci so izpraznili 400 tovarn, toda v okolici Pariza se nahaja v rokah stavkarjev še vedno 50 tovarn. Približno polovica milijona stavkarjev je sklenilo v pondeljek vrniti se na delo. Stavka v pariških veletrgovinah in pri zavarovalnih družbah se še vedno nadaljuje in vsa ta podjetja imajo stavkarji zasedena.. Delavska federacija izjavlja, da so delavci s tem, da so dobili povišane plače od 7 do 1 5 odstotkov in da so njihove unije priznane, dosegli največjo delavsko zmago v zgodovini. Zato je delavska federacija razglasila: "Položaj nam daje pravico, da oznanjamo rojstvo nove politične in socijalne dobe." Delavska federacija poživlja senat, da novo delavsko postavo, ki določa zvišanje plač, plačane počitnice in priznanje delavskih organizacij in katero je poslanska zbornica prejšnji teden sprejela, takoj potrdi, tako da pride še ta teden v veljavo. MEHIŠKI GENERAL UBIL AMER1KANCA Prepir med inžinir jem in ženo se je končal s tragedijo.—Ubijalec, bratranec žene, je pobegnil. MEXICO CITY, Mehika, 15. junija. — Policija zasleduje generala Rafaela Lopeza, ki je obdolžen, da je v soboto zvečer ustrelil inžinirja Guy I). Diverja iz Detroit, Mich., tekom domačega prepira v njegovem stanovanju. Inžinir, ki je bil star 38 let, je podlegel ranam v bolnišnici Rdečega križa. Njegovo telo je bilo preluknjano z več kroglami, ki jiii je dobil med prepirom s svojo mehiško ženo Hermino. Policija je Divcrjevo žeup z 9 let starim sinom Mariom odvedla na policijo in ko ji je bilo dovoljeno vrniti se na dom, je odšla k svojim sorodnikom. Na policiji je izpovedala, da jo je njen mož v napadu ljubosumnosti vdaril v obraz ter jo je skušal ustreliti z revolver jem. Njen bratranec, general Lopez je bil priča prepira in je skušal Diverja razorožiti. V boju za posest revolverja je bil Diver ustreljen. General, ki je bil prej poveljnik garnizije v Chiliauhua in zadnji čas poveljnik v San Luis Potosie, je nato pobegnil. Diver je bil zadet zadej v glavo in v dolenji del telesa. V Mehiki je živel nad deset let. ŠVICA ČAKA NEGUŠEVIH ZAKLADOV Ze leta 1932 je negus kupil v Veveyu vilo za svojo hčer. — Vevey je oddaljen od italijanske meje samo 60 milj. FORD - ČASTNI DOKTOR EAST LANSING, Mich., 15. junija. — Na tukajšnjem Michigan State College je bil imenovan Henry Ford za častnega doktorja inžinirske vede. VEVEY, Švica, 15. junija. — Ker so razširjene govorice, da je pobegli abesinski cesar Haile Selassie odnesel s seboj velik zlat zaklad, čaka industrijsko mesto Vevey s svojimi 14,000 prebivalci z napetostjo in veselim upanjem, da se bo negus s svojo družino naselil v mestu. Že leta 1932 je naguš za svojo hčerko Yecliimabet, ki je sedaj stara 15 let, kupil vilo "Cvetlični travnik". Na vili je sicer še nekaj dolga, toda z o-zirom na negušev bogat zaklad bo ta dolg lahko poravnan. Prebivalci Vevey a se še ve dni radi spominjajo male princese, ki je leta 1932 nekaj časa tam živela. Tedaj jo je obiskal njen brat, prestolonaslednik Asfa Wosan. Mladi princ, ki je bil tedaj star 15 let, je sprejel v avdijenci mestnega župana Chardeta, princu pa je nato odbor meščanov priredil slovesen sprejem v neki vinski kleti. Toda vse to je na mladega princa napravilo prav malenkosten utis. Kajti, ko so navzoči dvignili vinske čase, da napi jejo sinu "zmagovitega leva iz rodu Jude", je stal princ nepremično. Pokusil ni niti kaplje vina. Zato pa so mu naglo prinesli kozarec mošta in ga je popil nekaj kapelj. Zapisal je še svoje ime v mestno zlato knjigo, nato pa je mirno odšel, ne da bi bil izpregovoril kako besedo. Vevey leži samo 60 milj od italijanske meje, toda v njem živi le malo Italijanov. {ITALIJA 0B0R0ZUJE FAŠISTIČNO MLADINO MILAN, Italija 15. junija. — Vodstvo fašistične stranke je izdalo danes dve značilni odredbi: Stotisoč pušk bo razdeljenih med fašiste v starosti od 18 do 21 let. Sedemstotisoč' otrok od šestega do desetega leta bo poslanih v poletna taborišča, da se telesno okrepe. KONEC GENERALNE STAVKE V VENEZUELI CARACAS, Venezuela, 15. junija. — Danes je bil tukaj končan pet dni trajajoči generalni žtrajk, ki je bil proglašen kot protest proti neki vladni odredbi. Navzlic temu se pa niso hoteli vrniti na delo domačini, ki so zaposleni na velikih oljnih poljih pri Mara-caibo. Vodstva oljnih družb poročajo, da se razpošiljanja olja neovirano vrši, ker so na razpolago še velike rezerve, dočim je produkcija jako omejena. "LANDON JE VODITELJ RE-AKCUONARJET Earl Browder, generalni taj nik komunistične stranke v Združenih državah, se je včeraj glede republikanske konvencije v Clevelandu takole izrazil : — Nominacija Alfreda Lan-dona in Frank Kuoxa potrjuje naziranje komunist i č n e stranke, da skušajo združiti republikanci pod svojo zastavo najbolj nazadnjaške sile. — Landon je bil Hearstov kandidat še predno so ga ostali Amerikanci po imenu poznali. Knox je bil dolgo let Hear stov generalni ravnatelj. — V Clevelandu so žalostno poskušali skriti za liberalno kuliso Hearstov fašistični obraz. Natvesti nam hočejo, da se Wall Street, Morgan, DuPonti, Mellon in Hearst ne bavijo več s politiko, oziroma da so se preko noči prelevili v progresivne in liberalce. FORD DELA OGROMNE DOBIČKE V 33 letih je napravil 782 milijonov dobička. — Izdelal je 24,500,000 avtomobilov. — Pri avtomobilu je imel dobička $20. DETROIT, Mich., 15. juniju. — V XI letih je Ford Motor Company izmenjala 24,500,000 avtomobilov in drugih izdelkov za $12,951,3;38,028 in za razni materjal in za plače izplačal i $12,101»,321,884. To je po radio povedal uradnik Fordovih tovarn William J. Cameron. Po odbitku še raznih drugih izdatkov v znesku $60,000,000 je preostalo družbi čistega dobička $782,016,144. Cameron pa je rekel, da je ta dobiček, 33-tili let manjši, kot pa izdatki Fordovih tovarn lansko leto za stroje, gonilno silo itd. Kot pravi Cameron ima Fordova družba od vsakega avto mobila povprečno $20 dobička. "Teli 33 let kaže," je nadaljeval Cameron," da je bilo 1)4 odstotkov denarja, ki smo ga prejeli, takoj izdanih kot denar in da je bilo preostalih 6 odstotkov porabljenih za iz boljšanja. JAPONCI ŽELE SKLENITI PAKT S S0VJ. UNIJO Na obeh straneh meje želi imeti demilitarizirano zono. — Moskva bo tako ponudbo zavrnila. TOKIO, Japonska, 15. junija. — Ja[>onsko časopisje naznanja, tla bo japonska vlada najbrže predlagala Rusiji, da je ob sibirsko - mančukuanski meji na obeh straneh postavljena demilitarizirana zona na širjavo 50 kilometrov. Ta predlog bo stavljen, ko so sestane j ni, da bi iztaknili kake tajno- VOHUNI V ANGLEŠKI TRDNJAVI Velikanske trdnjave v Singapore se bližajo koncu. — Najmočnejše utrdbe na svetu. SINGAPORE, 15. junija. — <'im bolj se bližajo svojemu koncu dela na največji mornariških utrdbah sveta 16 milj od trgovskega središča v Singapore, tem pogosteje se pojavljajo govorice, da se hočejo splaziti v bližino utrdb vohu- SMRT SLAVNEGA ANGLE-SKEGA PISATELJA BEACONS FIELD, Anglija, 14. junija. — Po teden dni trajajoči bolezni je danes pod legel srečni kaj »i. slavni angleški pisatelj Gilbert Keith Chesterton. Star je bil 62 let. Leta 1922 je prestopil iz anglikanske cer kve v katoličanstvo. komisija, katere namen je do-' ločiti mejo med obema državama. Po mnenju dobro poučenih opazovalcev prihaja ta predlog prepozno. Ker Japonska ni hotela sprejeti ruskega predloga za nenapadalno pogodbo, so Rusi v treh letih po-Jslali na Daljni Iztok velikansko armado. Bivša carska armada, katero so Japonci lota 1004 porazili, se ni mogla niti od daleč primerjati s sedanjo rusko armado, ki more vzdržati japon -ski napad, ako pride tudi nenadoma. Ta armada se nahaja za velikanskimi utrdbami iz železa in cementa, ki so slične francoski Maginot obrambni črti ob nemški meji. Zato, ni mogoče misliti, da bi Rusi se daj hoteli pustiti te utrdbe. ŠEST ŽRTEV EKSPLOZIJE DUNAJ, Avstrija, 15. junija. V nekem lovskem klubu v dolenjem dolu mesta je eksplodirala zaloga smodnika. Šest o-seb je bilo na mestu ubitih, sedemnajst pa ranjenih. V klubu je imela zborovanje neka mla- ŠVEDSKA SOGJALISTICNA VLADA BO ODSTOPILA STOCKHOLM, Švedska, 13. junija. — Soeijalistična vlada ministr. predsednika llansona bo najbrž v ponedeljek odstopila, ker državni zbor ni hotel sprejeti vladne predloge glede starostnih pokojnin. NEMŠKA LEKARNA V AD-D1SABAB1 A DDIS ABABA, Abesinija. 14. junija. — Nemška lekarna Zalin, ki je bila več desetletij znana po vsej Abesiniji, je zopet otvorjna. Pred prihodom Italijanov so jo roparji opleni-li in porušili. 34 RIBIČEV UTONILO HONKONG, Kitajska, 15. junija. — V soboto se je prevrnil v tukajšnji bližini velik ribiški Čoln. Štiriintrideset ribičev je utonilo, dinska organizacija. Policija dolži dva mlada Macedotica, gleži proti njim dobro zavaro sti. Angleška vlada je odredila vse, da to prepreči. Poleg molčečih sikhs (indijskih vojakov) so bili uslužbe-ni angleški policisti, ki posebno pazijo na vohune. Nikdo ne more priti v bližino utrdb niti toliko, da bi jih mogel videti. Te utrdbe bodo veljale preko $75,000,000. Potnik, ki se z ladjo bliža Singapore, ne vidi ničesar drugega, kot zelo mirno i zgleda joče otoke. Krase jih palme in gumijeva drevesa. V bližnjih vodah leže ribiški čoliri. Toda za palmovimi gaji, ki so prava slika miru, so razpostavljene cele baterije 18-palčnih topov, zakopanih v zemljo.Tain so tudi podzemske naprave za letala ter priprave za jjopra-vilo in nalaganje bojnih ladij, Izvedenci zatrjujejo, da te u-trrdbe prekašajo vse, kar so v tem oziru napravile Združene države v Pearl Ilarbor in v Honolulu. (Jim bolj je napredovalo delo tega velikanskega podjetja, tem pogosteje so prihajale govorice, da so vohuni na delu, da bi odkrili kako tajnost. Toda vse izgleda, kot da so se An- da sta povzročila eksplozijo. DR. SCHACHT SE JE P0G0-D1LZGRK1 ATENE, Grška, 15. junija. — Govoreč s časnikarskimi zastopniki, ki so ga vprašali, ako je njegovo potovanje po Bal kanu političnega značaja, je dr. Hjalmar Schaeht odgovoril, da je bil njegov namen samo ta, da pride z balkanskimi državami v stik samo v gospodarskih zadevali. Z ozirom na nemško trgovsko politiko je rekel dr. Hjalmar Schaclit: "Ne moremo kupovati tam, kjer ne moremo prodajati in vali. 3500 mehanikov in delavcev, ki so gradili utrdbe, je bil stalno nadzorovanih. Sko-ro vsi so priseljeni Angleži in so s posebno prisego zavezani 1 k molčečnosti. Navzlic temu pa sem in tam nastane kako govorjenje, da so mnogi poskušali, da bi se približali tem delavcem. KOLIKO SO ZAPRAVILI REPUBLIKANCI CLEVELAND, Ohio, 15. junija. — Clevalandski trgovci, hotelirji in drugi sedaj štejejo denar, ki so ga tekom republi kanske konvencije izdali dele- ne kupovati, česar ne potrebu- Sati An drugi obiskovalci kujemo. Razširjenje naše trgovi-j venelJe* ne na Južno Ameriko in naj Prodajalci mehkih pijač pra-Balkan je posledica zdravega * vi jo, da tekom štirih dni kon-gospodarstva in nima nikake zveze s politiko." Pred svojim odhodom v Sofijo je imel dr. Schacht dolg razgovor s kraljem Jurijem in ministrskim predsedni kom Metaxasom. _________ _ dolarjev. veneije niso prodali mnogo več svoje pijače kot običajnor Tem več pa so imeli prometa hoteli in gostilne. Po splošni cenitvi so obiskovalci konvencije pustili v Clevelandu nad miljoi* m QL'A'B Euypjag New York, Tuesday, June 16, 1936 THE LARGEST SLOVENE DA1LT IN U.S. "Glas Naroda" (1 Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Bataer, President Ii. Benedlk, Treaa. Place ot autom of the corporation and addi fflf Wort 184k Street, ffins^ of of tbore officer®: New York CMy, N. T. "GLAS NARODA" (Veke ol the PMpto) f Imue d XSvwy Day Except Sunday? and ffoUdayi • Za odo leto velja Kanado ........ Ea pol leta....... Ea četrt leta..... aa Ameriko in * ...........a« 96.00 ,«•»**•.*•«•• $3.00 • *...**•«»*•« 00 Za Ifew York za celo leto ... ZS pol l^tft ••*»OO«*0*«OOOOOO Za Inozemstvo za celo leto ... Za pol leta ................. ... 97.00 ... $3.50 ... 17.00 ... $3.50 Subscription Yearly $6.00 Denial brem podpise In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoU pošiljati po Money Order. Prl spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi preJSnJe blvaližčc naznani, da hitreje 'najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lavaemM nedelj ln praznikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street. New York. N. I. Telephone: Č&elsea 3—1242 AMERIŠKE TAJNE DRUŽBE SOCIJALNA VARNOST IN INOZEMEC Ta je deve/ti izmed vrste člankov o naturalizaciji in državljanstva. Zadnje rase se dosti sliši o delovanju "Orne legije", ki seje prav posebno razpasla po okolici Detroita. Njeni člani so umorili nekega WPA delavca, nekaj drugill pa skoro do smrti pretepli. Taka in slična poročila mečejo značilno luč na sedanje ameriške razmere. Časopisje, ki je dolgo molčalo, je začelo pisati o tem. Državne oblasti so že, oziroma bodo uvedle obširno preiskavo. Z delovanjem Črne legije se l>o bavil tudi kongres, in kongresnik Dickstcin je že zapretil s temeljito preiskavo. Ostalo bo pa najbrž le pri napovedih in pretnjah. kajti Črna legija je le ena številnih ameriških tajnih družb, ki so jih ustanovili naši 100 in 150 procentneži. Njeni člani so prežeti z nestrpnostjo in željo po vladi. Iste lastnosti so imeli tudi prvi ameriški naseljenci. Črna legija je pod krinko patriotizma napovedala neizprosen bolj vsemu, kar ni izrazito njenega mnenja. Boj komunizmu, socijalizmu, katolieanstvu in židovstvu. Tega boja pa ne vodi na postaven in dovoljen način — potom časopisja, knjig, pamfletov in govorov — pač pa z orožjem, bičanjem, terorjem in pretnjami. Značilno za razmere na Srednjem za padu je pa dejstvo, da je družba že leta in leta delovala, ne da bi oblasti posegle vmes. Da bi oblasti ne vedele za njo, bi bilo nesmiselno domnevati. Šele ko so črni legijonaši zakrivili umor. je bila spravljena zadeva v tek ter je bilo trinajst članov Črne legije aretiranih. Kako močna je ta organizacija, je težko dognati. Po mnenju nekaterih ima od deset do petnajst milijonov članov. Pa če bi jih imela samo deset tisoč, vemo iz sodobne zgodovine, kaj lahko napravi deset tisoč odločnih, fanatičnih in brezsrčnih zločincev. Samo v nekatere evropske države je treba pogledati, pa uvidimo resnost položaja. Črna legija ni prva in ni edina tajna družba, ampak ima dosti tovarišic. Večkrat -so ustanovljene v posebne svrhe in izginijo, ko dosežejo svoj cilj. Žrtev take organizacije je postal lani v Tampa, Fla., socialist Joseph Shoemaker. Njega so umorili, dva njegova tovariša pa strahovito pretepli. Lani ^e bilo dosti slišati o 41 črnih jezdecih" v Novi Mehiki in južni Kaliforniji, ki so hoteli pregnati tamkajšuje japonske fannerje. Vsako linčanje v južnih državah je delo take tajn? družbe. In kaj naj rečemo o Kukluksklanu, ki je postal že nekakšna sploSna ameriška "ustanova. Te družbe skušajo pod krinko araerikanizma dosezati cilje, ki so vse prej kot ameriški. Njihovo delovanje je v splošnem še kolikor toliko tajno, sempatam pa njihovo članstvo že precej javno nastopa in se iiouaša s svojimi deli, ki se morajo gnusiti vsakemu poštenemu Američauu. Morda največji gospodarski! § problem naše dobe je najti kako vrsto zaščite proti nesigur-nosti modernega življenja. Vsepovsod ljudje zahtevajo zavarovanje proti zlim posledicam nezaposlenosti in starosti — tako zavarovanje, ki bo stvar zak»>-nitega prava, ne pa le negotove dobrodelnosti. Združene države so storile začetek v tej smeri ko je lani Kongres sprejel zakon o socijalni varnosti. Povrh tega so razne države že zdavnaj vza'konile raznovrstne take postave — pa naj bodo še take pomanjkljive — ki se tičejo starostnih pokojnin, odškodnin za delavske nezgode, pomoči vdovam in sirotam in, v malo državah, zavarovanja proti nezaposlenosti. Zaščita v vseh teh življenjskih vprašanjih je stvar, ki se tiče inozemca ravno tako, kot državljana, ali tudi v tem pogledu je inozeinec na slabšem. Dobrote teh zakonov se nanj nokojninah. Razun v prav malo državah kjer sploh ni mnogo tujerod-cev, se ti zakoni ne tičejo ino-zemcev. Mnogo je tujerodcev, ki se približujejo starosti, ko ne morejo več upati na zadosten zaslužek. Prihranili si niso nič ali primalo za vzdrževanje v starosti. Ali, a ko niso postali ameriški državljani, ne morejo upati na starostno pokojnino. Federalni zakon o socijalni ■ KNJIGARNA " •'GLAS NARODA" SPREJEMA NAROČILA ZA VODNIKOVO DRU2BC IN MOHORJEVO DRUZBC Iz Jugoslavije. i ČLANARINA ZA VODNIKOVO | DRUŽBO ZNAŠA g - $1. — | ZA MOHORJEVO DRf-ŽBO PA j — $1.25— ' I 1 Knjige za leto 1937 bodo j 2 poslane iz stare domovine f§ i naročnikom po pošti* j:: Knjigarna "Glas Naroda" 216 WEST 181 h STREET HEW VORk m so bili zapostavljeni. Ali kakor se nadaljevali težki časi, pojavil se je v Wasliingtonu in v raznih državnih glavnih mestih močan pritisk, da bi se inozem-ci izključili od javnega relifa in relifnih del. Poudarjalo se je, da ta dežela, kakor večina dru gih dežel, ima najprej dolžnost skrbeti za svoje lastne državljane. Nasproti temu naziranju so drugi naglašali, da sredstva za relif izvirajo iz davkov in da inozemci plačujejo davke ravno tako kakor državljani, da otroci inozemca so dostikrat tukaj rojeni in da zapostavljati inozemea v takem slučaju bi značilo zapostavljati lastne dr- va ni ost i uvedel je sistem anui- j žavljane. Vzlie tem in enakim tet ali rednih mesečnih plačil I argumentom pa so mnogi ljudje onim delavcem, ki so dosegli J *e vedno mnenja, da inozemec, starosti 65 let. Ta zakon se u-jki se izogiba dolžnostim držav-kvarja tudi z zavarovanjem j Ijanstva, ne bi smel dobivati proti nezaposlenosti in raznimi odpomoči. Dobrote C,'CO (civil-drugimi vrstami podpor — od- nega konservaeijskega kora) so visnim otrokom, slepcem itd. Dasi federalni zakon ne vsebuje ničesar, kar bi zapostavljalo inozemca, vendarle večina pomoči, ki jo določa zakon o j tujerodec-inozemec socijalni varnosti, je odvisna 1 stavljen. Mnogo težje, ako ne brezup bile omejene le na državljan« Isti dobivajo prednost tudi v javnih gradnjah. Ali vkolikor se tiče relifa v splo-šiieni, ni bil še za po- SPOPADI V BEOGRADU Med zastopniki gradbenega delavstva in delodajalci je bil dosežen in podpisan sporazum o za k I juri ji t vi stavke. Skupina delavcev, ki ji ni do miru in reda, je davi razširila vest, da so delavski zaupniki slabo zastopali delavske koristi, češ, da so bili podkupljeni. Zaradi tega je nastal v delavski zbornici pretep, med katerim je bil lelavski zaupnik Borovič lažje ranjen. Organi redarstva so takoj posredovali in vzpostavili red. Nato so se delavci po ve-1 čini razšli, na f>oziv nezadovolj-nežev se je na Pasinem brdu zbralo kakih 1500 delaveev, lio-teč prirediti zl»orovanje. Policijski organi so prosili, naj se shod ne vrši, toda prisotni delavci so jih napadli s kamenjem. Pri tej priliki so bili lahko ranjeni en orožniški oficir in trije orožniki, en orožnik pa je bil hudo ranjen. Organi orožništva so na podlagi predpisov svoje službe rabili orožje, pri čemer je bil en de4avee ranjen. Ranjencem so takoj nudili zdravniško pomoč. Red in mir sta vzpostavljena. Preiskavo vodi policijski upravnik beograjskega mesta. PO 22 LETIH IZ VOJNEGA UJETNIŠTVA Ivan tiogdanovič, kateremu je -M> let in je iz Potiskega Sv. Nikole, je moral leta 1014 s petim madžarskimi domobranskim polkom, ki .je imel svoj kader v Segedinu, na rusko fronto kjer so ga vjeli Rusi. K«) je izbruhnila revolucija, se ni hotel priključiti na nobeno stran. Vzel je v najem nekaj zemlje in jo obdeloval. Oženil se je in živel mirno vse do leta 10.'»1, ko so se uvedli kolhozi. Ker ni hotel pristopiti k njim, je bil obsojen na pet let ječe. Poslali so ga v Sibirijo. Odtod je pisal domov, da hi mu poslali za povrnitev v domovino potrebne listine. Dobil jih je kmalu, toda je moral čakati še celih pet let, preden se mu je posrečile* Peter Zgaga S POTA Ne vem, če je res ali ne, toda pravili so mi, da je prišel! k o n c i prejšnjega stoletja v malo mesto blizu Akrona, mlad Nemec, Barber po imenu, ki je bil tako oblasten in objesten, da so ga občinske oblasti izgnale. — No, če me nočete, — jim je zapretil Barber, — bom pa svoje mesto ustanovil. Možak j«' izpolnil svojo pretil jo in dosegel svoj namen. Okoli majhnega jezerca, ki ima dobro miljo obsega, je zraslo lično mestece, ki »e je najprej imenovalo po ustano vitel ju Barbcrtown, pozneje so ga pa bol j na kratko prekrstili v Barberton. Možak je bil silno |>odjctcn. Videl sem hlev, v katerem j.' nekoč redil plemensko živino. Cc se ('Jarkov hlev v Coop-erstown. N. Y., imenuje "million dollar barn", je Barber-jev v Barbcrtonu najiiianj pel krat več vreden. Zdaj so hlev umetno navla- od sodelovanja 48-orice držav in se v splošnem upravlja v zmislu teli državnili zakonov. dobiti poljski potni list, s katerim je sedaj vendarle prišel v svoj domači kraj. TRAGIČNA SMRT BOGATEGA LJUBIMCA Do nedavna premožni trgovce .Josip Sokol iz ('oke v Vojvodini se je zagledal v poročeno Justino Vujičcvo, čeprav je sam imel doma lepo ženico. Justina Vujičcva je znala iz njega izuiamljati lepe tisočake,# a žena doma je bila večkrat te-isti pomanjšani obliki, žili in zastrli okna, da rastejo gobe po stenah in po tleh. Gobe konservirajo in jih za drag denar razpošiljajo po Združenih državah. Toliko o ustanovitvi Rarb-ertona, zdaj pa še nekaj o naših ljudeh, ki žive v njem iti njega bližini. Najprej sem potrkal na vrata Franka Trolie, našega zastopnika, ki je znan rojakom širom Amerike po svojih dopisih v4tGlasu Naroda" ter po svojih spisih iu povesti v "( l-su", 44Novi Dobi" in 44Slovensko - Ainerikan.-keiii Koledarju. Nekaj je brkljal v kleti, in ko mu je prijatelj Debcvec skozi okno zaklical, da je pripeljal nekoga iz CJevelanda, je takoj uganil: — Aha, Zgaga Trolia je navidez še povsem mlad mož. Njegova žena Jeniiv je napravila name vtis pristne slo venske lepotice, pozneje >er» se pa prepričal, da so skoro brez izjeme brhke vse, kar jih je v Barbcrtonu. Akronu in Sclineidertownu. Dobra gospodinja je in izborila kuharica, kajti napckl i je piškotov in kolačev, ki bi delali čil -1 vsakemu restavran-tu na newvorskciii Broadwayu. Da je tudi v ročnem delu dovršena. mi priča dar, ki mi ga je dala ob slovesu in se ji iskreno zahvalim zanj. Frank Trolia se v svojem prostem času ne peča samo * pisanjem, pač pa zbira tudi star denar in razglednice. Nadvse zanimiva je njegova zbirka -lovenskcga kmetskega orodja, priprav in potrebščin. Vse je z občudovanja vrednim trudom izrezal iz lesa — v do- eveda. no, je pričakovati, da tudi ne-državljani (»ostanejo deležni r konov. Vse te dobrote utegnejo zato l(}ohro{ ^jja^o.varnostnih zabiti omejene le na ameriške državljane. Te dežele ni imele nikakih i rodnih soci jalno-varnost- j in prispel Še toliko k anieriške-Fikonov, ko je gospodarska mu gospodarskemu življenju, up g gičen, ako je vsled dolgega l>i vanja v Ameriki izgubil pravico do socijalne zaščite v svoji Pa naj je delal še tako trdo) rojstni domovini. V svojih starih Jet ili inozemec more naj da niti njegova rojstna do- Tre-; inozemec ne le po zakonih Zdru- ti, v se n a nih zakonov, " .e — *.........t kriza izbruhnila 1. 1929. Tre-,i. balo ie naenkrat organizirati i ženili ----------------. w. mednarodnem zakonu ostaje tu j J« «>nc pomoči, do katere je državljan vpravičen po zakonu. movina, niti dežela, kjer je tež-držav, marveč tudi poj k" delal toliko let, mu ne daje- javno pomožno akcijo za one,' ki so imeli nujno potrebo. Ob'Jec, nedomačin. Njegov polo-dajanju te pomoči inozemci ni-f za j utegne postati še bolj tra- NA SMRT OBSOJENI GUVERNER V Moskvi se je končal senzacionalen proces proti Konstantinu Sjemenčuku, bivšemu guvernerju Wrangelcvega otoka, ki leifc v sibirskem Liedenem morju. Sjemencuk je bil obtožen zaradi umora, ubsodili so ga pa na smrt. Občinstvo je sprejelo to smrtno obsodbo s .odobravanjem. . Sjemencuk je kot guverner na arktičnem otoku, ki je skoraj odrezan od sveta, uvedel strašen teroristični režim. Ker se je potem bal ovadbe zavoljo svojega vedenja, je dal umoriti najprvb otoškega zdravnika Wolf son a potem nekega VaJku-lenka, ki je bil našel Wolfsono>-vo truplo. Proti obsodbi je vložil priziv, a nima upanja, da bi ga predsednik osrednjega izvršnega odbora pofciilostil. O G L A S U J J E V L I S T U "GLAS NARODA" DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. T ITALIJO Za f JUGOSLAVIJO 9 2.75__________________nhi. $ (LIS___________Din. $ 1M__________Dh. tU.71____________ Ml. HI I2SJI ...._________ Dto. !••• $47.99 .................. Dta. 8999 199 209 199 9 9.25 f 18.29 $ 44.99 | 87^9 $174.99 $299.99 .. Ur 109 ... Ur 299 . IJr 599 ... Ur 1999 . Ur 2909 ... Lir S000 rvs «r CKNE BED A J HITRO MENJAJO 80 IfATEDENM CENE PO DVIŽEN E SPREMEMBI OOR1 ALI DOLI i Co tspueuo Točllh zneskov Kot Bgora] navedeno, bodUl t dlnar]in «U Urah doTolJujomo 19 bolje povoje. (IPUCtU V Al ISUB DOLAKJ1B $ I.— Mirite pMUtl 919.— Ml.— 991.- • • 79 9li«9 919^ $tt— •4MB $9U9 PrrJ«nolk doM f ittrem kraja lspladlc ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLK LETTER ZA PRI- BTOINNt HA BLOVENIC PUBLISHING COMPAfeH "Gist Narod«99 9i9 trn* imk iiliai new tokk, n. t. pena. NVdavno no«" jf S«>k<»la presiMietil .Justinin mož Jovan Vnji<% ko je ljubimkal z Justino. Josip Sokol je skušal pobegniti, toda razjarjeni Vujie ga je prestregel sekiro in mu zadel '2'2 strasnili ran. Mrtvega Sokola je potem zavlekel na dvorišre. K«»r v>»» kaže, da >ta bija zakonca Vnjiea dogovorjena. da spravita Sokola s sveta, ker zadnji eas zaradi težav v trgovini ni mogel vee dajati Justini denarja, so orožniki oba aretirali in ju odgnali v zapore v Veliki Kikindi. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovii Važno za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poufen v vseh stvareh. Vslrd naAe dolgoletne skuSnje Vam ramoremo dati najboljša pojasnila in tudi v»o potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Ml preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in »ploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. NedržaVljani na) ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mettee. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boote poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. \—e — od pristne slovenske zibelke do stolov, mize, skled-nika. žilce, piuje, grabelj, vo za, brane,koša — nad sto kosov v-ega skupaj. Koliko truda je posvetil tem igraekam, ki so igraeke le na pogled, v resniei jia mojstersko delo. Sin Mrs. Maeek, ki je bila taeas nekje v Penusylvaniji na obisku, naju je potegnil v Selineidertown. kjer živi nekaj slovenskih družin. I snik, Vidergar in Podlipec so -osedje. Stopiva na vrt, kjer je Podli pr-eva žena nabirala mlado solato. Malo v zadregi je bila, ker je imela bose noge, pa se je pomirila, ko sem ji zatrdil, da l>oleti ženske v New Yorku nimajo samo bosib gležnje v, pač so pa tudi drugod precej hose. Vidergarjev sin je stopil na farmo po oeeta, ki se je že dopoldne odpravljal pome v Cleveland, pa ga je vročina nekoliko zdelala. Vidergarjeva žena je teta Toneta Sveta. "Slovanovega " tajnika v Brooklynn. Tako smo se hitro seznanili. Spraševanja in pripovedovanja ni bilo ne konca in kraja. Malo i»o četrti uri se je vrnil iz tovarne gospodar Podli-pee. velik in pleeat možak, pravi Ižanee. Njegov prvi pozdrav .je bil: — 44What the hell!" V tej nedolžni kletvini je bilo pa toliko prisrenostti in toliko pristne slovenske iskrenosti, da >em bil pozdrava zares vesel. (>dvedel me je v klet in pokazal na desno: — Tukaj s o sodi. Menda znaš toeiti. Tam, — je pokazal na levo, — so pa gnjati in klobase. Kje boš prenočil, ti bo pa žena pokazala. Gostoljubnosti, ki sem jo u-žival tri dni pri Podlipeevili. ne bom nikdar pozabil. Kajti — what the bell — kaj takega ni mogoče pozabiti. ■ j _ _ ___ —_ ________ w " G LA 8 K A ROD A'9 New York, Tuesday, June 16, 1936 \ t THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33I JAPONSKA - STO MILIJONOV LJUDI ALFONSO V. PERliZ: V jrti Meats Rio Grande d<> w Sul je bil cvet južnoameriških xloi"in«*v. Tri sto mož, ki jim večU»tna > t roga jvča ni mogia oslabiti njih požel jen ja {mi umorih, ropih in nasil ju. Kili so ko zverine v kletkah. A najbolj divja, najbolj krvoločna in najmanj dostopna "zverina** je bil zločinec z imenom *Jaguar\ JAGUAR V JECI "Jaguar" je bil pravilno ime zanj, ne le pri njegovih to vaiisih, marveč tudi v sodnih spinih iti knjigah kaznilnice, zakaj nihče ni poznal njegovega pravega imena, nemara niti on sam ni vedel, kako 11111 je ime. Imel je sest deset let in skoraj štirideset l»*t je prebil v ječi. Obremenjen pa je bil z obsodbami za več sto let ječe za razne zločine, ki jih je bil v tisti kratki dobi svoje prostosti zakrivil v državah južne Amerike in je bil tudi že večkrat pobegnil roki praviee. Nekaj-kratov je za las ušel vislicam, a kaka hipna revolucija med kaznenci ga je zmeraj osvobo dila. Zdaj >e je pokoril v do smrtni ječi in je pridno kuha! je dvignil močan val neza-uItauja zoper ravnatelja. .letniki so >e šepetaje zbirali v gruče in so, ko kafra, izginili na vse strani, čini se je pojavil kak Po uradnih izkazih ljudskega štetja, ki se je vršilo lanskega oktobra na Japonskem, živi v tej državi kot celoti danes sko raj 100 milijonov duš, namreč !>9,450,000 oseb. Na pravo Ja-jtonsko. to je na četvorico glavnih otokov, odpade 09,200,000 ljudi. Pri predzadnjem ljudskem štetju, leta 1930. jih je bilo tn ob steni počasi naprej. Nobena roka se ni še dvignila. Jaguar in volkovi so polni sovraštva in pohlepa iio krvi gledali drug drugega. Tedaj je neznanski . . . paznik.- Ravnatelju pa se niti! človek zakrulil ravnatelju:! <>M0 iiv™y\ Pa sanjalo ni o kaki nevarnosti, ki j "Bom sam opravil s temi po- »1,790/100. Na glavnih otoki!« je pretila njemu in svojcem, balini! Pojdite noter, poiniri-Svojo družino: ženo in majhno, te otroka in ženo in telefoniraj-plavolaso hčerko (■ razi jo ji* pri- i te po vojaško pomoč." vedel v jetniško ravnateljsko j Ko je tolpa zaslišala besedo -tanovanje, česar še noben rav-jo vojaštvu, je izbruhnil vihar, natelj ni storil. Dan za dnem Kamenje, veliko kakor [test, je je stopala (irazia, držeč se o-j frčalo naokoli in je zadelo Ja-čota za roko, skozi delavnice in j guarja, ki ga ni ničesar ščitilo. A on sta! na svojem mestu, stal razkoračeno na stopnišču in je streljal. Vsak strel je razredčil napadalce. Izstrelil je naboje, samokres spet nabil in spet izstrelil. Krvavel je iz dvorišča kaznilnice. Poznala je vse jetnike in j«* govorila z njimi ko z znanci. Daleč proč od družili pri o-stankih svojega kosila, pa je sedel jaguar in je buljil v tla.. . . Otroka ni zagledal prej, dokler!^l*1??* deklica ni stala pred njim in ga nagovorila. Ko je začutil drobno ročico na svoji šapi, mu je bilo, ko da bi blisk razsvetlil temin« noč. Ravnatelj je hotel hčerko ,odvesti. "Pojdi (irazia, to je divji, hud človek/' — "Xc, saj; ni divji. Zmeraj je tako -am zmagoviti klici iz tolpe. Jaguar je klccnil, samokres je omahnil v utrujeni, ranjeni roki. <>jm»-tekel se je. a je še streljal in še vedno zadeval. znaša prirastek torej 4,800,000 ali 7.4^ ali povprečno na leto 960.000. Za vso državo znaša prirastek 8.1^. Prava Japonska je silno gosto naseljena in zelo močno pomeščaujena. 22,660,000 ljudi živi v 127 večjih mestih, t. j. j vsega ljudstva, dočini je I bilo še leta 1920 samo 17 ods. meščanov. To pomeni, da se je prebivalstvo mest v tem času podvojilo. Sam Tokio s predmestji ima 6.:? milijona prebivalcev, Osaka skoraj milijone, s Kiotom in Kobejem skupaj pa 5 milijonov. Pota Ljubezni R o m a n jezo v maščevalnih načrtih. A'zase; žalosten je. Poljub«' obzidje kaznilnice in njeno že- mu |)OM1 ,jMla. poljubček za lah-lezno omrežje je bilo trdno i:i skoraj neprodirno. Tudi njegovi sotrpini se ni>o ko noč!** In že mu je ic-žno dnhnila otroški j>oljubeek na čelo. "Zdaj pa ne smeš biti nič hoteli |KijdaŠiti z njim. V ve-j več žalosten, ti pridni mož! likem krogu >o se mu izogibali.! Nato ji- z očetom odšla dalje. V pol stoletja je Jajtonska število svojega prebivalstva Pred no je izstrelil poslednjo potrojila, kajti preden je sto- kroglo, so za doneli vojaški ko- {la v svoj0 novo 7„m|oviiio, raki. \..jaki so prihrumeli in w ;Uj,a u. m>kaj lim, :!o mili. razgnan upornike na vse stra- • , - . -i- 1 . ... , . jonov dus. lil. \ s,, se je umirilo. I ale je bil pa kolovodja, kaj/** je vpra- Koreja je imela lansko leto šal pov kazal na s samokrc j tla in je Nil ves v ranah in ki je ški južnnmor.-ki otoki, ki so se-I tvoril s svojim mogočnim te- ,|aj japonski mandat, štejejo 4 * Vedela sem — slutila sem — Dieu!" Stotnik Dernhof je molčal. Ovitek je padel na tla. Le prehitro je prebrala kratke, toli u>ode-polne vrstice. Ostala je nepremično na svojem mestu, brez solz in brez jadikovauja je rekla s pridušenim glasom: "Preosiaja mi samo smrt!** "Vera!" Pograbila jo je nova groza. — Ali je to res Dernhof, ki je zaklical njeno ime, ki kleči sedaj •>b njenili nogah iu .pritiska svoj obraz v njen j obleko! — "Dernhof! Ali me hočete žaliti, ker sem nesrečna V Strah Ltiu je zbudil zavest. "Zaliti — va». za katero bi dal svoje življenje* Odpustite mi! Milost! [zpozabil sem se, smrtni strah mi je izsilil ta klic, ime, ki ga no sini že leta v svojih prsih.Odpust ite mi, grot": ca!** Približala se mu je. "Jedva morem občutiti kaj drugega kakor >vojo lastno bolest, ali hudo mi je, da trpite zaradi mene. Sami veste, da nisem niti najmaiijc tega kriva; poznala, videla in ljubila sem samo enega. A sedaj je konec — konec sreče, obup preži name!'* "Jokajte, grofica, besnite — samo uikari ne tega mrzlega, groznega miru!" "Največja bolečina nima solz in mrzlo je srce, kadar je mrtvo. Dernhof, zahvaljujem se vam, da ste mi mogli z ljubeznijo v >reu vedno izkazovati toliko spoštovanje. Kadar me ne bo več, se me spominjajte kakor prijateljice in reljujoči častnik in po- 22.9 milijona prebivalcev, t'oi"- ? juolite za ubogo mojo dui . . ." je dejal ravnatelj in umolknil, zakaj Jaguar je odprl oči in ne- okrog 100,000 ljudi (od !. 1930 prirastek za ."J0.000 japonskih priseljencev. "Najeto" ozemlje Kvant unga z Dairenom Port0111 Arturjem šteje sedaj Minilo je popoldne, minil je večer iu spet so signali "zverine** v njih kletke. A ponoči je izbruhnilo. Upor se je za-po dvorišču in hodnikih prav.-pI< so vr;lta c,.lic, in kakor zver v kletki, k. hrepeni niz|irzilallia tol|II1 jr |)rephivila po svoj. divji svobodi. kaznilnico. Kmalu so kaznen- Tiste dni je p risel nov rav kaj s pogledi iskal med navzo-f 1?;jfH)^M) ,„.„],,vaIeev (pred še-činu. Nato se odprle kree- Mi t^m), pas na obči- vito stisnjene ustnice 111 je za-jeclajt: "Otroka — brž — otroka . . .** natelj v kaznilnico, ki se je trudil, da bi prejšnje stroge predpise omilil z vplivom na dušo ^;niov;ini:, jetnikov. Jetnikom, ki so luli vajeni železne uzde se je zdela ta dobrota sumljiva. Kmalu POZOR ROJAKI! Ker sem stalo nameščen tukaj v Ameriki, hočem prodati posestvo v PRTROVl VASI, št. 5, Pošta < Vrnonielj. Jugoslavija. — Pišite za pojasnila. JOHN O R A H K K 1721 Pine Street, Pl'KBLO, COLO. (4x) ci razorožili in pobili paznike, le ravnatelj je, v vsaki roki držeč samokres, branil vrata svo-K11 sani sam-cat spričo tri sto mož. Te daj je ko zver skočil jaguar po stopnicah in se postavi! zraven njega. "Mir, le nič bati se! Ne bova pustila, da pride mali an gel če k v pest teli peklenskih hudičev!" Izvil je drhtečemu rav natelju samokres iz roke. >e razkorače-110 postavil na vrh stoimišča in je pričakoval sovražnika. Kaznenci so se zbali in se odmaknili. Nato so se zavedali, koliko več jih je in so se pretiskali Ravm je odhitel v stanovanje, da izpolni poslednjo željo umirajočemu, a skoraj je prišel prepozno. Divji človek se je z dolgim, iskrenim pogledom zazrl v svojo malo, edino prijateljico. Kilo bi bil le slutil, 'la morejo te divje zverinske oči izraziti toliko nežnosti in ljubezni? Nato je izdihnil. FARMA — -tar home-dead, 1*0 akrov, 15 živine, konji; 40 kokoši; orodje. pridelek — $4500. $2000 na roko. C. M. Douglas, Fort Plain, N. Y. Naročile se va "Glas Naroda" največji slovensrci dn"»nik v Združenih državnih ŽIDOVSKE DRUŽINE NA BEGU straneh juznouiandžurskc železnice, ki je neposredno pod japonsko upravo, pa šteje okoli 520,000 ljudi. KREPAK ŽELODEC Pred nekoliko dnevi so oddali v bolnišnico v Gvoru na Madžarskem deklico Ireno Balsze-vo, ki se je pritoževala nad hudimi bolečinami v želodcu a ni hotela povedati nič določnega o vzrokih teh bolečin. Roentgenovška preiskava je ugotovila, da leži v njenem želodcu vse polno predmetov, ki tja gotovo ne spadajo. četrt-urno operacijo so ji spravili iz njega nič manj nego 209 vijakov, steklenih drobcev, kosov železa in podobno. Ugotovili so potem ,da je požrešna Irena mesec dni vsak dan jw>žrla po nekoliko teh predmetov in da je hotela tudi svojo sestrico pripraviti do tega. Ne vedo. ali gre za poskus samomora ali za bolno nagnjenje. mi odpuščate ter nre osrečujete z ljubeznivimi besedami; ampak drjjte, poglej va mirno in jasnega očesa v dočnost. Ne govorite o smrti in ločitvi, ne dajte se odriniti po tej usiljeni zaroki, ii kateri j • dal naš go-pod pač svojo roko, ne pa svojega srca. Mislite 11a to, koliko trpi on! Princesa hode žela. kar je sejala. Nikdar jej ne bom z veseljem služil; posvetiti se hočem edino le vam. Kakor vitez stare dobe bodem nosil samo v«;-še barve, pripravljen vsako uro na boj. Ko bo--te stolovali v Wintersteinu — samotneje -icer. toda vaša ljubezen prenese vse, — mi ne bo nobena pot predloga, nobeno vreme previharno, nobena ura prepozna, da bi vam ne donesel poročil, pozdravov in pisem. Zopet boste srečni/' "Dobro mislite, veni. tolažiti me hočete; ampak ali mi morete pri tem pogledati v oko. Dernhof? Oh, ne morete! Jaz v Wintersteinu in tukaj — tukaj** — udarila je v histeričen, bolesten smeli — "do smrti >em utrujena, počivati hočem—** "Grofica —** "Že dobro, vem — da trpite z menoj/* Iskaje, kje bi se oprijela, je zgrabila za za-stor pri vratih in je potem omahovaje odšla. On pa jo je pustil oditi samo, kajti v tem hipu ga je ostavilo vse saniozatajevanje. Ure so počasi minevale. Dernhof je opoldne sani obedoval in je pozvedoval pri gospej Hueblerjcvi po grofici. "Gospod pobočnik," je odgovorila komor-niea, "tako se bojim zanjo; če bi le mogla jokati. Celo uro je pisala, potem je na mojo prošnjo nekoliko počivala. Uživati ni mogla prav ničesar, a sedaj hodi neprestano po sobi sem-intja in govori sama s seboj ruski. Tako se mi minili moja uboga gospa..." Ko je Dernhof zopet vstopil v knezovo delavnico, se je pre-trašil. Grofiea je stala pri pihalni mizi in je imela omarico - ključi pred se-Ooj. Zdelo se mu je, da jej je njegov prihod ja-ko neljub, kajti globoka guba se je zarezala v njeno čelo. "Že zopet tukaj. Dernhof?** "Zaužil sem samo par grižijev. tudi jaz nimam teka. Kaj iščete, gospa grofica .* Ali naj vam pomagam'** Odgovorila ni ničesar, zgrabila je ključe ter šla ž njimi v knezovo oblačilnico. Pobočnik je šel tilio za njo. — Omarico z zdravili hoče odpreti — si je mislil. Jezna je metala ključ za ključem na tla. Ko je videla, da jo Dernhof opazuje, je poizkušala, kazati se mirno ter je dejala: "Rada bi vzela kaj proti neznosnemu glavobolu, pa ne najdem pravega ključa. Dernhof. dajte, vlomite vrata/* "Kako morem v -obi -vojega gospoda kaj pokvariti ?!** Butala je ob vratca in kakor krik se je izvilo iz njenih ust: "Ključ!" "Grofiea, pomirite -e! Njega Svetlost ima hržčas ključ pri sebi. Pojdite, ležite nekoliko, pa naj vam devljejo na glavo obklade/* "Kaj mi morejo ti pomagati'!" Njen gla- je izdajal, kar je do-lej -amo slu-i il... "Kako krut si. Hgon. da mi po-tavljaš stražnika! Ko ln bila vlomila \* omaro. Iti bilo .-edaj že — kmalu — v-ega konec. I> rnhof, nič več ne morem mi-liti — noge me — jedva nosijo —'* In oiicsvotila se je. Držal jo je par minut na -vojih rokah in je - trudom vzdrževal težj j njenega telesa. Toda napad je popu-til 5e do vt»!j kmalu, -amo ii«»«tili ni mogla sama — prisiljen je l»il položiti jej roko okrog pa-u in jo voditi. Poklieal je koinornieo. "Hitro, gospa Hueb-lerjeva! Prine-ite -ampaujea!" Komoniiea jo je položila na počivalko ter jej vlila potem nekoliko šampanj<*a v usta. trudeča se kakor mali skrbno in nežno okoli nje. — Skromna, a jako izomikana žena -e je >edaj prvikrat ]>ii!»!ižala kakor -tarejša ]»rijateljica in ponosna Vera je to -prejemala, da, pod to mehko materinsko roko je našla končno vendarle solze. Počeuša s krčevitim jokom, je i-litela dalje in dalje, dokler jej tudi za to ni več d ostaja I o moči. Ko se je začelo večeriti, je obšel De rnhof a -lov nemir. — Ne zaupam jej, ne zaupam jej, — je mrmral zase; šel je v spodnje prostore, kjer je dal različna povelja, potem je šel iznova k go - pe j H ueble rje v i. "Ali se je grofica pomirila?*' "Nekoliko, da. Preobleči sem jo morala.** "Da sprejme njega Visokost."' "O tem si nisem na jasnem. kajti gospa grofica je izbrala popolnoma temno obleko, ki je nisem še nikoli videla." "Tako, tako; a kaj dela sedaj."* "Počiva. Rekla je, naj grem v svojo sobo; ako bode kaj potrebovala, že pozvoni." "Tako — Tako! — Hvala vam, gospa Hueb- ierjeva. DALJE PRIDE Židovske družine zapuščajo Jeruzalem v strahu pred Arabci, ki so vprizorili več napadov na židovsko prebivalstvo. Angleška po licija je slednjič napravila mir. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotogTafij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK r // W2H0ZJ2* New York, TuesHay, June 16, 1936 THE L'AHOEBT SLOVENE DULY IN UJ93. Srčna stiska ■ to ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Pa je čisto pripro>to! Po najinem srečanju se mi je takoj zdelo, da mi hočete biti nepokorni. To sem takoj opazil na vas. Dovolj jasno je bilo napisano na vašem obrazu. Da, da, v njem znam dobro brati. Pozneje sem šel še enkrat j volk zmečkal kite in mišice na :ov in sem ori Berber jevih desni roki. Le posebno sreč- JUNAŠKA POTAPUALKA Opravilo potapljavca je silno nevarno. Največja nevarnost pa potapljaču grozi od morskega volka. V Ameriki živi "37 let stara potapljalka Angela Adamos, katera kljub vsej nevarnosti še vedno izvršuje ta nevarni poklic. Ona je edina ženska potapljalka na vsem svetu, kateri je nekoč morski v vas, ker sem imel še nekaj opravkov in sem pri Bergerjev med potom povprašal po vas. Katarina mi je povedala, da ste že odšli. Slišal sem vaš klic na pomoč in hvalim Boga, ker me je ob pravem času pripeljal sem!'* Gerta dvigne glavo in skozi solze gleda smeje vanj. "Jaz pa vam tako .-labo poplačam! Toda to mora sedaj biti drugače. O, sedaj vas bom poslušala. Kar mi boste rekli, vse bom storila '* Tako ponižno in iskreno pridejo te besede skozi njene ustnice, da ga nekaj čudno dregne. Ali je bila to ista Gerta, ki je bila v edno tako zaničljiva in svojeglava! Kako krasna je bila ta trenatek s solznimi in proseč i m i očmi! Kot gorska vila se imu zdi in zamišljen gleda v njo, živo ji zre v oči, kot bi v njih iskal odgovor na neko vprašanje. Gozdna -samota ovija oba s svojim čarom. Skozi visoka, vitka drevesna debla se tresoče igrajo solčni žarki in sip-ljejo zlate iskre na Gertine lase. l^alino šusti v vejah, p tiči žvrgole, drugače je vse tiho. Gerta je kot zamaknjena. Isti mehki, blaženi občutek, kot oni večer, ko je bila s Kraftom sama v parku, se je polasti. Občutek ima, kot bi morala po njem iztegniti svoje rokj in ga priviti k sebi. "Kaj premišljujete, David Kraft!'* ga vpraša tiho. Kraft se zgane in si z roko potegne preko čela, kot oni, ki je bil iz prijetnih sanj postavljen v trezno resnico. "Zakaj se strašite, ako govorim z vami? Da, vem tudi vaše krstno ime, ki mi je zelo všeč!" se mu suneje — "prosim vas, da me dvignete." Iztegne mu roke nasproti in Kraft jih prime. In tedaj se j«1 zgodilo. Naenkrat mu Gerta visi na vratu in Kraft jo tesno drži 3 svojimi rokami. Ali ga je ona najprej prijela, ali on njo — nikdo ni vedel. "Gerta!" pravi Kraft tiho. "O, ti, ti," šepeče Gerta in se pritisne k njemu. In tedaj mu odpade vsak pomislek. Njegove ustnice poiščejo njene ustnice v vročih poljubih, katere Gerta goreče vrača. "O, ti sladka moja,** i:i zopet jo poljubi. "Vse je bilo pozabljeno, odkar drži strastno dekle v svojem objemu in Gerta se ne brani, pozabljeno, kar si je zaobljubi^ pozabljena razlika stanu, pozabljena tudi Katarina — živel je samo za to minuto. "O, David,** svojo lepo glavo pripogne nazaj in ga pogleda. "Ali je pa tudi res, ne »misliš na nobeno drugo?" Kot bolesten s|>omin gre pri tem vprašanju misel na Katarino skozi njegovo glavo. Njen obraz pritisne na svoje prsi, kot je ne bi hotel videti in jo poljubi na kodraste lase. "Edino, sladko dekle!*' "Kako se mhrepenela po tebi! Ali tega nisi čutil?" ji pride strastno skozi ustnice in sv pri tem tesnejše pritisne k njemu. "Kaj ti je, moja draga?" "Nič! Samo poljubuj me — poljubuj —" mu šepeče. In poljublja ji žareče oči, rdeče ustnice, beli vrat in Gerta se ga oklepa, kot bi ga nikdar več ne hotela pustiti od sebe. Da, ljubila ga je, ljubila ga je bolj kot vse drugo, to je bil njen edini občutek v tej blaženi minuti. In vendar je moralo biti vsemu enkrat konec. " Pojdi va, Gerta, je že čas, da greva. Drugače bodo tvoji stariši v skrbeli.*' Gerta se samo prisrčno nasmeje. "O, ti, na to misliš, medtem ko jaz — pa poj diva, moj David!" Brezskrbno še oprime njegove roke. Kraft pa je bil vseeno nekoliko v zadregi. Kako se je mogel tako spozabiti, da je izgubil v enem samem trenutku svojo mirno narav/j — kaj bo sedaj — kako naj stopi njenim starišein pred oči? Tako kot sedaj, se to pač ne more nikdar več zgoditi. Gerta se zopet smeje, ko ji pove svojo bojazen. "Neumnež — potem se moraš naučiti! Mene poglej!" "Toda ne morem se kazati drugačega." "Saj se ti tudi ni treba. Samo premaguj se, kot se premagujem jaz, da ti takoj zopet ne padem okoli vratu!" "Toda kaj bo iz tega, Gerta? Tvojih starišev vendar nočem še bolj voditi nos!" "Kdo bo mislil na prihodujost, ko je sedanjost tako lepa — ali ni?" In smeje ga pogleda Gerta postane, položi roko okoli njegovega vratu ter pritegne njegovo glavo tik k sebi in z zapeljivim glasom mu šepeče na uho: "Ti moj najljubši, zakaj si že sedaj s premišljevanjem greniš ure? Pride čas, pride prava mis el. Ljubi me in poljubuj me, kakor te hočem jaz ljubiti in poljubovati. Vživajva te edine lepe poletne sanje!*' Njen glas šepeče tako omaimljivo, njene oči žare tako zapeljivo in nežno, da Kraft ne more drugega, kot vstreči njeni želji. Poljublja njene rdeče ustnice, ki se mu ponujajo tako radovoljno in z zadnjo ljubeznivo besedo se ločita. Ta večer se nista videla več. Sam Kraf se je izognil. Pri mizi ne bi mogel sedeti mimo in brez vsake zadrege po vsem tem, kar se je dogodilo med njim in Gerto. Naslednjega dne pa so ga zadrževali posli, da opoldne ni mogel biti z drugimi pri kosilu. Bil je zelo vroč dan v avgustu. Z naporom vseh svojih moči so delavci delali na polju in Kraft je bil prvi med njimi. Treba je bilo pospraviti kar največ žitnega blagoslova, kajti v zraku je že visela nevihta, belo siva megla se j- vlačila po v obzorju in solnce je neusmiljeno pripekalo. In Kraftu je to delo prišlo ravno prav. Saj ni imel časa premišljevati o tem, kar ga je zadnje noči oropalo spanca, da je bila Gerta njegova, da ga je to razvajeno, ponosno, hladno dekle ljubilo — hladna! {Dalje prihodnjič.). nemu naključju se je junaška ženska morala takrat zahvaliti, da ni bilo hujše. Od tega je že več let. Takrat je po naročilu ameriške vlade na morskem dnu ob meliikanski obali nabirala morske gobe. Naenkrat je zagledala velikanskega morskega volka, ki je planil proti njej. Komaj se je zavedla nevarnosti, je |>otegnila signalno vrv in se pripravila za obrambo. Planila je nekoliko naprej, da bi požrešnemu sovražniku mogla poriniti svoj nož v trebuh. Toda v istem hipu so zgoraj z I vso silo potegnili vrv, na kateri je bila privezana. Tako naglo so jo dvignili od tal, da je omahnila in da je nož zgrešil svoj cilj. Morski volk se je naglo okrenil in planil za njo proti vrhu. Tik, preden so jo potegnili v čoln, jo je volk zagrabil za desno roko. Tako se je zagrizel vanjo in vlekel, da se je rajši dal celo iz vode dvigniti, kakor da bi bil popustil. V tem hipu je nekdo izmed mornarjev vrgel z ladje kopje in z njim ubil morskega volka. Morski volk je očividno hotel roko odtrgati. To se mu ni posrečilo, ker je potapljaška oprava železna. Pač pa je desni rokav tako zmečkal, da so se železni deli potapljaške oprave zarili Angeli i z režat i. To potapljaško opravo je Angela Adamos podedovala po svojem možu, ki je bil tudi potapljalec in je v izvrševanju svojega poklica na morskem dnu umrl. Ker ji je zaradi poškodb desna roka ohromela, so morali tudi njeno potapljaško opravo sedaj prenarediti, ker je poslej delovala samo z levo roko. Angela Adamos pa ni postala potapljalka iz ljubezni do tega nevarnega poklica, ampak iz ljubezni do svojih otrok. Ko se je pred leti njen mož na morskem dnu smrtno ponesrečil in ji zapustil tri nepreskrbljeno otroke — dva dečka in eno deklico — je nesreč- POVRATEK NOVEGA EGIPTSKEGA KRALJA na mati prisegla, da noben izmed njenih otrok ne sme postati potapljalec. Če pa je hotela to doseči, jih je morala dati tako vzgojiti, kakor lahko vzgajajo svoje otroke starši, ki imajo denar. Hotela jim je preskrbeti ugleden poklic, da bi jim ne bilo treba šolanja, pa si ne bo mogla prislužiti niti kot delavka, niti kot gospodinja, ampak samio kot potapljal-ka. Zato je sama postala po-tapljalka, da bi svoje otroke obvarovala tega poklica. Danes je najboljša potapljalka in iskalka gob v vsej Severni Ameriki. Njeno delo najbolj cenijo v mali grški koloniji na obali polotoka Floride. Njeni moški tovariši jo ubogajo, če jim zapoveduje, kakor kak moški. Z občudovanjem in spoštovanjem občujejo z njo ter so ponosni, če se z njo smejo peljati na morje. Ker pa je Angela zelo čedna ženska, se vsak teden oglasi vsaj po en snubec. Oglašajo se snubci, ki so premožni in ugledni. Ona pa je doslej se vsakogar odklonila, ker misli, da bo nesrečna, če bi se še drugič poročila in bi svojemu mrtvemu možu ne ostala zvesta do smrti. Pač pa rada v id i, če kupci njene lepote rajši kupujejo njeno blago in ji nudijo boljše cene. Kupci in prekupci namreč pri drugih potapljalcili baran-tajo, za vsak cent. Angeli pa plačajo, kar zahteva, samo zaradi njenih lepih oči. Toda Angela pri tem misli le na svoje otroke. Dobro se zaveda, da njeni živci tega nevarnega poklica ne bodo dolgo zmogli. Vsakokrat, kadar se pelje na morje, da se tam potopi na morsko dno, postane nervozna in Na parnikib, ki 00 debel« tiskanj, vrče v domovino Izleti ood vrJstv« Izkušenega spremljevalca. 17. jun'Ja: Berengaria v Cherbourg Manhattan ▼ Havre Normandle v Havre 20. junija: j *; Kuropa v Bremen * « Vulcania v Trst v Champlain ▼ Havre t 24. jnnlja: Queen Mary v Cherbourg 27. Junija: tafayette ▼ Havre Rex v Genoa Aquttanla v Cherbourg Princ Farauk (na levi), ki je zapu-til šolo v Angliji, da postane naslednik svojega očeta kralja Fuada I., kateri je nedavno umrl. Ko je princ dospel v Egipt, so ga sprejeli člani egiptske vlade. Naši v Ameriki SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. »0. junija: Bremen v Bremen 1. julija: Washington v Havre Normandle v Havr* George Horvat, eden najstarejših naseljencev v Calumetu, ki je dolgo let stanoval na Osceoli, se je zadnje tedne preselil s svojim sinom na farmo v 1 lartu, Mich. Vabilo na PIKNIK ki ga 1 »rinili Društvo št. 581, SNPJ., v St. Marys, Pa. v nedeljo, dne 21. junija NA NAVADNIH PROSTORIH . . . Vabimo vsi« rojake iz Ridgeway. Kam*, j aim-s City. Emi«uriuiu iu «h1 drug«*!. iščete ta dan. Za obilno udeležbo se prii»oroča — Odbor. | 2. julija: Berengaria v Chernourg 3. julija: lie de France v Havre Conte dl Savola v Genoa 7. julija: Euro pa i * v Bremen a julija: Qneen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnla v Trst Champlain v Havre 15. julija: Manhattan Normr.ndle v Havre v Havre * ( v meso in so jih morali i raztresena. Odkrito priznava da ji pri potapljanju njeno sr- skega ce takrat tako močno bije, da ga skoro v grlu čuti. Ko pa je enkrat na morskem dnu, je zopet mirna in pogumna. "GLAS NARODA*' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Friderik T>amut. sin Johna Lamuta iz Ravboultovvn, Mich, je dovršil študije za elektrarni žen i rja v rudarski ni tehniški šoli v Houghton. V istem učnem zavodu je drugi slovenski dijak Tom Vičič iz Newona zaključil šolsko leto z naslovom * častnega študenta.* MODA ZA ZAMORCE Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem ■ifri'iiyrr! iVYo 111 v e n i k: e v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez...............90 ▼ fino usnje vez..........1.50 v najfinejše usnje vez .... 1.80 v najfinejSe uanje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno vez.............. .90 v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejSe usnje vez ....1.80 KVIŠKU SRCA .60 JI 1.— 1.20 v najfinejSe usnje trda vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20 v lm it i rano usnje vez..... v usnje vez ............. ▼ fino usnje \ez......... v najfinejše usnje vez ... NEBESA NAŠ DOM v ponarejeno .............1.— v najfinejše usnje vez. ....1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez. ....L— Slava Bogu, a mir ljudem fina vez. ................t50 najfinejša vez. ............1.60 Zvončee nebeški, v platno......-80 fina vez................. .1,— Vienae, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prajerbook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano ........ -30 v belo kost vezano........ .35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano lJtO Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......150 Catholic docket Manual: ▼ fino usnje vezano......1.30 Ave Maria: ▼ fino usnje vezano......1.40 Ti KNJIGARNA "GLAS NARODA V Nairobi ju, glavnem mestu britske kolonije Kenje, je iz-sel prvi modni list za zamorce. Mlada zamorka, ki se je vzgajala na evropskih vseučiliščih, je urednica tega lista. V prvem uvodnem članku se je mlada dama ostro obregnila proti vsakovrstnim oblačilnim manijam svojih barvnih rojakov. Pred vsem jim zamerja veselje do živili barv. Bela žena, pravi, si lahko dovoli žareče barve in ]>estre vzore«', črnkam pa bi bolje pristojalo, če bi se oblačile čim bolj nevsiljivo. Kričeče blago daje v zvezi z živahnimi kretnjami zamorke prizor, ki učinkuje smešno. Prav tako pa obsoja nagnjenje do lišpanja in do modnih oblačil pri moških zamorcih za opičje. Zamorec, ki nosi bele gamaŠe, lakaste i čevlje, dežnik in cilinder učinkuje kakor karikatura samega sebe. Tudi zanj velja temeljni stavek, da se mora oblačiti čim bolj neojMizorljivo. J16. julija: Aqultanla Bremen v v Cherbourg Bremen ' .fi fi 18. Julija: Rex v Genoa ?3. julija: Enropa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trs1- * t 29. Julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr 1. avgusta : Ch a m plain Bremen v v Havre Bremen VAŽNO ZA NAROČNIKE Pole« naslova Je razvidno do ''daj in»^te plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja i* leto. I »a nuin prihranite nejwitrel»nega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno [travnati. Pošljite naročnino naravnost n«nu ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kr:iju aH pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi «lruge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. 5. avgusta : Arpiitanla v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta: Kuropa v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Queen Mary Havre v Cherbourg Bi CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Laushin '•Or-ORADO: Pueblo, Teter Culig, A. SaftiC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "Illinois : Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicnro in Illinois) Joliet, Mary Bamhich La Salle, J. SpeUch M a scout ah, Frank Angustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec St ever, J. Cerne (Za Pennsylvania, W. Va. In Maryland) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Gou2e Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouSe G111»ert, Louis Vessel Hibbing, John Povfie Virgina. Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Paulan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Gowanda, Kari S trni aha little Falls, rnnk Masta Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linser, Jacob Itesiiik, John Slapuik Kuife OHIO: Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Youngstown, Anton Kikelj OREGON*: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA : Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Kapnik Export, Louis Supantii Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Grcensburg, Frank Novak Barberton, Frank Troha Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh. J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs. Louis Tanehar Dlamondville, Joe RoUch 13. avgusta : He de France v Havre 15. a%-gusta: Paris v Havre 11». avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre _0. avgusta: Vulcania v Trst avgusta: Bremen v Bremen 2. Champlain v Havre Conte di Savooia v Genoa -6. avgusta: Queen Mary v Washington v Cherbourg* Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen Skok Vsak zastopnik Izda potrdila ss svo-to, katero Je prejel. Zas^pnlke topla priporočam«. UPRAVA "GLA3 NAHODA" Pišite nam ca cene vosnlh U. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bonu) 216 W. 18th Sfc, New York stov, reservacljo kabln In pojasnila za potovanja. ______