Slovenski Shakespeare 1851 Dosedanje raziskave so prisodile mlademu mariborskemu študentu Ivanu Vrbanu-Zadravskemu sloves našega prvega prevajalca Shakespeara in njegov prevod drugega prizora drugega dejanja »Romea in Julije« je veljal za najstarejši prevod te in katerekoli njegove drame v slovenski jezik (Shakespeare pri Slovencih, Lj. 1965, str. 189). Ta ugotovitev je sicer še vedno veljavna, če nam je merilo objava v knjigi ali tiskani periodični publikaciji: Vrbanov prevod je bil natisnjen v almanahu Lada 1864. leta in skoraj istočasno, v Shakespearovem jubilejnem letu, tudi v Bleiweisovih Novicah. Opozorilo akademika Antona Slodnjaka pa nam je dalo priložnost za primerjavo najstarejših do zdaj znanih prevodov še z dvema, ki sta sicer manj poetična, vendar pa kar se da zanimiva in predvsem: skoraj poldrugo desetletje starejša, četudi je eden ostal v rokopisu, drugi pa je bil »objavljen« v dijaškem rokopisnem listu. V obeh primerih gre, tako kakor tudi pri prej znanih prvih prevodih le za odlomke, posamezne prizore. Oba primerka hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani v mapi z oznako Iz Mamove zapuščine, ki jo je prepustila knjižnici Slovenska matica že po prvi vojni, s številko 107, 16/III. Prvi, neugotovljeni prevajalec, se je odločil tako kakor pozneje Vrban in večina naših prevajalcev starejšega obdobja za odlomke iz »Romea in Julije« in jih objavil v Daničici. To je bil eden izmed dijaških rokopisnih listov, ki so zaživeli po marčni revoluciji, še pred znamenitimi Vajami. Vzporedno z najskrbneje urejevanim in v celoti ohranjenim listom Slavija, so izdajali ljubljanski Alojzeviščniki kar tri liste z imenom Daničica: prva, Slovenska Daničica, je izhajala že takoj 1848. leta in jo je »spisoval šestošolec Matej Frelih s tovariši«. Drugemu listu z enakim imenom je bil leta 1851 urednik osmošolec Jožef Mam. Izšlo je najmanj dvajset številk, od katerih jih je devetnajst ohranjenih. V uvodniku prve številke je urednik vabil k branju in sodelovanju in je obljubljal: »Našli boste v njih veliko dobriga in lepiga, in iz diuzih jezikov prestavljaje se bote v pisatvi domačiga miloglasniga jezika vadili«, zadaj pa je dodal še »Svet vsim, ki bodo iz druzih jezikov, zlasti iz nemškiga za Daničico prestavljali« in ta svet je bil takle: »Naj pametniši se nam zdi, če misli kdo kaj prestavljati, da izvirni ali pervotni spis pazljivo prebere, potem ga pa na stran položi, nekoliko premisli, se usede in napiše v slovenskim jeziku, kar je prej v tujim bral. Tako mu ne bo vsaj potrebniših besedi pomankvalo«. V tem rokopisnem tedniku je sodeloval, kot je znano, tudi Stritar, takrat komaj četrtošolec. Sredi leta 1851 je Marnova Daničica zamrla, kar dokazuje tudi nekrolog »svoji posestrimi« v Slaviji, jeseni pa so začeli pripravljati nov list enakega imena, le oznako »Slovenska« so Glava dijaškega lista iz leta 1851, v katerem so bili »objavljeni« najstarejši do zdaj znani slovenski prevodi Shakespeara opustili in pisali so jo v zapletenem, pa tudi nedoslednem cirilskem črkopisu. Devetega novembra je izšel prvi zvezek, v šestem, ki je prišel na svetlo 14. decembra, pa najdemo že tudi prve verze drugega dejanja »Romea in Julije«; ti so se nadaljevali do desetega zvezka. Ne glede na pesniško vrednost tega poskusa je vredno, da natisnemo ta — med dozdaj znanimi najstarejši — prevod Shakespearovih verzov v naš jezik v celoti. Objava je kajpada transliterirana, priloženi faksimili pa naj pričajo o tem, kakšno nenavadno pisavo so si izbrali sodelavci Daničice za svoje izvirne prispevke, pa tudi celo za — prepesnitev Shakespeara: ULOMKI IZ SHAKESPEAROVE ŽALOIGRE: ROMEO I JULIA Drugo djanje Prvi prizor NA PLANOM BLIZO KAPULETOVEGA VRTA Romeo pride ROMEO: Al’ morem pač od tod, kjer srce biva? Zemlja nazaj, poišči si središča! (Spleza na zid i skoči čežnj.) Benvolio i Merkucio prideta BENVOLIO: O Romeo! moj stric! MERKUCIO: Je pameten. Iz hišče, primaruha! Sel je u postelju. BENVOLIO: Tjetod je tekel i čez zid poskočil, Pokliči ga Merkucio. Jkonupr« Ho>* ('it'"- t faVfi (ftui.t {//{.i*u/. •.{*/niarr+m/ o *yt 3na tta+kr fi /> ' ■ ^Jfrn\W tV o to/ -ntiutf C4 C/u ra- >-0 * tkaru '#»-•' l^trtOv-Lf* t dilH¡Uj-tp* 11/1*061**0 j2?*>r (L1 emtt inrt tuš/*<**. ' 6 noirllusv. f < xauu6 . nfsumaf-ttl/pii Uti** t (/ - ut/ 'fetrr. t r//> julrtf (■ cuttfil < r*} >*Q nccifaid . . P-t^*U' TM* dUnfaflMŠ vV.Z^t /-'. <3 OflfrU.liXr &v 'Ul'. t , ^3% virrito ,6lCm/l t Začetek slovenskega prevoda Romea in Julije iz leta 1851 (pisan v cirilici) MERKUCIO: Zarotil bom ga. Hoj Romeo, bedak, zaljubljenec, Prikaži zdiha nožne se podobe, En sam zgovori stik, sim zadovoljin, Upi j: ojoj, ah i gorje i stikaj Vjemavno le »ljubezn i bolezn« I kmotro Venero s besedo toži, Perimek daj nje slepimu sinovu Kupid — Adamu k’je zadel tak dobro, Ko ljubil kdaj Je knez Kofetua dekle beraško. Ne sliši me, ne vidi, se ne gane Je mrtev opica, ga bom zarotil: Te zarotim pri oku Rozalinnom, Pri nje visokim čelu, ustnici Škrlatni, njeznoj roki, tankoj nogi, Pri njenom stegnu i pri ovom carstvu, Ki mejno tika se ga čudokraj, Da prav prikažeš se v podobi lastnoj! BENVOLIO: Ako te sliši, bodeš ga razjezil. MERKUCIO: S tom že ne; bolje pač bi ga razžalil, Ce čudne vrste duh njegov rotil Bi v ljube čarokrožje, panal ga, Da bi užugala ga njena moč, Za zlo bi vzel; al’to rotenje moje Je lepo, dobro. Le rotim v imenu Dekleta ga, da bi ga malo zvedril. BENVOLIO: Greva! Pod ta drevesa se je skril, Da nočni si sumor dobi tovarša, Ker slepo ljubi, vjema se s temoto. MERKUCIO: Ljubezen slepa ne zadene cilja. Pod drevom kakim v snci xxxxxx biti Zeli, da zreli sad bi ona bila, Ki zasmehavajo dekleta med seboj jo. — Lahko noč, Romeo! Jaz idem spat. — Tu spati, poljska posflja je premrzla, Pojdi, greva! BENVOLIO: Greva, zastonj ga iščeva. — (Gresta.) Drugi prizor KAPULETOV VRT Romeo nastopi ROMEO: Se krastam smeja, ki ni čutil ran. (Julia se prikaže zgoraj na oknu.) Al tiho! Kaka luč je tam na oknu? Izhod je luč, i Julia je solnce! — Ustani lepo solnce, umori luno, Ker jako ju v lepoti prekosiš. Ne služi jej, ker ti je zavidljiva, Zelena, bleda j’ nje Vestal obleka, Jo nosijo bedaki, sleci ti jo! Je dekle moje, ljuba moja! Da bi Pač znala, da bi bila! Govori, Al nič ne reče. Kaj pomaga to? Oko nje govori, bom odgovoril. Sim prepredrzin, xxxxx ne govori. Očesi nje, drugod v opravkih ste, Dve zmed naj lepših zvezdic gor na nebu. Prosile, da se vrnete, sijati. Da bile bi očesi tam, tu zvezde, Svitlobo lica bi otamnile, Ko solnce lampno luč. Oko bi njeno Miglenje žarkov po vsim nebu zlilo, Budila tiča tico bi čudeča Imevši tamno noč za beli dan. Poglej, kako z roko podpira lice. Vmes besedilo manjka in nadaljnje govori Julija, vendar je pisano v Daničici kar strnjeno. Povej na ravnost; Al če misliš morda. Da se pre brž podam, se bom jezila I s čelom mrdala, i »ne« bom djala ROMEO: JULIA: ROMEO: JULIA: ROMEO: JULIA: ROMEO: JULIA: ROMEO: JULIA: ROMEO: JULIA: Snubitvi tvoji, scer pa po nikakom. Predragi Montagvov, jaz sim premila, Morda boš menil, da sim lahkih misel, Al veruj mi, prijatelj, bom zvestejši Ko druge, ki se delajo bolj tuje, Tud jaz bi delala se tujmo! Ce slišal bi ne bil ljubezni moje! Preden sim vgledala te. Prizanesi, Ne meni, da je vdanost lohkih misel, Ker tiha noč ti srce je odkrila. — Drugi prizor (Dalje) Prisežem, Julia, pri sveti luni, Ki tih dreves vršiče posrebruje — Ne priseguj pri luni, spreminjavki, Ki zmir podobo svojo spreminjuje, Da tak v ljubavi se ne boš spreminjal. Pri čem naj pa? Ne prisegavaj raj še! Al če le hočeš, pa pri samom sebi, Pri njem, ki ga častim, kakor boga. Vse ti vrjamem. Ako srce vroče — Ne priseguj. Scer veseli me tebe; Al vendar ne te zveze, te noči, Prenagla je, prenepremišljena, I preenaka blisku, ki že zgine, Se preden rečeš: bliska se — lahko noč! Poletnih ljubo popek pa moči, Da svidiva se zopet, naj scveti! Lahko noč, lahko noč! Da radost tvoja Bi taka bila, kakor radost moja! Nezadovoljnoga tak me odženeš? Kaj češ zadovoljenja več imeti? Da zmenjaš s mojo še prisego svojo. Sim že prisegla, preden si še želel. I rada bi imela še priseči. Bi rada odprisegla? Zašto ljuba! Da radovoljno šenkrat bi prisegla. Želim pa scer le to, kar imam. Ednaka je brezkonečni globočini Morja ljubezen moja, i tim več Imam, kar dam; oboje je brezkončno. (Pestma kliče.) ROMEO: Sumi odznot — prijatelj z bogom, z bogom, Dojnica koj! — Montagvov! bodi zvest! Počakaj malo tukaj, precej pridem. (Gre.) O srečna, srečna noč! Bojim se le, Ker noč je, da je vse le samo sanje, Presladko je, da bi resnica bila. (Julija spet pride.) JULIA: Le tri besede, Romeo, po tem Pa lahko noč! Ce ljubiš res, če imaš namen me vzeti, saj poroči jutri Po kom mi, ki ga k tebi bom poslala, Kje bova se i kdaj se zaročila. Vso srečo ti pred noge položim, S teboj, zapovednik, pojdem, pojdem po svetu. PESTRNA: JULIA: (od znotraj) Gospodična! Grem precej! — Ce drugač pa misliš, Pa prosim — PESTRNA: JULIA: Gospodična! Precej, precej! — Ne snubi dalje, tugi me prepusti. — Poslala jutri bom. ROMEO: JULIA: Pri moji duši — Lahko noč, tisučkrat želim! (Gre.) ROMEO: Zlo tisučmo, če te ne dobim! Ko fant od bukev, ljubav gre k ljubavi, Ko v šolo fant, od ljubavi se ljubav spravi. (Dalje.) Od tu dalje je (v 9. zvezku Daničice) pisan prevod z drugo roko, ki uporablja deloma tudi drugačne znake (npr. za črko š). Julia spet pride k oknu JULIA: St! Romej! da b’ skolarjev glas imela! Nazaj privabila sokola blagoga! Scer duplo bi, kjer jeka je zdrobila I bolj ko svojega z imenom: Romej! Bi njeni jezik ohripala, res da! ROMEO: Serce me kliče moje po imenu! Oj ljubijočim srebroglas po noči, Slušavčevim ušesom godba! JULIA: ROMEO: JULIA: Romej! O draga moja! Kdaj povej obklej Naj jutri zjutraj pošljem? ROMEO: Ob devetih. JULIA: ROMEO: JULIA: ROMEO: JULIA: ROMEO: JULIA: ROMEO: LORENO: Bom, bom! Ah dvajset let je še do tje! Ne vem zakaj sim te poklicala. Daj čakam naj, dokler se spet ne spomniš! Jaz bodem pozabila pač, da čakaš, spomnivši se le tvoje sladke bliže. I jaz še čakal, da še ti pozabiš, Pozabim sam da jesim kje doma. Se jutro bliža, rada bi, da greva, Al dalje ne, kakor de kleta tiča, Ki da da se izmuzne jej iz roke, Kakor jetnik, ki na verigi je priklenjen, Nazaj na svileni jo niti vleče, Ker ji močno zavida nje svobodo. Tvoj tič bi želel biti. Da bil, ljubi! Toda z ljubezni same bi te umorila, Lahko noč bol slovesa je sladka, Do jutra lahko noč bi klicala. Mirujte prsi, tvoje spi oko! Da spe počival jaz bi tak sladko! U samostan k puščavniku zdaj grem, Da svetoga moža sovet poz vem. (Gre.) Tretji prizor (Pater Lorenčeva cela) PATER LORENC S KORBICO Se jutro bliža, noči prot prihaja, V iztoku luči blagoslov ustaja, Tema beži majava i pijana S tiru od svita Titana pregnana. Preden še solnce više prisveti, Posrka roso, svet pak oživi, Imam to cajno zelišča nabrati, Ki more strup i zdravje tudi dati. Je zemlja mat’ i grob narave vse, Kar je rodila vse, vse spet požre. I dost’ otrok, ki ona jim je mati Dojenih vid’mo prs se je držati, Njih marsikteri je obitstva čerst, Noben brez hasni slehm mnogovrst. Kak čvrstokrepkih kamen je moči I čarotvomih kaj u zelšči sni! Nič tako slaboga se ni rodilo Na zemlji, kar v korist, bi v kvar ne bilo. * ffti Ut ' uta / c/ajC« f V1*™' ^ cC/**m /n+JkA ‘ rt+j&r*'. .’ . ( f. y~ ‘"."-h. ------- -.— y; t yt Ci't ryttyy ( /Judeji* '/-tj K rt >f ¿er H / /a J //zi-Ayi, />n (rf 4 ( ¿eylótl*/), ,¿y¡. ¿é /?yte /t/ra */-}< /,yt, **'*< sS/x,*« morcóle/ A&l t-Kir v-e/,te n/tj/ Áa'r~'~ - .//.. * //*'* . < /// V' ^a.tnL\c oj« Jt mi' Itja^n. Aty>« *» i/ <*»<■ /n tv /A’»d oCtL***' Je AW /itH ¿t-it cint ,r\*j'c Kent n ' \tt faa r\ niu n tfV bi.a1 & m. A« { (h nt ca ,\skx tt tjci^CC1 nam, tf4 ruu rv / ¿r* Ana/A*m Ay J\jb+vCt 'P\bC$t cnOJ^iA n¿A\ *+* ^yrx fyUtl*+**\**, Ju* tLtcCU ¿v* tlt *m»\t *+i++*f% § Jtv k\t>i# n4^f/t'1^ cJntji J€J+ J\i naS t* ta ^ Aa/i^i ^*a V J A^1»L JI a mlA »v. ‘ - ••* ifi/unf JI« »m •7,i*«e Xm/i{¿oieCjtvt ji-m int mrnai1« jamn( no.*». », i#»T»> t »It bt, Uctl fnieit /Vi ¿V -.' *• —7 JV\a4\a »-mr* u J$t nttfca k /ir»v * tiniT Jutti Jt) fr^j*"** h« j« J* i< rit »* * t>«r/ r» 0/ ii ^ ■faulle*t o-fiUa s,Ca T,\J* *** OUa.it Ut SfVlOSil t.irU uj jn‘7»n/‘. &itU),U K*\C AentUK-r. «f ffiljete*» Jt/jlrr.ane (Ja ¿i *,Yo«aT rft£f« iU fco/i »j Kaynxk ic k<-\((n nC Uta 4-i Kf. n J ). „a ni jio it a \* x xy\ im iM»i. sKuftif svn jCo^Ca- tn+J* itm/ufi' tnftfi, rt-A' s tiJuc' )ixtt' J* **«■&) CC» fi n» Jt edKu-^ta'. ifl-tf t n\t m »\n nji X*« p+frlott sj^x sxecne/ ‘ita^nijn^ CuaitvJ: ji „n, n*'}Vt' K+msi' ,t*i ^i,A( o j„ jfeoect /twvi«. tUltl jjo fjotta.iU, *•■*&*■ ni a„uxt.ni £U JeUv-*otfu TCU y, nOL^U j^t, »*. Začetek Valjavčevega prevoda Komedije zmešnjav, presajene v ljubljansko mesto (original v rokopisnem oddelku NUK v Ljubljani) Umreti mora, ali s tisuč zlati Se odkupiti. Tvoje premoženje Cenitve še naj nižji komej pol Števila znese; torej po postavi, Ki je nepremakljiva, umreti moraš. TUGOSLAV: Rad vidim, de izrek vaš obvelja, Ker bolečine moje vse končk. ŽUPAN: Povej nam, Benečan! ob kratkim, kaj Nagnalo te je zapustiti dom In priti semkej k nam v Ljubljano belo, Ker vedil si, de smert gotoviši Pri nas te čaka, kakor pa domk. TUGOSLAV: Nič težjiga mi niste mogli reči, Ko praviti vam bolečine svoje. Al de vesolni svet bo tega priča, De uzrok sramote smerti moje ni Nobeno sramotivno hudodelstvo, Tim več narava sama, vam povedal Bom toliko, kar žalost pripusti; Doma v Benetkah sim; oženil sim Se z ljubeznivo Benečanko mlado, Ki z mano bila bi vživala srečo, Ce herbta ne bila bi obemila. Veselo skupej sva živela; moje Se množilo je vidno blagostanje, Ker potoval sim srečno, blagonosno Po mestih, ktere v terštvu so sloveče Dokler ni umeri mi verli delovodja. Njegova nagla smert, in skerb poverh za Blago v nevarnosti, prisilile Ste me ločiti se od ljube žene. Pol leta komej sva bilk saksebi, Kar se napravi — obnemogla skor Že pod pokoro, ki terpe ženk jo — Za mano pride v Aleksandrijo. Ne dolgo, in rodila tamkej dva Mi sina, dvojčika je zdrava, krepka, In čudno, tak sta si bilk podobna, Kakor dva krajcarja skovana ravno, De sta ločila le se po imknih. In ravno takrat, ravno v tisti hiši Je tudi nizka, revna žena tudi Si prav podobne dvojčike rodila, Kakor dva krajcarja, skovana ravno, De sta ločila le se po imenih. Ta dva sprejel sim bil od revnih staršev, Služabnika ju zredil sinama. Al žena, moška, ker je dvojčike Imela, me je vedno, dan na dan Naganjala, de naj se vememo Domu v Benetke kmalo že nazaj. Nerad, ah le prezgodej sim dovolil! Gremo na barko. Ves čas, kar smo vozili se po morji Nam zmir nasproten veter je nagajal, In smo imeli bati se za kaj, 2e več bilč nam upa ni rešitve. Tamotna luč, ki z neba nam je še Berlela, nam je le gotoviši Kazala neogibljivo pogubo, In revno smert. Kar mene tiče, jez Bi bil umerel rad, al kar mi smert Odlašalo je, bil je žene moje Neprenehljivi jok, ki že vnaprej Je objok’vala, kar je priti imelo, In potlej detet malih milo upitje, Ki so le vmes tulili, ne de bi Zavedli se nevarnosti preteče. Le samo zavolj tega sim odlašal, Ker samo le odlog je bil mogoč. Pomoči ni bilč nobene več. Rešit so se mornarji v čolne šli Nam prepustivši barko, ki se že Potopovala je. Skerbna za sina Pervorojeniga je žena moja ga Na slabo jamboro privezala, ki imč Mornar jo shranjeno za hudo uro. Z njim privezala unih dvojčikov Je eniga, in jez za una dva Skerbel sim. Ko so tak otroci bili Porazdeljeni, sva na zadnje tudi Na jamboro še sebe privezala. Valovje hitro nas je tje dervilo, In spet, kar serčno smo želeli, se Pomirilo je morje. Kmalo smo Zagledali dve barki, ki od dalječ Ste proti nama plavale, al’ preden Ste prišle k nam še — oj obmolknem naj Kar pride, prednje vam na znanje daj. ZUPAN: Ne jenjaj, pravi dalje, dobri starček! Obžalovati sočutljivo znamo, Ce tudi milostni ne smemo biti. TUGOSLAV: De take pač nebesa bi bilč, Ne tožil bi, de milosti ni tamkej! — Mudile barki ste deset se milj Se tamkej. Kar zadenemo na skalo, Na vso moč nas ob njo je trešilo Tak zlo, da se razbila je na dvoje. In v tak krivični je ločitvi sreča Le vender nama vsac’mu dala pol Veselja najniga in skerbi najne. Nje kos, ki — reva! — bil je loži teže, Zato pa vender loži ne težave, Je hitriši naprej valovje gnalo. In kakor vidil sim od delječ Rešili vse tri bili ribči so, In nas je druga barka tud’ sprejela. Tako kakor prevajalec »Romea« v Daničici je tudi Matija Valjavec svoj prevod »Komedije zmešnjav« prekinil sredi replike. Lahko rečemo — žal, kajti kljub vsem pomanjkljivostim njegovi verzi teko, kljub presaditvi v naše okolje so dovolj zvesti izvirniku in bi bili tisti čas porabni tudi za domači oder. Nemara ni brez osnove domneva, da je utegnila biti prav živahna gledališka dejavnost mladega Slovenskega društva v mesecih po marčnih revolucionarnih dogodkih 1848. leta vsaj do neke mere pobuda za misel na ta prevod; ko je zastala ta dejavnost, se je izgubila tudi sleherna sled, ki bi pričala o novih poskusih prevajanja Shakespeara — vse do leta 1864, ko so skušali tudi pri nas počastiti tristoletnico dramatikovega rojstva. Le Shakespeare Slovène en 1851 Avec le matériel présent l’auteur complète son étude Shakespeare chez les Slovènes, publiée en 1949 et 1964. Le matériel récemment examiné et signalé à l’attention des chercheurs par l’académicien Anton Slodnjak, prouve que les premiers fragments des traductions de Shakespeare ne datent pas de l’année 1864, mais déjà de l’année 1951, quoiqu’ils soient restés en partie en manuscrit, tandis que l’autre partie a été publiée seulement dans les almanachs d’étudiants manuscrits. L’auteur du premier fragment, le début de deuxième acte de Roméo et Juliette, n’est pas connu, mais la traduction a été publiée; le deuxième fragment, le début de la Comédie des erreurs, a été traduit par Matija Valjavec, cependant il n’a pas été publié. Ces deux traductions sont moins poétiques que celles que nous connaissions déjà, mais elles son importantes à cause de leur ancienneté; la première est particulièrement intéressante parce que l’auteur écrivait en alphabet cyrillique qui n’acquit jamais droit de cité en Slovénie, et la deuxième à cause des localisations (Ljubljana, Trieste, Venise).