št. 12 PTUJ, 24. marca 1967 Cena: 0,50 '^D (50 SD) Letnik XX •T«dnik» 'jzhaja pod lem imenorr. od 24- novembra 1961 dal]« po sfciepu obftmsfclh odborov SZDU Ptu) JI Ormož — ladaja jsavod •Ptujski tednik- Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo m uprava: Ptuj. He- roj« Lacka 2. — Tel. 156. StevOka teko6ega raj^a: NB 524-3-72. — Tiska CasopLsno podjetje Manbor- stet ttsk Maribor. — Rokopisov ne ^TaAamo. — Celoletna naročnina 20 ND. za InoKemstvo 40 ND; v mikMJpaid 0.90 N D (50 80). Sklepi VII. občinske konference ZKS Ptuj Eno nt Ost y reševauju družbenih problemov Na osnovi poročil, uvodnega referata in raziprave na sedmi občinski konferenci ZKS Pbuj je občinski komite na zadnji seji sprejel sklefpe, ki so akcijsko napotilo komunistom ptujske občine za družbeno aiktiivnost v naslednjem obdobju. Samoupravljanje v prvi točki je naglašeno, da samoupravljanje ni samo demo- kratična pravica občanov, am- pak tudi dolžnost. Zato je osnov- na naloga 'komunistov, da z idejno-političnim vplivanjem raz- vijajo samoupravne odnose in neposredno socialistično demo- kracijo. V neurejenih ift anarhič- nih odnosih poslo'vanja se ne I more uveljaviti občan kot šamo- upraivljavec. To pomeni, da je treba v političnem delu utrjeva- ti od.c)ovorno6t, družbeno disci- plino, red in zakonitost. Komunisti so dolžni vplivati- na to, dd se merila za nagraje- vanje po delu izdelajo za vse za- poslene, ker je to del samo- upravnih odnosov. Pri tem se je treba povezovati s strokovnimi institucijami, ki naj pomagajo izdelovati normative in družbe- ne standarde za objektivno in konkretno ugotavljanje vložene- ga dela, ker le to bo omogočilo pravično nagrajevanje po delu. Materialna osnova Druga točka obravnava naloge komunistov na področju gospo- darstva, povezano z doslednim izvajainjem gospodarske reforme in srednjeročnim programom raz- voja občine do leta 1970. Glede na to, da postajajo delovne sobračunu pri- stašev in nasprotnikov« sedanje Jugoslavije, četudi je jasno, da odgovarja za varnost diplomat- skih predstavništev v kaki de- želi tamkajšnja vlada s svojimi varnostnimi organi. Zato pa so nekateri četniški emigranti in njihova glasila to- liko bolj drzni. S tem dokazuje- jo, da imajo precej močno — če že ne vso — podporo pri obla- steh. Ti krogi se naravnost tru- dijo, da bi povedali, da se z zlo- činom strinjajo in da se niti ne nameravajo omfejiti pred ob- tožbami, da gre za njihovo delo. Naj omenimo samo pisanje četniškega glasila Srbobran, ki izhaja v Kanadi. V njem pi- še organizator »srbske narodne obrambe« Kosta Stanojevič, da bi bilo prav, če bi se emigfanli zbrali okrog enega središča, ki bi izdelalo nova navodila za ak- cijo. To je v bistvu poziv na no- Ali ne bi policija storila naj- va teroristična dejanja, hitrejši in najboljši ukrep, če bi enkrat obiskala tako -►središče« protijugoslovanske gonje in pro- ti jugoslovanskih spletk? Prav go- tovo bi našla dovolj obremenje- valnega gradiva in tudi tiste, ki so nosilci te gonje in po vsem tem tudi januarskih nasilnih de- janj. Ce namreč ne bi bila pvoti- jugoslovanska propaganda tako svobodna, kot je. bi si tudi emi- grantski krogi kaj takega ne upali. Znano je tudi, da ti krogi uživajo moralno in gmotno pod- poro. Pred spremembami y mladinski organizaciji Na kongresu mladinske orga- nizacije, ki bo v letošnji jeseni, bodo sprejete, tako vsaj priča- kujejo, pomembne spremembe, ki bodo pomenile in omogočile polno demokratizacijo mladinske organizacije. Kongres bo dejansiko zaiključ- no dejanje v raapravi o družbe- ni vlogi mladinske organizacije v sodobnih pogojih, ki jo že da- lje časa vodijo v osnovnih or- ganizacijah v vseh republikah. Glede na -^re-dloge v tej raz- pravi bodo najvišji forum orga- 1 nizacij — zvezno konferenco — I sestavljali delegati obči t ih or- f ganizacij. V najvišje predstav- ništvo mladinske organizacije I bodo torej prišli mladinci in mladinke iz neposredne proiz- vodnje in iz šol. To predstavlja bistveno spremembo glede na sedanje stanje, ko so delegirali v centralni ^komite mladine tiste aktiviste, ki so prehodili dolgo hierarhično pot v mladinski or- ganizaciji. Takšna razvojna pot »mladinskega funkcionarja« je vsebovala realno nevarnost, da se bo spremenil v birokrata. S predloženimi spremembami bi se ""■li i o preprečilo. Predlog iz Maribora 1 Novost v mladinski organiza- I cLji bodo tudi posebna mladln- J ska zborovanja. Njihov sestav bi spreminjal glede na temo 'azprave. To pomeni, da bi se ■^Ifidi kulturni delavci zbirali na zborovanjih, ki bi obravnavala ^'Prašanje kulture itd. S tem bi "Omogočili mladim ljudem sodelo- vanje na področju, ki jih naj- "^c)'! zanima. . Tokšne posebne oblike zdru- ževanja mladih ljudi že realizi- •"^io v Mariboru, kjer se zbira JjUdina v različnih klubih gle- na svoje interese. Iz Maribora '^vira tudi predlog, naj bi bila ''^'tidiinsikim organizacijam »kup- Y' samo programska načela in "■^^ Mdj bi vsadka občinska orga- nizacija s svojim statutom dojo- ^i^a program dela organizacije. Jedro teh sprememb naj omo- 9<^t:i mladinski organizaciji, da ° postala organizacija mladine j^^iTiesto organizacija za mladino, ie, po prepričanju mnogih, ^^'^-i bila. MD-T. Franjo Rebernak - kandidat za predsednika občinske skupščine Ptu s seje ObK ZKS Ptuj IZVOLJEN SEKRETARIAT IN STALNE KOMISUE PRI OBČIN- SKEM KOMITEJU. V JAVNO RAZPRAVO TUDI PREDLOG ZA BODOČEGA PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKA SKUPŠČI- NE OBČINE PTUJ. V petek 17. marca 1967 je bila druga redna seja novega občin- skega komiteja ZKS Ptuj. Pod predsedstvom političnega sekre- tarja Branka GORJUPA so spre- jeli sklepe občinske konference ZKS, izvolili sekretariat komite- ja in 4 stalne komisije pri ObK ZKS in razpravljali o nalogah komunistov v pripravah na skupščinske volitve. , V sekretariat občinskega ko- miteja so bili izvoljeni, poleg političnega sekretarja Branka GORJUPA še: Janez KOSTA- NJEVEC, Franc TETICKOVIC. Franc TOMANIC in Anton ŽA- GAR. V posamezne komisije pa so bili izvoljeni naslednji člani: Komisija za notranjo izgrad- n.jo in organizacijo ZK: pred- sednik Franc Tetičkovič, člani: Feliks Bagar, Jože Friedl. Alojz Gojčič. Ljubica Suligoj. Zdravko Turnšek. Franc Voda. Franc Za- dravec in Karel Žmavc. Komisija za družbeno eko- nomski razvoj: predsednik Vla- dimir Vrečko, člani: Borut Car- li, Viktor Cvirn. Milan Longhi- no. Janez Kostanjevec, Milan Krajnik, Oto Polič in Franc To- manič. Komisija za šolstvo, kulturo in prosveto: predsednik Jože Stropnik, člani: Gvido Cepirii^ Franc Hribemik, Zvonimir Kralj, Vida Rojic. Ivan Težak, Martin Učakar. Nada Zadravec in Vin- ko Zigman. Komisija za zdrai-stveno so- cialna vprašanja: predsednik dr. Marko Demšar, člani; Marija Fajt. dr, Stojan Frank, Franc Krajnc, Ivica Kristanič, Vida Li- povšek, Oto Mlakar, dr. Ale- ksander Poznik in dr. Jožica Suhadolnik. Glede na očitke, da se organi- zacije ZK ne zanimajo dovolj za predvolilno aktivnost — je ob- činski komite razpravljal tudi o pripravah na skupščinske voli- tve. Pri tem je bilo poudarjeno, da je osnovni nosilec predvolil- nih priprav SZDL in v njenem okviru morajo komunisti delo- vati kot najdelavnejši člani SZDL. Komunisti morajo biti nosilci sproščene in demokratič- ne izmenjave mnenj o politični in strokovni usposobljenosti ter delovnih in drugih lastnostih možnih kandidatov. Politične sile se morajo bojevati za izvo- litev tistega med predlaganimi kandidati, ki bo v svojem delu uveljavljal napredne težnje, ki se bo dosledno zavzemal za iz- vajanje gospodarske in družbe- ne reforme. Občinski komite ZKS je bil tudi mnenja, da naj bo prav ta- ko javna razprava o možnih kan- didatih za i^odilna mesta v bo- doči občinski skupščini. V zvezi s tem je bilo sprejeto priporo- čilo, da naj občinska organiza- cija SZDL da v javno razpravo tudi predloge o možnih kandida- tih za bodočega predsednika in podpredsednika skupščine obči- ne Ptuj. Občinski komite ZKS viglasno podpira predlog druž- beno-političnih organizacij v ob- čini, da je možni kandidat za predsednika občinske skupščine Franjo REBERNAK, sedanji predsednik občinskega odbora SZDL Ptuj; za podpredsednika občinske skupščine pa Antoo ŽAGAR, gozdarski tehnik in ak- tivni družbeni in politični dela- vec v občini. Ta predlog občinski komite utemeljuje s tem, da bo v na- slednjem mandatnem obdobju pred občinsko skupščino ogrom- no težkih in za naš nadaljnji razvoj pomembnih nalog, zato je potrebno, da bodo vodili delo skupščine sposobni, družbeno in politično razgledani ljudje. Gle- de na dosledno spoštovanje na- čela rotacije sedanji predsednici in podpredsedniku skupščine ob- čine Ptuj poteče mandat; zaradi tega ne moremo in ne smemo prepuščati kandidature za naj- odgovornejša mesta v občinski skupščini zgolj slučajnemu iz- boru. F. F. Drugi dogodki Predsednik' Johnson se je z do- kaj močno delegacijo posvetoval te dni na otoku Guam. Semkaj je povabil tudi vladno delegacijo Južnega Vietnama s predsedni- kom Kji&m na čelu. Ob koncu je izjavil, da se bo še dalje trudil doseči časten mir v Vietnamu. Kaže, da so tod — kot že ne- kalkrat doslej — govorili o nb- vih ukrepih za vojaško zmago v Vietnamu, ne pa o miru. Resnica je, da je okrepljene vojaške ukrepe zahteval predsednik Ki — po njegovem naij bi vojne opera- cije razširili tudi na Laos In Kam- bodžo, »če bi bilo potrebno«. »Mi- rovnim« prizadevanjem so posve- tili nekaj ur, toda brez vietnam- sike prisotnosti. IZMENJAVA POSLANIC WASHINGTON—HANOJ V tej zvezi dobiiva najnovejša fin hkrati tudi prva) izmenjava poislanic med predsednikom John- sonom im predsednikom Severne- ga Vietnama Ho Si Minhom še poseben pomen. Severnovietnam- ski predsednik zahteva preneha- nje bombardiranja kot pogoj za pričet ek pogajamj. Ameriški predsednik pa zahteva »reciproč- no usitavitev infiltracii«. To v bistvu pomeni, da se bodo ZDA odločile za pogajanja samo te- daj, če se bo Hanoj strinjal $ lem, da ameriške oborožene sile ostaneio na jtign za nedoločen čas. Mir po ameriško naj bi ure- dili tako, kakor svoj čas na Ko- reji. ZDA žele ostati v Jugovzhodni Azij"". Pri tem je vseeno, če to stališče opravičujejo z nevar- nostjo pred »komunističnim vdo- rom s severa«. Zato tudi na mir slabše kaže kakor kdajkoli po- prej. S takim stanjem pa se ne more pomiriti Severni Vietnam in z njim vred tisti, ki si žele mir in konec prelivam j a krvi. REFERENDUM V FRANCOSKI SOMALIJI V francoski koloniji Somaliji se je večina na nedeljskem refe- rendumu odločila, naj bo dežela še n-oprej pod francosiko upravo. Menda prvič v zgodovini naijno- vejšega obdobja črne celine se je zgodilo, da je večina odklonila popolno neodvisnost. Ogorčene demonstracije doma- činov v glavnem mee^tu Dzibuti kažejo, da vse ni bilo v najlep- šem redu. Pri tem omenjajo fran- cosko armado, ki je zadnje dni pred 19. marcem nekam sumljivo krožila po prometnih krajih, med referendumom pa stražila voli- šča. Poročajo tudi, da sta Etiopija in Somalija na svojih mejah kon- centrirali čete, da bi, kO'! .so uradno sporočili, »onemogoč. morebitino agresijo«. Kdo naj bi tudi bil agresor? Znano je, da Somalija sanja o ve- liki Somaliji, ki naj b; obsegala poleg delov Etiopije tudi franco- sko Somalijo. Etiopija se spe! sklicuje na plemena, ki so etiop- skim blizu in ki sedaj žive tu<-' v francos-ki Somaliji in neodv-s ni Somaliji. Kaže, da so ti javn. pri.ti.ski vplivali tudi na nedel,- I ski referendum. Odločitev pa je |brž'kone izsilil arabski del nrebi- 'Konec na 6, sti-arg) Stran 2 T E D M K — petek, 24. marca i%7 Stran 2 ŽERJAV ZA MONTAŽO TURBIN V STROJNICI HiDRO- CENTRALE ZLATOLIČJE Na vožnji skozi Zlatoličje se vsakdo rad ozre, zlasti z mostu čez kanal, proti gradbišču strojnice za hidrocentralo Zla- toličje (HC ŠD 1), kjer se že vidi Zigradba strojnice v gradnji in se bliža končni višini; kon- čana bo malo nad okoliškim te- renom. Hidrocentrala V Zlatoličju je začela postajati stvarnost po idejnem in investicijskem pro- jektu že 1963. leta, ko so začela v Zlatoličju pos-kusna vrtanja zanjo, in 1964. leta, ko so začela marca zanjo pripravljana grad- bena dela in napori »Tehno- gradenj«, »Gradisa« in drugih podjetij za zgraditev prve jugo- slovanske kanalske hidrocen- trale, ki bo dala letno sama po- lovico moči, kot jo daje sedaj vseh šest dravskih elektrarn. Po projektu bi moral prvi agregat v pogon že konec 1966. leta, vendar so razne finančne in druge težave povzročile, da bo prvi agregat v pogonu šele letos jeseni, drugi pa pozneje, in da bo začela v sredini 1968. leta elektrarna poskusno obra- tovati. Vse te težave bodo konč- no premagane in v naši nepo- sredni bližini bo gotova pi-va kanalska hidrocentrala in po njej si bomo lažje predstavljali še drugo napovedano, in sicer HC SD 2 s strojnico pri Borlu. Do letošnjega 1. maja bi naj bila dela na strojnici tako da- leč, da bodo lahko začeli z mon- tažo žerjava za montažo turbin; to bo mostni žerjav nosilnosti 300 ton. Ko se spustite po visokih stopnicah k podnožju armirano- betonskega kolosa — strojnice,, se vam šele zdi tolmačenje inž. Avgusta Cretnika, nadzornikai investitorja Dravskih elektrarn Maribor, pri gradnji strojnice io obeh kanalov toliko zanimivej- še in lažje razumljivo. Ta koloa je zahteval 540.000 m^ izkopa^ od tega nad 40.000 m^ težkega izkopa pliocena, trdo zbite gra- mozne plasti, na kateri je fun-i dirana strojnica in katere temeH Iji segajo 31 metrov globoko to plast. Gradbena jama za gfa-^ ditev temeljev strojnice je bila 37 metrov globoka. V strojnicol so vgradili doslej nad 35.000 m* betona in porabili nad 2 mllijo-f na kilogramov betonskega žele-« za. Delo na tem objektu je zelc^ odgovorno in precizno in bo šd nekaj časa trajalo. ^ Na sami stavbi se je nahajal pri delavcih »Tehnogradenj« tudi njihov predstavnik, tehnik Marko Bregar, in sicer na ge- neratorski etaži, ki jo dovršu- jejo z betoniranjem sten in plo- šče, kar bi naj končali do časa, ko mora biti gotova proga za žerjav za montažo turbine in generatorjev ter vse druge opreme. Do 15. junija 19.67 že morajo biti gotova vsa dela na strehi strojnice, ki bo le 1,5 me- tra Iznad terena. Preden obhodite vse ogromne prostore strojnice v vseh viši- nah (od temeljev do najvišje točke 53 metrov), pa tudi njeno okolico, kjer že čaka na vgra- ditev več izdelkov »Metalne« Maribor In drugih podjetij, mi- neta vsaj dve uri, In ko pogle- date potem B terena nazaj na ta objekt, morate občudovati moč človeka kot ustvarjalca, ki je sposoben obvladati in izko- ristiti naravne sile brez bojazni, da bi ga te sile premagale in da bi v svojem besy uničile vse, kar se jim ne more postaviti po robu. Tukaj zaposleni so ponosni, da je v tem objektu vložen de- lež njihovega uma in fizičnega truda in marsikateri reče, da bi rad učakal otvoritev objekta. V. J. i Pogled na strojnico hidrocentrale v Zlatoličju in na gornja dela na tem objektu Zastoj Vzasebnem vinogradništvu Pijemo umetna in uvožena vina, obenem pa opuščamo možnost pridelovanja naravnih domačih vin. Zastarele in izrojene vinograde z nitkimi hektarskimi dono«i zasebne lasti na ormoškem območju bo treba obnoviti. Precejšen napredek je v družbenem sektorju. V prihodnjih letih pričakujejo pospešeno obnovo tudi v zasebnem sek- torju. Družbeni sektor namerava obnoviti 232 ha do leta 1970. Stanje sadjarske proizvodnje na ormoškem območju, pred- vsem v zasebnem sektorju, je zaskrbljujoče. Potrebni so učin- koviti ukrepi, ki bodo vsaj v dolgoročnem obdobju zagotovili večje pridelke. Podobno, vendar nekoliko ugodnejše je stanje v vinograd- niški proizvodnji. Najslabše je v zasebnem sektorju. Ti vino- gradi so v večini zastareli, iz- rojeni z nizkimi hektarskimi donosi. Na področju občin^ je 1196 hektarov vinogradniških površin, od tega jih je v druž- beni lasti 546 hektarov in v za- sebni 650 hektarov. Zasebni sektor ima še vedno 55 "/o vseh površin in od tega le 11 "/o ali 132 hektarov pod samorodno trto. Načrtna obnova v družbenem sektorju je precej spfemenila podobo ormoških vinorodnih predelov z intenzivnim načinom pridelovanja, ki temelji na so- dobni tehnologiji in znanstvenih- izsledkih. Ogromne investicije, ki so bile vložene v osnovanje novih nasadov, so bile zelo ren- tabilno naložene, kar se kaže v povprečnih hektarskih donosih in na doseženem renomeju vi- soko kvalitetnih vin. Nasprotno opažamo že od 1960. leta v zasebnem sektorju stalno zmanjševanje površin pod vinogradi, To se odraža po- leg minimalne rodnosti obstoje- čih nasadov tudi v nazadovanju te kmetijske panoge. Zasebni kmetovalci niso dovolj obnav- ljali vinogradniških površ'-* za- radi finančnih težav, i liva delovne sile v druga razvitejša področja in premajhne .Večletne izkušnje s poprav- ljanjem in remontom kmetijske težje in lažje mehanizacije, pa tudi raznih tovornih vozil, so pokazale, da je pri obratih naše vrste mogoče dejavnost razširiti in dopolnjevati, odbirati stro- kovni kader in tudi z normira- njem del doseči uspeh, ki zago- tavlja obratu obstoj, poleg tega pa mu tudi na široko odpira vra- ta za razširitev dejavnosti.*« Kakšne meje ste si postavili za svojo dejavnost in ali namera- vate v njih ostati ali jih raz- širiti? Mnogo strojev na dvorišču Tehnoservisa "Pri naši dejavnosti se ni mo- goče strogo omejevati, ker se tudi naročniki uslug in lastniki razne mehanizacije ne omejuje- jo pri izbiri izvajalcev raznih del. Vsi gredo tja. kjer so ugod- nejši pogo,ii in nižje cene za raz- na dela, ki so jim potrebna za ponovno usposobitev strojev. Ta- ko dobivamo pri nas v popravila in remont težke kmetijske stro- je z območja ptujske občine, pa tudi iz sosednih občin in celo iž občin na sosednjem Hrvaškem, od koder imamo celo stalne stranke. Vedno novejša mehani- zacija ^n vedno širše možnosti nakupa kmetijskih strojev v ino- zemstvu tudi narekujejo potrebo po raznih servisnih dejavnostih. Mi smo sprejeli servis za stroje Zetor, Steyr in druge, pripravlja- mo pa se še na domače stroje. Zlasti v zimslfcm času imamo največ dela s stroji, ker se želijo vsi lastniki teh temeljito pripra- viti na spomladanska dela. Poleti so potrebna tekoča popravila in zamenjava raznih delov in se- stava delov, celo motorjev in drugega. Glede na letošnje leto turizma razmišljamo o tem, da bi uvedli s 1. majem celo non- stop servis za motorna vozila, saj je naš obrat ob važni cesti Maribor — Zagreb in večkrat se pri nas ustavljajo vozila, ki so potrebna popravila. Ekonomski računi nam bodo pokazali, ali se bomo tega dela lotili ali ne. Co bi se nam la servis letos obne- sel, bi ga obdrž.iH turli prihodnja leta, zlasti če bo še naprej ve- ljalo, da bo razna dela opravljal tisti, ki bo za stranke najugod-^ nejši ponudnik raznih servisnih uslug, pa tudi, če bodo meje spe- cializacije narekovale potrebe strank.« Kaj pa vam je najbolj poma- galo doseči uspeh v obratu? ►>Delitev dela in nagrajevanje Po učinku ter normiranje večine del so nam pokazale, da je od dobre organizacije dela in nači- na nagrajevanja po delu zelo mnogo odvisno pri delovnem vzdušju pri obratih in podjetjih. Mi smo se po tem ravnali in uspeh ni izostal.« Kako pa nadomestni deli, ali imate v zvezi z njimi težave ali pa jih imate na zalogi? ►^Ustvarili smo si večmilijon- sko vrednost zalog rezervnih de- lov, vendar bomo letos to vred- nost zmanjšali, da bomo sprostili obratna sredstva. Podjetje '»Av- to-Celje, obrat Ptuj«, ki ima v naših prostorih skladišče, nas že več let zalaga z nadomestnimi deli, nekaj pa jih izdelamo sami, da prihranimo strankam čas po- pravil in tudi čas čakanja na na- domestne dele iz tovarn.« Kakšen del zaslug pri uspehu obrata pa odpade na organe sa- moupravljanja, na svet delovne enote in na upravo obrata? »Moram reči, da se vsi člani sveta naše delovrte enote vedno bolj zavedajo, kakšnega pomena sta zavest vsakega posameznika v naši delovni skupnosti, pa tudi vseh skupaj. Z veliko odgovor- nostjo za uspeh obrata se lote- vajo vprašanj strokovnega ka- dra, strokovne organizacije i" skrbi za delovni kolektiv. Vsi ti elementi pomenijo danes zago- tovilo za kvalitetno delo in za razvoj obrata. Ob vsem tem bo obrat dosegel tudi "Vnožnosti za izvedbo našega programa za iz- delavo kmetijskih priključkov in za izboljšavo le-teh. Xa pomoč članov sveta se bomo tudi v bo- doče opirali in bomo prav goto- vo pri samoupravljanju doscRli stopnjo, ki je ob novih gospo- darskih pogojih potrebna. V teni, da si pušča.T0 vse naše stranke k nam odprta vrata, vidimo nji- hovo priznanje za vse naše pri- zadevanje in skupno z njimi bo tudi "Tehnoservis* za Kmetij- ski kombinat in za Ptuj toliko pomenil, kar oba od njega pri- čakujeta.-" V. J. NOVA VALILNICA NA TURNIŠČU PRI PTUJU »Perutnina« v Ptuju bo gradila novo valilnico z letno zmoglji- vostjo 10 milijonov jajc. Obratovati bo pričela prihodnjo pomlad. Gradnja bo stala 300 milijonov S din. V prihodnje dovolj piščan- cev tudi za zasebne kmetovalce. Lansko leto je Perutninska far- ma v gradnji v Ptuju porabila preik 720 milijonov S din za iz- gradnjo klavnice za piščance in za farmo nesnic. V farmi piščan- cev so zamenjali opremo. Vise- če ikrmilnike so zamenjali s te- kočimi trakovi I nova oprema jih je stala 96 milijonov S din. Sta- ro opremo, to je viseče krmilni- ke, bodo uporabili V koopera- ciji. Letos bodo gradili novo valil- nico. Delavski svet Perutnine jfe sredstva že zagotovil. Gradnja bo stala 300 milijonov S din. Lo- kacija je delno že rešena. Va- lilnica bo zgrajena ob cesti med Turniščem in hajdinsko postajo. V prihodnjih dneh bo razpisana licitacija za gradnjo. Do jeseni bo postavljena pod streho, po- ?'mi pa se bodo opravila obrtna dela in dokončno pripravi za D? )i2vodnjo. V valilnici se bo na leto zva- lilo 10 milijonov piščancev. V njej bo predvalilni prostor in valilnica. V prvem prostoru bO osem velikih predvalilnikov francoske izdelave. To so za^bo- ji, 9 m dolgi, 3 m široki in 2,25 m visoki V njih so police z jajci, l<;redne volitve dne 23. aprila 1967. Zelja volivcev je, da bi se sa- "^i na nepcfsrednih voli^tvah od- Jočili za dokoinrnp'ga poslainra, l^er chstaja bojazen, da ob enem samem kamdidatu voliitve ne bo- '^0 dcspgie zaželjenega odziva in ' ^peha. Kot že omenjeno, je razprava ^a zbo'ru, ki je bil v bistvu kan- *idaci!jsiki, potekala predvsem o. problemih KS i^n indi'vidu<=^,TTn *niečkih -roizvajalcev. Pod 1. l?'čko dnevnega reda je odbornik in predsednik KS F. Dolenc •^razložil proračun občinske ^i^Uipšoine za leto 1967, kjer je po- opazen velik procent sred- stev 7a šolstvo. Glede na to so bile pripombe pomanjkanje sredstev za pre- ^•0(2 otrok v Kidričevo, ki so mi- J^^^lo zimo vsak po svoji moči in ?J'^'J'dlijivosti hodili vsak dan v ali pa tudi ne. Redni avtobu- J^"v kriitičnih dneh sploh ne rf|\*vljajo v Lovrencu, če pa, so ^^'^'O otroci žrtve, ki ostanejo •''iaj -zaraidi prevelike gaeč©. Zato 60 volivci predlagali Komunal- nemu podjetju Ptuj uvedbo nove avtobusne proge Lovrenc—Apače —Sela—Ptuj z eventualnim po- daljškom do Majšperka. Trenut- no ta ideja ni iizvedljiva, ker ban- ka še ni odobrila komunali za- prošenega kredita za nove avto- buse, razpoložljivi so pa že za- vedeni. Poseben problem pred- stavlja ureditev vaških cest m njihovo vzdrževanje kot tudi do- ko^nčna ureditev pokopališča in mrtva^&ke hišice. Za vsa dela je K S predlagala samoprispevek v višimi 20 N diin, ki pa ga zbor m mogel sprejeti, ker je za to po- trebna večina volivcev. Svet KS' bo po posvetovanju s KO SZDL določil poseben po.9toipek za spre- jem krajevnega samoprispevka.- Glede na nujnost ureditve dni- žbenih objektov, je samoprispe- veik veliikega pomena, ker bo v korist vseh vaščanov. Zato upa odbor KS na podporo \^eh voliv- cev, da bo lahko nadaljeval z že pričetimi ali pripravljenimi deli. V nadaljevainju razprave je zboT obraivnaval še nekaj manjših problemov, kot na primer takse za vozove ipd. Tu je v glavnem lahko odgovorila na vsa vpraša- nja predsednica občimske skup- ščine. Zbor so maloštevilni vo- livci zapuščali nezadovoljni za- radi premajhne podpore širšega kroga vaščanov pri reševanju njihovih problemov. Lux * Z ZBORA V PACrNJU V nedeljo, 19. marca 1967, ]e bil v Pacinju zbor volivcev. Od- bornik Skupščine občine Ptuj Lojze Cucek je vodil z volivci za- nimiv razgovor o proračunu ob- čine za leto 1967 in o aktualnih problemih komune po reformi. Volivci so razpravljali pred- vsem o pesniški dolini in o per- spektivi kmotiijstva na tem pod- ročju. Volivci so izrazili željo govoriti s svojim republiškim po- slancem Borisom Kocjančičem Glede sodelovamja kmeta z obra- tom za zadružno kooperacijo »Jo- že Lacko« Ptuj so poudarili, da kmet pričakuje konkretno stro- kovno pomoč in tesno poveza- nost s strokovnjaki kombinata. Dejali so, da doslej te pomoči im stikov ni bilo v takšni meri, kot je to nujno potrebno, če želimo da bo lahko kmet povečal koli- čino in kvaliteto kmetijskih pri- delkov. Postavili 60 tudi vpraša- nje, ali se splača sodelovati ali ne. To vprašanje so utemeljevali na primeru, da je kmet za se- demmesečno pitanje goveda za- služil le lOONdin. To pa pomeni, da je nujno, da se kmet in kom- bimat o tem pomenita in da raz- vijata sodelovanje, ki se bo spla- čalo obema. Kot problem so vo- livci postavili vprašanje, da je nujno, da se izvrši regulacija po- toka, ki teče iz Kicarja skozi Pa- clnje. Ob večjem deževju ta po- tok poplavlja in onesinaži vodo v studencih. V ta namen so za- dolžili krajevno skupnost Rogoz- nica, da se dogovori z Vodno skupnoistjo Drava—Mura. Tudi krajevne ceste so obravnavali. Nekaj let so namreč brez pristan- ka občanov bili v krajevni skup- nosti Dornava, ki pa ni skrbela za popravilo cest na tem območ- ju. Bila je tudi beseda o sodelova- nju staršev iin šole. Učitelji iz Dornave bi naj prihajali v Paci- nje, kjer se želijo z njimi pogo- varjati o problemih vzgoje otrok in mladine. V šolskem odboru je le on član iz Paci^nja, predlagajo pa, da bi naj bil v šolskem odbo- ru tudi po en član iz Spodnjega Velovlaika in iz Podvi.nc. SZDL naj čimprej povabi učitelje iz Dornave na razgovor s starši, ki bi naj bil v Pari n ju, v Spodnjem Vftlovlaku in v Podvincih. Na zboru so nato razpravljali n kandidatih za občiinski zbor Skupšri^ne občine Ptuj in postavili za kandidata inženirja Stanka Korenjaka iz Podvinc itn Tvana Zagoršega, iz Pactnja. V svet kra'Vvnp «kupnn.<;ti Rogoznira pa je bil na zboru izvoljen Jože Si- monič iz Pacinja. F. B. Tudi v Majšperku potrebna nova stanovanja Uprava osnovne šole v Maj- šperku se poteguje za to. da bi tudi v Majšperku zgradili pri- merna učiteljska stanovanja. Od- kar je ukinjen stanovanjski sklad, je manj možnosti za graditev takih objektov, vendar v Maj- šperku upa.io, da bodo sčasoma našli sredstva tudi za stano- vanjsko poslopje, če že to ni mo- goče letos V nedogled bi bilo šoli težko tolažiti svoje učitelj- stvo, naj potrpi in počaka na pri- merno stanovanje ko pa je za to že s.edaj stiska. Graditelji novih stanovanj v Majšperku gradijo za svoje družine minimalne pro- store, zato ni mogoče upati, da bi sprejemale učiteljstvo na sanovanje družine z novim hi- šicami. Tud'i Volnenka Majšperk nima več neomejenih možnosti za te namene. Stanovanjsko podjetje Ptuj po 1. 1. 1966, po ukinitvi stanovanj- ,skeg.T sklada, nima več možnosti graditi učiteljskih blokov, zato mora vse tozadevne prošnje za- vračati in svetovati Interesentom, naj poskušajo srečo drugje. V. 'J. Panonlja že gradi pavi- ljon v l me- sto koviinisko-plastična indiustrija 6 53 «/0. Pora®t industrijske proizvodnje ni samo vplival na povečanje vrednosti bruto proizvoda, tem- več je z odpiranjem novih da- lovnih mest pripomogla k inten- zivnejšemu zaposlovaniju, kjei kljub ukrepom gospodarske re- forme ni bilo večjega odpušča- nja. Najmočnejši pora.st zaposlo- vanja je bil zabeležen pri tovar- ni »Jože Kerenčič«. V obdobju do leta 1970 bo In- dustrijska proizvodnja v občini naraščala počasneje kot v ob- dobju preteklih let. Glavni raz- log je v tem, da ne predvidevajo odpreti novih industrijskih obra- tov, temveč le izpopolniti obsto- ječe proizvodne kapacitete. Več strojne opreme bodo nabavili v tovarni »Jože Kerenčič«. Glede na maksimalno izkoriščanje ob- stoječih in novih kapacitel: bo strukturna udeležba te delovne organizacije v celotni induistrij- ski dejavnosti znašala v letu 1970 okoli 72,5 */o. V vseh ostalih de- lovnih organizacijah predvideva- jo, da se bo zmanijšala skoraj za polovico. Iz občutno povečane strukturne udeležbe tovarne »Joža Kerenčič« sledi, da se bo v tej delovni organizaciji proizvodnja do leta 1970 močno povečala, medtem ko bo porast proizvodnje v ostalih obratih mnogo nižji. Porast proizvodnje v tovarni »Jo- že Kerenčič« je osnovan na po- večani izkoriščenosti obstoječih' zmogljivosti, na izpopolnitvi me- ha'nizacije, tehnoloških postop- kov, predvsem pa je poudarek na proizvodnji jedilnega pribora in proizvodnji ter predelavi plastič- nih mas, to je artiklov za potre- be avtomobilske imdustrije in strojegradnje (volani, tapete,...). V ostalih industrijskih obratih se predvideva zmernejši porast proizvodnje, bodisi vsled še na- daljnjega pomanjkanja osnovnih surovi.n (oljarna in žaga) ali pa zaradi že dosegajočih optimalnih možnosti izrabe proizvodnih ka- pacitet. Glede na precejšen porast pro- izvodnje se predvideva tudi več- ja zaposlitev delovne sile. Ta se bo povečala v obdobju do leta 1970 za 8,3 "/n oziroma t,6**/n po- vprečno na leto. Največje mož- nosti za zaposlovanje nove de- lovne sile bo nudila kovinska in plastična industrija, v ostalih obratih pa bo število zaposlenih ostalo predvidoma na ravni leta 1965. Seveda bo treba doseči tudi rast delovne storilnosti. Poleg modernizacij bo treba uvajati s-o- dobne tehnološke postopke, iz- boljšati organizacijo dela ter skr- beti za pravilno razmestitev na ustrezna delovna mesta in stalno izpopolnjevanje strokovnosti za- poslenih. Z. R. Stran 4 TEDNIK — petek. 24. marca 196? Stran i SREČANJE TRBOVELJ IN PTUJA V RADIJSKI ODDAJI V soboto, 25. marca letos, bo od 20.20 do 21.20 četrtfmalno srečanje Ptuja in Trbovelj v jav- ni mladinski oddaji »Spoznavaj- mo svet in domovino«. Oddajo vodi RTV Ljubljana iz studia 14, ki je neposredno povezan z dvo- ranama obeh tekmujočih mest. Kakor je radijskim poslušalcem znano, tekmuje 16 slovenskih mest po izločilnem sistemu. V soboto, 24. decembra 1966, je Ptuj v tekmovanju z Idrijo zma- gal, to soboto pa tekmuje s Trbovljami. » Oddaja iz Ptuja bo tudi tokrat v našem gledališču. Tričlansko mladinsko skupino, ki bo odgo- varjala na vprašanja iz dveh vnaprej določenih tem, sta že izbrali naši srednji šoli, gimna- zija in ekonomska šola. Mladin- ski ekipi obeh tekmujočih mest bosta odgovarjali na vprašanje iz zgodovinske teme o razpadu stare Jugoslavije ter iz glasbene teme o impresionizmu. Ker je oddaja »Spoznavajmo svet in domovino« v glavnem mladinska oddaja, smo razdelili vstopnice obema sodelujočima srednjima šolama, nekaj vstop- nic pa smo rezervirali tudi za poslušalce, ki naj predstavljajo oziroma zastopajo naše mesto. Pri razdelitvi vstopnic smo upo- števali predvsem ljudi, ki lahko pomagajo pri reševanju vpra- šanj s področja resne glasbe, lahke glasbe in poipevkarstva, li- terature in vprašanj, ki si jih po- stavljata med seboj obe mesti. Ker je nekaj brezplačnih se- dežev v ložah še na voljo, jih lahko dobijo reflektanti, ki žele sodelovati v tekmovanju obeh mest, pri gledališki blagajni v soboto, 25. marca letos, od 19.20 do 20.20. Radijske poslušalce iz našega mesta in okolice opo^zarjamo na to oddajo ter jih prosimo vsaj za miselno podporo. Drago Hasl USTREZEN ODGOVOR Sedim poleg človeka z majh- nim fantkom na prireditvi. Na vrsti je zadnja točka programa: nastop elektrikarskega ansam- bla. Med točko se fantek ves čas nemirno vrti na stolu, ko opazuje očetovo in izvajalcev zvijanje. Končno vpraša očeta: »Ti je slabo? Naj grem po zdravnika?« »Po psihiatra!« se je oglasil nekdo iz ozadja. Na Turnišču poklicno usposabljanje kadrov za kmetijstvo Uprava Poljedelsko živinorej- ske šole na Turnišču pri Ptuju meni, da bi morala imeti jav- nost in njeni predstavniki ter kmetijske organizacije več razu- mevanja za prihodnje strokovno izobraževanje kmečke mladine. Za to šolo niso dovolj samo šol- ski prostori, pač pa poleg lastne mehanizacije tudi nekaj zemlje in živine, kar bi bilo šoli v veli- ko pomoč pri doseganju zahteva- nega učnega in vzgojnega uspe- ha. Kmetijsko šolo na Turnišču je obiskovalo doslej 600 učencev in učenk. 200 učencev je obiskovalo to šolo eno leto, 200 jih je kon- čalo dvoletno Solo, ki so postali kvalificirani poljedelci in živino- rejci, 130 traktoristov, 70 učencev pa šolo še obiskuje. Izmed 200 učencev, ki so obiskovali to šo- lo, se jih je 60 odločilo za na- daljnje šolanje za kmetijske teh- nike, 12 pa jih obiskuje višje in v^isoke šole. Večina absolventov je našla zaposlitev pri kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji V letošnjem šolskem letu je prešla ta šola od stopenjskega k poklicnem izobraževanju. V pr- vem letniku že poučujejo po no- vih učnih načrtih, ki ustrezajo zahtevam delovnih mest in kri- terlj'em, ki so jih pripravile stro- kovne komisije pri Gospodarski zbornici SRS. Skupnost kmetij- skih šol Slovenije je sprejela na- črte strokovnih predmetov, na- črte za splošno Izobraževalne preomete pa je predpisal repu- bliški sekretariat za kulturo in prosveto. Tako je zagotovljen enoten sistem poklicnega izobra- ževanja tudi za kmetijsko stroko. Kot meni ravnatelj šole Miloš Jeromel, nadarjenim in posebej prizadevnim učencem šole na Turnišču ni zaprta pot do pokli- ca kmetijskega tehnika in inže- nirj^a. V dosedanjem stopenj- skem izobraževanju so vse učen- ce enako pripravlj-ali za poklic in Za nadaljnje šolanje. V novem poklicnem šolanju pa je večji poudarek na izobraževanju 'm us- posabljanju za neposredni poklic. Prav bo, da bodo učence z bolj- šim učnim uspehom posebno, oz-^roma dodatno pripravljali za nadaljnje šolanje. Učenci, ki bo- do opravili dopolnilni ali spre- jemni izpit, bodo lahko tudi v prihodnje nadaljevali šolanje v III. razredu kmetijske srednje šole. Stopenjsko izobraževanje je imelo namen pripraviti mladino le za družbeni sektor kmetijstva, poklicno pa omogoča šolanje kmetovalcev tudi za zasebno kmetovanje. Za takšno izobra- ževanje' sta se doslej odločili v Sloveniji le šoli v Šentjurju in na Turnišču, druge kmetijske -šole pa se na to še pripravljajo. Glede na to. da je v ptujski ob- čini še okrog 80 "In zasebnega kmetijstva, se je odločila šola na Turnišču za ustanovitev red- nega kmečkega oddelka. Ta sek- tor je dobival prej premalo uspo- sobljenega kadra, čeprav ima za uveljavitev pridobljenega znanja in Izkušenj v šoli na Turnišču vse možnosti ali pa si jih ob no- vih pogojih lahko ustvari, vse- kakor mnogo laže kot prej, in tudi v šoli pridobljeno znanje laže 9 pridom uporabi. Poljedelsko - živinorejska šola na Turnišču ima odprta vrata tud'i za kmečke sinove in hčere s Ptujskega In Dravi^kega polja. Iz Haloz In Slovenskih goric ter • iz drugih predelov Slovenije, ki ' zaupajo Turnišču poklicno us, ' posobitcv svoje mladine. Tei^ i predelom so potrebni kmetovalci, poljedelci, živinorejci in strojm- ! ki za kmetijske stroje in pri. I ključke. Naše podeželje je še , skrita rezerva, le da prej nismo I segli po njej v celoti, niti nismo » imeli dovolj mladih ljudi, ki bi . se hoteli in mogli lotiti te re- zerve, ki predstavlja za vse de- žele na svetu veliko nacionalno In družbeno bogastvo ki ga no. čejo niti ne smejo zanemariti in ovirali pri razvoju in napredku. Sola na Turnišču je v lepem kraju, v parku, v kmetijskem predelu, žal pa je tudi njene prostore in fasado že precej na- grizel zob časa. Zgradba je po- trebna popravila, šola pa tudi novih učnih pripomočkov in, kot je že uvodoma rečeno, tudi zemlje in živine, kjer naj učenci delajo in pridobivajo izkušnje V šoli na Turnišču tudi menijo, da ne bi smeli naprtiti vseh skr- bi in stroškov za poklicno izo- braževanje kmečke mladme v ptujski občini samo skupnosti I občine Ptuj, v sedežu katere je ! šola, temveč bi moral biti to na- ; rodni interes in interes širše I skupnosti, ki tudi kupuje in upo- I rablja vse pridelke, ki jih pri- ' delujejo tudi tukajšnji kmetijski predeli. V primeru, da za šolo na Turnišču širša skupnost ne bo kazala razumevanja in pomoči, I bi to naj vsaj domače kmetijske organizacije in po svojih močeh tudi občinska skupnost z občin- sko skupščino na čelu kot njen predstavnik. Le tako bo mogoče doseči najprej namen šole na Turnišču potem pa tudi interes skupnosti, da bi naše kmetijstvo dalo skupnosti, kar zmore. I DROBNE ZANIMIVOSTI V starih časih so mislili, da ie leopard križanec leva in panter- ja. Od tod tudi njegovo ime: leo (lev) in pard (panter). V Angliji simatrajo kot najsta- rejši patent patent, ki ga je pod- pisal kralj Henrik, VI. leta 1449 nek-emu izdelovalcu barvnega ste- kla. _ Najkrajša oporoka kar je bilo doslej napisanih, je tista iz leta 1906, ki jo je napisal neki An- glež: Vse — materi! PIONIRSKA TRIBUNA Tovarna volnenih izdel- kov Majšperk Majšperk leži v majhni kotlini ob Dravinji. Tod so obronki Haloz. Skozi vas peljejo ceste proti Ptuju, Rogaški Slatini in Poljčanam. V tej dolini živijo kmetje in delavci. Ker Je kraj oddaljen od industrijskih središč, je težko dobiti zaposlitev. Ljudje se vozijo na delo v Kidričevo, Ptuj in celo v Maribor. Na tem področju sta le dve podjetji: tovarna volnenih izdel- kov In obrat zaščitnih sredstev Konus. Leta 1917 je češki Nemec zgradil na razvalinah nekdanje kovačnice tovarno strojil, ki je izdelovala iz kostanjevega in hrastovega lesa ter smrekove skorje strojila za usnjarsko in- dustrijo. Po dvajsetletnem izko- riščanju haloških gozdov, so bile zaloge kostanja izčrpane. Da bi izkoristil ceneno delovno silo in dobro vodo iz Dravinje, je ta- kratni lastnik pričel s proizvod- njo tekstila. Zgradil je majhno tekstilno tovarno. Stroje je pri- peljal iz Zemuna. Obenem s stroji je pripeljal tudi 17 tekstil- nih delavcev za inštruktorje do- mačinom. Obrat Je začel redno obratovati v začetku leta 1937 pod imenom i »Vunateks« Majšperk in je pro-' izvajal modne tkanine iz mikane in česane volnene preje v zelo ■ majhnih količinah. Prva večja obnova strojnega parka je bila izvršena tik pred drugo svetovno vojno. Volnene tkanine iz Maj- šperka so postopoma začele pro- dirati na domača in tuja tržišča ter je njihov sloves nenehno na- raščal. Vzporedno s tem je postal Maj'šp6rk znan v Jugoslaviji in izven naših meja. V letih med drugo svetovno vojno tovarna ni preživela večjih pretresov in je takoj po osvobo- ditvi začela z rednim obratova- njem. Zaposlenih, je bilo 70 lju- di. Tovarna je do 23. septembra 1946 obratovala v sklopu tovarne strojil Majšperk, po tem datumu pa se je osamosvojila in prišla pod upravo direktorija za tek- stilno industrijo v Ljubljani. PraVi razmah je doživela to- varna po 23. juniju 1950, ko je prešla v upravljanje delovne ' skupnosti. Kupili so nove stroje. Povečala se je količina in kva- liteta proizvodov, število delav- cev pa je postopoma naraščalo. Vzporedno s tem pa je naraščal bruto produkt in s tem tudi osebni dohodek delavcev. Bruto dohodek se je povečal od 750 mi- lijonov dinarjev v letu 1951 na 1500 milijonov v letu 1961, de- lovna sila pa od 230 na 384. Sedaj je v tovarni zaposlenih oribližno 390 delavcev in delavk. Od tega je dve tretjini žensk. V službo hodijo iz bližnjih in od- daljenih krajev. Hodijo celo iz Stoperc, Jelovic, Makol in Ptuj- skega polja. Vldlc Zlatka, VIII. b. razred osnovne šole Majšperk Dogodek iz mojega življenfa Ko sem bila stara 7 let sem hudo zbolela na zlatenici. Bilo je to meseca Julija v mojih prvih šolskih počitnicah. Morala bi v bolnišnico, toda mamica je pro- sila, naj ostanem doma. Zdrav- nik je privolil. Brat je pa šel k stari mami na počitnice. Tako sem ostala sama z mamico. Le- žala sem tri tedne. Ker je ta bo- lezen nalezljiva, sem bila popol- noma izolirana od vseh. Samo mamica je bila pri meni in me zdravila od jutra do večera. Ni se bala, da bi tudi ona zbolela. Samo name je mislila, da bi čim- prej ozdravela. Tudi na počitni- ce nI šla. Čeprav sem bila še majhna, sem videla kako se je žrtvovala zame. V tistih dneh sem se še mnogo bolj navezala nanjo. Marjeta Operčkal, V, C. Kidričevo Pokaži kaj znaš! v Sredjšču v dvorani TVD Partizan v Sre- dišču je priredil v soboto, 18. marca letos, aktiv ZMS iz Obre- ze javno prireditev »Pokaži, kaj znaš!«. Najprej je zapel in zaigral na harmoniko 14-letni Zvonko Za- dravec, pozneje pa je med dru- gimi nastopil kar v dveh točkah pesnik Ivan Jaki, Najprej je ne- kaj recitiral, nato pa je zapel še dve narodni. Za smeh sta poskr- beli tudi Marta Cimerman in Ivica Slatnik iz Obreza. Nasto- pili sta kot 0'bre.ški Stef in Micka. K dobremu razpoloženju je mnogo prispevala nižja glasbena šola v Središču. Večina nasto- pajočih so bili gojenci te šole. Petčlanska komisija je določi- la prvo nagrado 14-letnemu Slav- ku in njegovi mlajši sestrici Dra- gici Mlinaric iz Središča. Gle- dalci so soglašali s to oceno, kar je pokazal dolgotrajen aplavz. Druga nagrada je bila na neza- dovoljstvo občinstva dodeljena omenjenemu pesniku, tretjo pa sta dobila tudi že omenjena Stef in Micka. Nekateri drugi nasto- pajoči so bili deležni tolažilnih nagrad in zahval za sodelovanje. S takšnim priznanjem sta se mo- rala zadovoljiti tudi Izvajalca zadnje pevske točke Mirko Mun- da in njegov tovariš iz Obreza, ki bi morala dobiti vsaj drugo ali tretjo nagrado. Po progra,mu se je razpolože- nje, zahvaljujoč skrbi na vse mislečega aktiva in kvinteta 2i- brat, še poboljšalo. Ta prireditev dokazuje, da Središče z okolico kljub začas- nemu mrtvilu v kulturno-pro- svetnem udejstvovanju ne za- ostaja za drugimi območji. Starejši Središčani se spomi- njajo številnih kulturnih prire- ditev v tem kraju, zato je težko ra,zumeti, da bi se prebivalstvo temu udejstvovanju odreklo. Zdi se, da je vzrok mrtvilu v slabi organizaciji, da ni prostovoljca, ki bi dalje vodil to delo. Vse- kakor bi moral aktiv ZMS poskr- beti, da bi se Središče vrnilo na pot aiktivnega kulturno-prosvet- nega dela, v katerem ima vse pogoje za tekmovanje s sosed- nimi območji. Čakanje na nekaj, kar bi naj prišlo samo od sebe, verjetno ne bo rodilo nobenih sadov. I. T. tmiomM iz življenja heroja xux Se v Masu-nu so Tomaža, Nov- Ijajia iin Lese zadnja leta čistilka v le- karni Vsa povojna leta plačujejo stanarino ZadrufJi »KK«-Ormož. a še nikdar ni nihče pribil niti enega žeblja. Predvsem zadnjih 7 let se nenehno borijo za dru- go stanovanje s prošnjami in osebnim urgiranjem, a vse za- man. Želijo st vsaj eno suho so- V tej hiši stanujejo Puntlgramovi bico, kjer bi lahko imeli sprav- ljeno obleko in druge stvari pred uničujočo vlago. Na stanovanjsko-komunalnem podjetju v Ormožu, kjer leži njihova prošnja, smo zvedeh, da je vloženih skupno okrog 250 prošenj za stanovanja. Vloge so iz Ormoža, delno pa od občanov, ki so zaposleni v Ormožu, a bi se radi rešili vsakodnevnih vo- ženj. Imajo tudi par hujših pri- merov v starih hišah, katerih po- pravilo se ne izplača zaradi pre- velikih investicij', ki bi jih mo-. I rali vložiti. Sredstev za to j-e I premalo. Stanarino uporabljajo za investicije in vzdrževanje sta- novanj. Vsem hišnim svetom so že poslali vloge, koliko bi po- trebovali za popravila hiš. Ti še niso poslali odgovora. Vsako leto popravijo par hiš. Tudi letos bo- do najbolj potrebne. Tekoče vzdrževanje je prepuščeno hi- šnim svetom. Cim starejša je hi- ša, več dobi za vzdrževanje. Lani so razdelili šest stanovanj. Vsa stanovanja so zasedena. Ra- zen treh se ne bo nihče odse- lil. Stanovanja dodeljuje komi- sija, ki jo določi skupščina. Ta jih skuša razdeliti po potrebi. Gradimo tudi četvorček, ki pa je že prodan. Pripravljajo se na gradnjo poslovno-stanovanjskega bloka, v katerem bo 40 stano- vanj, spodaj pa poslovni prosto- ri. Predračuni za zgradbo so v pripravi. Do leta 1969 bi mora- la biti zgrajena. Delovne organizacije prepriču- jejo, da ne bi dajali sredstev za individualne gradnje, temveč za družbene, ki so cenejše in hitrej- še, Individualni graditelji dobijo velika posojila, gradijp pa par let. ves čas pa držijo stanovanja. Ker je družbena gradnja hitrej- ša, bi lahko bih prej v svoji hi- ši, stanovanje je prej prazno. Občina je pred leti prodala dr- žavne hiše. Stanovalce hočejo nbvi lastniki spraviti ven. Priče- ' 11 60 se vsakodnevni prepiri. Kombinat ima lastno stano- vanjsko enoto, v katero spada tudi Marof. 2e po zakonu o sta- novanjskem gospodarstvu je dol- žan vzdrževati. stanovanja, kot je potrebno, da ne propadejo, j Na KK-Ormož so nam zastop- niki za stanovanjska vprašanja povedah, da imajo v svoji sta- novanjski enoti, ki šteje 131 sta- novanj velike probleme. V 38 stanovanjih stanujejo delavci drugih podjetij Ce bi se vsi ti izselili, bi komaj zadovoljili po- trebe po stanovanjih svojih de- lavcev. Tako niti za svoje delav- ce ne najdejo primernih stano- vanj. Mnogi se vozijo od daleč, ali pa se tiščijo v vlažnih sta- novanjih. Vsa sredstva za stano- vanjsko gradnjo uporabijo v ta namen. Za stanovalce na Marofu me- nijo, da bi morale Lekarna ali Ograd, kjer so stanovalci zapo- sleni, poskrbeti za stanovanje. Raje se odpovejo stanarini, kot 6a bi šli preurejati to zgradbo. Tudi od strani Lekarne ni vi- deti refitve. S skladi za stano- vanja si bo upravnica gradila hi- to. Kombinat je dolžan popravljati zgradbo, Lekarna in Ograd pa skrbeti za stanovanja svoj;h de- lavcev, i R, Predavanje m slncfikal-« ne delavce v ponedeljek, 20. marca 1967, se je v dvorani delavskega klu- ba »Franc Kramberger« v Ptuju pričel seminar za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic it industrije, gradbeništva, prome- ta in zvez. Ob tej priliki je pre*j daval o nalogah sindikata v sa*i moupravnem sistemu J02E GLO«- BACNIK, predsednik republiške- ga odbora sindikata delavcev in- dustrije in rudarstva Slovenije. Zelo zanimivemu predavanju je sledila živahna razprava, ka- tere rezultat je bil, da so bile pojasnjene številne nejasnosti o vlogi in nalogah sindikata v sa- moupravnem sistem.u. Predavanje in razgovor je dobra osnova za določanje akcijskih programov sindikalnih podružnic. Seminar se nadaljuje. F. B. j 3 paviljoni Povrlnlne v Ptuju Trgovsko podjetje »Povrtni- na« Maribor namerava imeti v Ptuju poleg sedanje centralne prodajalne sadja, zelenjave, al- koholnih pijač in semen, kon- serviranega sadja in zelenjave in drugega, ki je nasproti gostil- ne -»Pri Roziki- v Ptuju in po- leg paviljona pri bolnišnici še paviljon na živilskem trgu desno od cvetličnega paviljona vrtnar- ja Majcena, še paviljon pri že- lezniški postaji. Za tako razširjeno prodajno mrežo se je podjetje odločilo, ker se je poslovalnica »Povrtni- ne« v Ptuju v dosedanjih letih poslovanja obnesla po načinu in obsegu poslovanja, pa tudi po opravljenem prometu, S paviljoni želi razbremeniti centralno prodajalno, poleg tega pa se približati gospodinjam kot najvažnejšim kuncem sadja, ze- lenjave in drugega, kar imajo vedho na zalogi. Nedavno pri ptujski bolnišnici zgrajen paviljon je že v zelo kratkem času opravičil investi- cijo, saj koristi s svojim poslo- van.jem stanovanjski četrti ob cesti dr, Jožeta Potrča in okoli- ci, pa tudi številnim bolnikom, ki so na zdravljenju v ptujski bolnišnici, saj jim marsikateri obiskovalec odnese ob obisku s seboj južno sadje in drugo. Dva nova paviljona namera- vajo postaviti v kratkem. V. J. Motorist v fičku v nedeljo ob 13.30 se je pri- peljal proti Ptuju po svoji desni strani na ovinek pri vulkanizer- ju Korošcu na Mariborski cesti hček MB 168-62, ki ga je vozil lastnik vozila Jakob Pvlikl iz Ma- ribora, Miklošičeva 1. Iz Ptuja je pripeljal po tej cetsti miOtorist Janko Kline iz Ptuja ž motorjem MB 106-16 s sopotnikom Jože- Kmalu po karambolu motornega kolesa in fiča na ovinku pri kri- žišču Ptuj—Maribor—Zagreb tom Brodnjakom iz Ptuja. Ker je pripeljal motorist v ovinek s premalo zmanjšano hi- trostjo, ga je zaneslo na levo stran ceste, da je udaril s pred- 'ijini kolesom motorja v fičkova ^ra^ta, potem pa, iko je fiček sko- "■aj ustavil, je vrglo motor še v prednji del fička in ga precej Poškodovalo. K sreči 'motorista n.i.sta močno padla in se poško- dovala. Poškodovan je bil le fi- ^ek, in svoje krivde za karam- 00! Jamko Kline ni ooorekal. Ta ovinek je že m^arsilkoga ooogartil za novo izkušnjo, kako Je po>trebno pripeljati vanj. Naj- ^c neizkušenih vozačev je kar rfneslo na vrt in čezenj na ^■^avnik, nekaj vozil pa se je tudi ^'^ekucnilo in močneje poškodo- ^^o ali pa zaletelo v bližnji zid V. J. . Drobne Iznajditelj poštnega nabiralnika i je angleški pisatelj Anthony Trol- : lop. Prvi nabiralnik so predali prometu v Londonu decembra 1867, Švedski etnograf Strandberg je objavil rezultate svojih razisko- vanj, ki jih je opravil na vseh j petih kontinentih sveta. Ugotovil je da so najbolj molčeče ljudstvo na svetu Finci, za njimi pa Ka- i nadčani Najzgovornejši pa 5o Ita- : lijani. ki jim sledijo Brazilci in Mehikanci. Posebns komisija ameriškega kongresa je ugotovila da izdajo državljani ZDA vsako leto več ; kot 100,000 000 dolarjev za popol- ' noma ničvredne preparate za hujšanje Komisija je priporočila oblastem, naj strogo kaznujejo iz- delovalce takšnih preparatov, dr- žavljanom pa, ki bi radi shujšali, naj manj jedo. j 5. aprila zbor sindikata storitvenih dejavnosti ptujske in ormoške občine Občinski odbor sindikata de- lavcev storitvenih dejavnosti Ptuj je 21. marca 1967 sklenil sklicati občni zbor sindikata de- lavcev storitvenih dejavnosti 5. aprila 1967 ob 8. uri zjutraj v dvorani delavskega kluba »Franc Kramberger« v Ptuju. Na občnem zboru bodo sodelovali delegati sindikalnih podružnic ptujske in ormoške občine Občnemu zboru bodo predlo- žili poročilo o razvoju samo- upravljanja v delovnih organi- zacijah trgovine, gostinstva, obrti :n komunale. V ta namen že preučujejo gradivo s konfe- renc samoupravljavcev v delov- nih organizacijah. Poročilo bo med drugim obravnavalo tudi politično delovanje sindikalnih podružnic v delovnih organiza- cijah, probleme delitve po dfelu, položaj delovnih organizacij po reformi in perspektive nadaljnje- ga razvoja storitvenih dejavnosti. Zanimiva Je bil« razprava o bodočem vodstvu sindikata. Pred- vsem je bilo poudarjeno, da s« mora še močneje uveljaviti vlo- ga sindikata v komuni in v de- lovni organizaciji. Novo vodstvo naj b: imelo plenum in pred- sedstvo Večina članov odbora je bila mnenja naj b: v^aka s n- dikalna podruinlca imela v ple- I numu po enega člana, m.nenja so tudi bila, da naj bi bili pred- sedniki podružnic tudi člani ple- numa Razprav| ni bila končana, keir bi naj o tem odločale sindikalne podružnice na b^^^pm zboru. F. B. ZOPET ZANESLO AVTO V OVINKU Zaradi prehitre vožnje voznik iz Makedonije ni mogel speljati ovinka, ko je vanj prlvozil iz Ptuja Pričelo ga je zanašati. S prednjim kolesom je zadel ob de- sni rob cestišča, od koder ,je av- to zanesl« na drugo stran ceste, kjer je preskočil jarek in se za- lete! v hišo številka 7. Pri tem je podrl podporni steber pri bal- konu in razbil vrata v delavnico. Na srečo -ni bilo nikogar na ce- sti ali pred hiSo. Clovešicih žr- tev ni bilo. Materialna škoda je na avtomobilu in na stavbi. Sosedje pravijo, da zdrkne % tega ovinka vsak teden en av- to Se vidni sledovi koles na vrtu ob ovinku pričajo o vožnji, ki !Jo je nadaljeval avtomobil s ce- jstišča na ovinku kar na vrt. Ne- ! sreče se največkrat dogajajo po- noči. Avtomobile lzvleče.i'o kar 8 jkonji. Večkrat ostanejo nepoško- dovani, ker se ustavijo na trav- niku za ovinkom. Pred kratkim so postavili ob ovinku varnostno ograjo. Izbokli- na na njej priča, da je že pre- stala preizkušnjo Ograja pa je znatno prekratka. Oklepati bi morala cel ovinek. Ustavi le av- tomobil, ki zapelje naravnost s cestišča, vse ostale, ki pa vsaj malo manevrirajo, zanese mimo te ograje. Pred ovinkom sta sicer dva znaka, ki opozarjata na ovinek. Nesreč je kljub temu vedno več. Morda bi se dalo kako dru- gače in boljše opozoriti voznike, da bi zmanjšali hitrost. Drugod so pred tako ostrimi ovinki zna- ki za pravokoten oVinek ali pa znak z označene hitrostjo, s ka- tero se sme voziti. Nekaj bo treba storiti za varno vožnjo. Ce že ne moremo nuditi domačinom in tujcem lepih, varnih cest, jih vsaj. kar se da dobro opozarjaj- mo na nevarnost. Kako bodo ti- soči avtomobilov še prevozili ta ovinek, preden bo tod zgrajena sodobna cesta? Z. R. Spuheljski ovinek se ne imenu.jc zaston.) ovinek smrti i Stran 6 TEDNIK — pelck. 24. niarcH 1967 Si ran h I^rugi dogodki (Nadaljevanje s 1. strani) valstva, ki se je, kot vse kaže, gcsipodanskoi najibalij znašel pod francoisko upravo. Vendar pa od- ločitev spričo vala, neodvisnosti v Afrilki ne more biti dolgotiraj- nejiša, četudi je svetu znano, da je Francija z najtraovojšo odločit- vijo sipet za določen čas rešila vprašanje sivojLh oporiišč v tem delu sveta. ZAROTA PROTI KENNEDVJU? Izjave okrožnega tožilca Garri- sona iiz New Orleansa, da je bil Dokojni predisedni/k Kennedy žr- tev ^arote^' so vzbudile mnogo prahu ne le v ZDA, temveč tudi po vsem svetu. Kakor kaže za- sliševanje prič pred tričlansko poroto, ki traja že nekaj časa, je bil uradni Kennedyjev mod/lec Lee Oswald že leta 19631 v New Orleansu, kjer se je s skupino, ki jo je vodil ugledni poslovni človelk Shaw, menil o načrtih za Kentnodvjev umor. Rodile so: Jožefa Lešnik, Biš 2 — Franca; Ana Cagran, Goriš- nica 99 — Brigito; Marija Hu- tinski^ Mihovci 31 — Jožefa; Ma- i'ija Lovrenčič, Grajenščak 24 — Darinko; Marija Vidovič, Mez- gove! 3 — Marijo; Terezija Kor- par, Osluševci 29 — Jožico; Ka- tarina Valenko, Moškanjci 57 — dečka; Ana Lozinšek, Mestni vrh 50 — Jožico; Rozalija Jur- tela, Gornje Jablane 34 — dva dečka; Pavla Kampl, iDraženci 67 — deklico; Marija Žumer, Draženci 55 — deklico; Marjeta Napast, Rogaška 4 — dečka; Te- rezija Zorko, Moškanjci 82 — Metko; Ivanka Horvat, Poljska 1 — deklico; Elizabeta Kos, Bišečki vrh 4 — deklico; Terezija Jan- žekovič, Sloml 5 — dečka; Tere- zija Kosi, Ključarovci 30 — dečka; Marjeta Rozman, Creš- njevec 68 — Edvarda; Marija Letonja, Orešje 23 — Zdenko; Nevenka Budna, Krapje 6, Lju- tomer — dečka; Matilda Ostro- ško, Popovci 29 — deklico; Jo^ žefa Markež, Desternik 58 — dečka; Marija Zumer, Moškanj- ci 4 — dečka; Marija Bedrač, Sturmovec 22 — Junito; Marija Novak, Kranj, Savska 36 — Bre- do; Anica Cvahte, Majšperk 9 a — Darka; Marija Pongračič, Pre- šernova 22 — Vesno; Cecilija Kozjan, Zenik 49, Radgona — Marjana; Marija Sterbak, Lo- vrenc na Dravskem polju 18 — Stanka; Irma Knez, Libeliče 17, Slovenj Gradec —Heleno; Mari- ja Trafela, Lackova 1 — Heleno; Friderika Župec, Trubarjeva — deklico; Elizabeta Gregorinčič, Cezanjevci 4, Ljutomer — Joži- co; Justina Lah, Jadranska 1 — Konrada. ' Poročila sta se: Savo Sajič, Kidričevo 66 — Štefka Veselko, Kidričevo 66. Umrl je: Ivan Maroh, Spole- njakova 2, rojen 1885, umrl 19. marca 1967. Danes in jutri Kino Gorišnica 26. marca, — ameriški barvni film SEDEM IZZIVANJ. Kino Ormož 25. in 26, marca ameriški barvni kinemaskopskd film GARSONJERA ZA ŠTIRI. 29. mairca — ameriški film FRA DIABOLO. r*io Ptui 24., 25. in 26. marca — anaeriški barvni film LJUBEZEN NA PESKU. 26. marca (ob 10. url m 15.30) — nemško-jugoslovanski barvni kinemaskopski film KRALJ PETROLEJA. 28. in 29. marca — ameriški film STANLIO IN OLIO. 30. marca — jugoslovanski film ROJ. Kino Tomaž pri Ormcžu 26. marca — jugoslovansiki film OBRAČUN. LUNINE SPREMEMBE IN V^REMENSKA NAPOVED za čas od 25. marca do 1. aprila 1967. Polna luna bo v nedeljo, 26. marca, ob 4.21. NAPOVED: Še nadalje bo spremenljivo vreme. Bo še vetrovno, vmes dež in sneg. Nooi bodo mrzle. PREGLED VREMENA: V Srbiji in Bosni so zadnje dni dobili precej sme^a. Cestni promet je ponekcd zelo otežko- čen. V Črni gori je zaradi snežnih žametov na nekaterih ce- stah že ves teden prekinjen. Veliko snega je zapadlo v Av- striji. Cestni promet je mogoč le z verigami. NADALJNJI IZGLEDI VREMENA: Pr-vi teden v aprilu bo še mrzlo im deževno. Ob mlaju. 9. aprila, bo na^tcpilo lepo vreme, mrzel veter pa še ne bo popustil vse do 28. aprila. Konec aprila se bo močno otaplilo čez dan. Noči pa bodo še mrzle. S prvim majem se bo vročina stopnjevala in bodo vmesne nevihte. Alojz Cestnik RAZPIS OBČINSKI SINDIKALNI SVET PTUJ ~ ODBOR ZA MEDOBČINSKO SODELOVANJE namerava ob 1900-let- nici Ptuja prirediti slikarsko razstavo na temo: »Ptujsko polje in Haloze v slikarskih upodobitvah«. S tem v zvezi se razpisuje natečaj in vabi slikarje umetnike in slikarje amaterje k sodelovanju. Slikarska tematika lahko prikazuje ljudske običaje, ki so razširjeni in udomačeni na Ptujskem polju in haloškem območju oziroma na območju ptujske občine, na primer: kurentovanje, kmečka gostija, veselica, koline, trgatev, prešanje, razna tipična kmečka opravila itd. Motivi so lah- ko podani v vseh slikarskih tehnikah (olje, akvarel, tempc- ra, gvaš, pastelna tehnika, risba in grafične tehnike). Udeleženci natečaja naj oddajo svoja dela do 15. decem- bra 1967 Odboru za niedbočinsko sodelovanje. Občinski sindikalni svet Ptuj, Trg mladinskih brigad l/II. Slike morajo biti primerno opremljene z okviri. Na hrbtni strani slike je potrebno vstaviti podatke: 1. Naziv dela — slikarska tehnika 2. Ime in priimek ^ 3. Točen naslov 4. Vrednost slike Dela bo pregledala posebna likovna žirija in jih odbra- la za razstavo, ki bo prirejena v Ptuju, v Cakovcu, v Va- raždinu in v nekaterih drugih mestih. Najboljša dela bodo tudi nagrajena. AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA razpisuje licitacijsko prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — 4 traktorje Ferguson 35 — 3 traktorje Ferguson 65 — 3 prikolice — enoosne — 8 prikolic — dvoosnih — 6 traktorskih klinastih bran — 5 krožnih bran — ter več elektromotorjev, stanovanjske barake, več trak- torskih tri- in dvobrazdnih plugov, traktorskih kosilnic, več vprcžnih vozov, trosilccv za umetna gnojila in razno drugo poljedelsko in živinorejsko opremo. Licitacija bo v ponedeljek, 27. marca 19(j7, v dvoriščnih prostorih uprave obrata Poljedelstvo Mengeš. Ob enakih prodajnih pogojih ima prednost do nakupa druž- beni sektof. LUUF balsam — LUUF balsam za otroke, za stare in mlade T- proti boleznim prehlada, kašlju, vnetju sapnic, katarju v žrelu itn. — Že mnogo let preizkušeno sredstvo. Brez poži- ranja tablet — potrebno si je le z njim natreti prsa in hrbet. Takojšnje olajšanje, nagel zdravilni učinek! LUUF balsam (S 14,75) in LUUF balsam za otroke (S 13,35) bi morala imeti v^aka družina v hiši. Dobite ga v vseh lekarnah v Av- striji. Generalno predstavništvo inozemskih farmacevtskih tovarn OPERNAPOTHEKE GRADEC, OPERNRING 24 KZ »KOMBINAT JERUZALEM", ORMOŽ Komisija za premoženjiske zadeve razipisuje na podlagi «.kl'e- pa zadružnega sveta z dne 28. decembra 1968 m. JAVNI NATEČAJ za prodajo stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij zn naslednje zgradbe: I. 1. Središče 40: a) enodružinsko stanovanje z delom gospodarskega po- slopja — izklicna cena 11.000 novih din— rok plačila 8 let: b) enodružinsko stanovanje z delom gospodarskega po- slopja — izklicna cena 11.000 novih din — rok plačila 8 let; 2. Središče — gosipodarska zgradba (mlekarna) — izklicna cena 8.400 novih din — rok plačila 5 let; 3. Lešnica 60 — enosbanovanjiska zgradba (brez večje kleti) — izklicna cena 9.830 novih din — rok plačila 5 let. II. V izklicni ceni ni zajetai cena pripadajočih zemljišč, ki bo določena posebej po kvaliteti zemljišč m tc od 10 do 50 starih din za, kvadratni meter. III. Ostali natečajini pogoji: 1. Natečaja se lahko udeleže vsi jugoslov. državljani; 2. Najnižja obrestna mera za odplačilo v obrokih je 2 "/o; 3. Obvezno 10 <*/o akontacije od izklicne cene je vplačati pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe; 4. Interesenti, ki niso člani delovne skupnosti, morajo pla- čati kupnino v enkratnem znesku v roku 8 5ni. IV. Prednost pri nakupu imajo ponudniki, ki nudijc: — višjo ceno od izklicne; — višjo akontacijo; — krajši rok odplačila; — sedanji nosilci stanovanjske pravice in člane delovne , sikupnosti. če nudijo enake pogoje kot drugi ponudniki, razen roka plačila. V. Ponudbe po tem natečaju morajo interesenti vložiti v enem izvodu v zaprti kuverti z oznako »III. NATEČAJ ZA PRODAJO HIS« — v enoti skupnih služb KZ »Kombinat Jeruzalem« Ormož do 10. IV. 1967. VI. O iizidu natečaja bodo ponudniki pismeno obveščeni. VIL Vse podrobnejše informacije dobijo interesenti v o|^del- ku za zemljiške zadeve pri KZ »Kombinat Jeruzalem« Or- mož v Ormožu. KZ »Kombinat Jeruzalem« Ormož KMETOVALCI, POZOR! Krajevna skupnost Ptuj razpisuje licitacijo trave (sena, otavc, olaviča) na zelenih površinah pri železniški postaji in na grajskem hribu. LICITACIJA bo v četrtek, 30. marca 1066, ob 16. uri pri železniški postaji v Ptuju. Vabljeni kmetovalci! Krajevna skupnost Ptuj