l/čiielfslti tovariš
Stanovsko politično glasilo Jm Lf. U. — sekcije xa Dravsko banovino v Ljubljani
g	jC r^Jr. Ti m F1 f*iln/I/l uDrnfillP^/l// === Urednliivo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica Sil. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letrto
Be rlCaCLIlU fJM. iiuyu	Udl/Clu« = 60 Din s« inozemstvo 80 Din. člani sekcije J. U. V. plačajo list $ članarino. Oglasi po oenika In dogovora, davek posebe. Poli. ček. rač. 1 7.153. Telafon 3112
0 premestitvah
Mnogo je vprašanj, ki zanimajo učitelj-stvo, bodisi posameznike ali pa celokupen učiteljski stan. Načelna vprašanja, ki o njih razpravljamo v svoji stanovski organizaciji in ki nas zadevajo prav vse, postajajo včasih aktualnejša in prav zaradi tega govorimo in pišemo o njih takrat več nego sicer. Je pač prav tako, kot pri rani, ki je na zunaj vedno enako velika, a včasih bolj boli nego včasih.
Precej časa nas je zaposlilo zadnje znižanje naših prejemkov, ki nam jih od leta do leta ščipajo, čeprav so že zdavnaj padli pod eksistenčni minimum. Skoro bi pri tem vprašanju pozabili na svoje moralne dobrine, ki prav tako živo režejo v naše življenje, kot redijjccija prejemkov. Ako obrnemo svojo pozornost tudi na kako drugo vprašanje, ni s tem rečeno, da hočemo prvo prepustiti pozabi. Nasprotno, pokazati moramo le, da nam tudi nerešene moralne dobrine prizadevajo mnogo gorja, in je tudi posledica teh občuten udarec po marsikaterem učiteljevem žepu. Neločljiva je torej povezanost posameznih vprašanj, ki zadevajo naše moralne in materialne dobrine.
Poglejmo učiteljsko stalnost. Če bi jo imeli — zgubili smo jo namreč že z znanim § 71 v uradniškem zakonu iz 1. 1923. — bi bila mnogim učiteljem prihranjena premestitev po »službeni potrebi«, kakor tudi »po prošnji«. Čeprav menda ni učitelja(ice), ki ne bi poznal bistvene razlike med premestitvijo po prošnji in po službeni potrebi, vendar je potrebno poudariti, da ni več najvažnejše to, da dobiš s premestitvijo po prošnji ono mesto, ki si zanj prosil, odnosno bolje rečeno, ki si ga želiš, in da prideš s premestitvijo po službeni potrebi vedno v tak kraj, kjer je res potreba po novi učni moči in sicer taki, ki je postala morda na drugi šoli odvišna. Ne! Nič več ni temu tako. Dogodili so se že primeri, da je kdo prosil za mesto, ki ga ni želel, prosil je zanj, ker se je bal priti na slabše. In čeprav bi tako mesto dobil po prošnji, vendar ni bil» njegova želja priti v ta kraj. Čim je bil uzakonjen znani § 71, o katerem smo že toliko pisali v zvezi z učiteljsko stalnostjo, tudi ni več službena potreba vedno resnični vzrok, »službene potrebe«. Saj je primer, ki smo ga doživeli pred nekaj več kot enim letom, da je prišlo na zasilno eno-razrednico kar troje učiteljev »po službeni potrebi«, bil le nesrečen slučaj, ki se pač lahko vsakomur primeri če obstoja nujna službena potreba.
Še ena je razlika med premestitvami po prošnji in službeni potrebi. Namreč premestitev po prošnji se vrši na lastne stroške, a če je učitelj premeščen po službeni potrebi, dobi povrnjene selitvene stroške. Ker pa je v zadnjem času uvedena v naši državi resnična štednja, tedaj se nam ni bati, da bi se mogla zgoditi taka usodna pomota, da bi prišle na enorazrednico kar tri učne moči, kot je zgoraj omenjeno.
Vprašanje premestitev po prošnji pa ni tako enostavno. Včasih so bili objavljeni razpisi službenih mest in kdor ni bil zadovoljen na enem mestu, je prosil na osnovi razpisa za drugo. Če je bilo včasih več kompetentov za eno mesto, ga je pač dobil oni, ki je imel več sreče, ali pa vplivnejšega strica. A sedaj že dolgo ni več tako. Nič več ni razpisov, ker pač ni učiteljske stalnosti. In če te ni, čemu naj bi še bili razpisi? — Pa vendar se oddajajo mesta po prošnji. Nekaj praznih mest je sicer bilo objavljenih tudi koncem lanskega šolskega leta. a to ni bil razpis. — Toda kako to, da se vendarle oddajajo mesta po prošnji? Mnogi zvedo slučajno za kako mesto, ki je prazno, pa prosijo zanj, ker bi jim bilo ljubše nego dosedanje, a nekateri so pozvani, da prosijo za novo službeno mesto, dasi so na svojem mestu zadovoljni in nikakor ni njihova' želja, da bi ga zapustili in odšli drugam.
Pri presoji oddaj službenih mest moramo upoštevati vedno dvoje: želje in potrebe prosilca in pa službeno potrebo. In prav to je bistvo vseh premestitev. Nikakor ni mogoče spraviti v sklad eno z drugim. Prosil-čeve želje so največkrat v diametralnem nasprotju s službeno potrebo, a redek bi bil primer, da bi mogla poslednja — to je službena potreba biti po godu prosilcu. '
LthiUI >.,:»>**. It	i i H. MM
povzdigniti svoj glas po uvedbi učiteljske stalnosti in disciplinskem postopku kakršnega ima ostalo uradništvo. Le če bi dosegli to dvoje, bi bil marsikdo obvarovan, da skuša ustvariti službeno potrebo tam kjer je ni. Gotovo bi tudi prošenj za ona mesta, ki jih prosilci ne želijo, ne bilo, če bi imeli stalnost
zvezano s pravičnim disciplinskim postopkom.
Končno se moramo sami vprašati: Zakaj so potrebna taka razmotrivanja? Saj je vendar nekje zapisano: Človek je bitje, ki ne zmaguje s svojo močjo, marveč s svojim razumom.
VSEBINA:
Posledice znfianja plač
su mi« wnüoio »4
Učiteljeva osebnost naj se zrcali predvsem v pravilnem razumevanju borbe za pravice lastnega stanu
Ze mnogo smo pisali in razpravljali o učiteljski stalnosti in pravičnem disciplinskem postopku, kar je oboje za učiteljstvo ne samo nujna, marveč naravnost vitalna potreba. Toda še in še moramo to poudarjati in
O zadnjem znižanju uradniških plač je naše časopisje že precej pisalo in reči moramo, da je pisalo uvidevno in se ni vrglo na polje demagoštva, kot se je včasih že to dogajalo. Zadeva je bila toliko resna, da je sama vlada uvidela nevarnost, ki je pretila uničiti mnoge družine ter je svojo prvotno uredbo pri najbolj prizadetih vsaj nekoliko omilila.
Vemo, da se je vlada dotaknila uradniških plač le v nujni potrebi, ki so jo zakrivile po eni strani razorane razmere svetovnega gospodarstva, ki sega tudi do nas, po drugi Strani pa se je pri nas v gotovih dobah denar naravnost razmetaval v najrazličnejše politične avainture. Veliko vprašanje pa je seveda, če bodo žrtve, ki jih more prenesti uradništvo, količkaj uspešno zdravilo našemu narodnemu gospodarstvu. Gospodarstveniki o tem po vrsti zelo dvomijo.
Danes se povsod čuti pomanjkanje gotovine. Krožečega denarja je vse premallo, odtod tudi zastoj trgovine, pomanjkanje dela in vsega kar je s tem v zvezi. Pri nas je stalno krožeči denar največ oni, ki pride iz rok uradništva. Saj živimo iz rok v usta kot pravijo ljudje. To vedo prav dobro trgovci in kmetje. Prve dneve v mesecu so trgi z vsem založeni, ker prodajalci vedo, da je dobil uradnik pred kratkim svojo plačo. Koncem meseca ne vozijo več takih množin naprodaj. V bližini večjih krajev to prav točno opazujemo.
Pa oglejmo si to zadevo še z druge, z duhovne strani.
V	boju za goli obstanek morajo propadati vsa lepa stremljenja v človeku, vzbujajo pa se rada nagnjenja, ki ne bodo v korist ne posamezniku, ne skupnosti. Boj za obstanek ne pozna obzirnosti in morale. O tem nam pričajo žalostni časi naše preteklosti, ko so se za količkaj boljši košček kruha prodajali nazori. Tu se odpirajo na stežaj vrata korupciji in vsem podobnim izrodkom nenormalnih razmer.
Uradništvo je zelo važen stan v državi. Kjer ta ustroj popušča, se začne še marsikaj rušiti. Svarilen vzgled za to nam je predvojna Rusija, kjer ti je uradnik naredil kajr si hotel, samo, če si mu naklonil dobro podkupnino.
V	predvojni Avstriji je bilo učiteljstvo v večini kronovin zelo slabo plačano. In kdo se je zavzel za to ubogo paro? Sama vojaška oblast! Seveda je niso vodili pri tem kaki
človečanski ali kulturni oziri, pač pa strah za lastni prestiž. Takole nekako je bilo pisano že v predvojnih letih v glasilu generalnega štaba: Učiteljstvo je treba boljše plačati ali pa podržaviti. Nevarnost je, da bo začelo zaradi gmotnega zapostavljanja vstopati v socialistične vrste. Te ideje bo potem razširjalo naprej med ljudstvom. Ni bolj nevarnih ljudi kot je inteligenca te vrste, ki je posejana po vseh skrivnih kotih naše domovine in nam lahko podminira s svojimi prevratnimi nazori vso očetnjavo. —
Take skrbi so imeli takrat vojaški krogi in niso bili ravno napačno poučeni. Saj so imeli odlično izvedeno opazovalno službo.
Danes so sicer drugačne razmere, a posledice, ki jih rodi beda, lahko zavzamejo sicer druge smeri, prinašale pa kljub temu ne bodo nič dobrega.
Pred očmi imam zlasti učitelja v zapuščeni, od kulturnih središč oddaljeni vasi. Edin tovariš, ki ga ima. mu je v dolgih zimskih večerih knjiga ali časopis. Knjigo si še izposodi. A čldvek nima pravega veselja) do nje, ker bi jo mnogokrat še rabil, a jo mora v določenem roku vrniti. Časopisa si pa kar ne more izposojati. Danes bi bilo to že kar poniževalno. Marsikoga zanima literatura, znanost, umetnost. A vse je v primeri z dohodki tako drago, da postajajo take želje nedosegljive. Radio je predrag. Kdaj bodo plačani obroki in kako, ko ni niti za najnujnejše življenjske potrebščine.
Samotarji rabijo včasih razvedrila, sebi enake družbe, sicer se jih loti melanholija, ki lahko otruje duha. Morali bi obiskati vsaj v daljših razdobjih kakršnokoli kulturno prireditev. To za današnjega človeka ni več potrata, temveč duševna potreba, ako hoče količkaj ostajati na površju naše dobe. Da bi mislil na daljše potovanje, ki širi človeku obzorje, mu daje priliko spoznavati svet, življenje, ljudi in razmere v bližnji ter daljni tujini, kar bi mu lahko zelo koristilo pri pouku —j to so danes že utopije.
Pravilen razvoj šolstva je mogoč le z njegovo ločitvijo od politične uprave
Za nove „iitanke
««
»Izvoljen je bil sreski redakcijski odbor (tov. nadzornik Potočnik, Kis-linger in Mahkota), ki bo zbral gradivo, ki ga bo prispeval srez. Pri šolskih konferencah naj se stavi na dnevni red točka »Naše čitanke« in o uspehu je poročati društvu; prav tako je poslati zbrano graldivo in nasvete.«
Tako je sklenilo sresko društvo Laško na svojem novemberskem zborovanju (gl. »Učit. tov.« z dne 5. XII. 1935.). Ta sklep je priča, da je okrožnica sekcijskega redakcijskega odbora bila pri tovariših in tovarišicah sprejeta z razumevanjem in je želja vseh, da pridemo čimprej do novega čtiva vsaj za osnovno šolo.
Ta ali oni bo morda rekel: »Kaj hočejo vendar, saj imamo čtiva dovolj!« Toda problem novih čitank je nujen in pereč že dalj časa. Posamezniki so neprestano opozarjali na nove potrebe, posebno ostre zahteve po novih sodobnejših knjigah so postavljali udeleženci izobraževalnih tečajev 1. 1927—29. Tudi pokrajinske skupščine so permanentno razpravljale v odsekih o novih knjigah za narodno šolo. Številni udeleženci svetovne razstave šolskih knjig v Lipskem 1.
1928.	smo predlagali spričo zastajrelih naših učbenikov že takrat konkretnejše oblike bodočih učnih knjig. Kakor mnogo važnih vprašanj, je tudi ta zadeva vsled rastoče gospodarske krize padla v pozabljenje, dokler ni letos stopila zopet v ospredje.
Nedostatke starih čitank so občutili (in še občutijo) vsi oni, ki so sledili duhu časa in doživeli prevrat v pedagoški usmerjenosti. Za uveljavljenje vzgojnih ciljev in izobrazbenih idealov je tudi novi šolski zakon iz leta1
1929.	določii nova pota aktivnosti dece in koncentracije snovi. S § 44. je bila uzakonjena aktivna ali delovna šola, ki je vrgla iz tečajev Herbartove norme. Oni, ki so bili ali so še ukoreninjeni v metodah 19. stoletja, potrebe po novem šolskem štivu še
ne morejo občutiti. Saj,so za predmetni pouk starega kova bile čitanke nalašč sestavljene in nikakor ne morejo služiti pravemu »Z i v-ljenjskemu pouku«, ki hoče privzgojiti trajno veselje do čitanja. Tega v veliki meri o šoli odrasli mladini ne moremo v splošnem trditi. Tovariš, ki je izvedel statistiko v kmetsko in gosp. nadaljevalni šoli večje ravninske vasi, bi lahko v tem pogledu podal porazne podatke. Kajti šola1 je navajala deco k čitanju beril, ne pa k či-tanju knjig. Pa še to se je vršilo na beril-nih sestavkih, večinoma dolgočasnih in zelo oddaljenih od resničnega življenja. Ze naslov »Čitanka« odbija in se v bodoče mora nadomestiti z naslovi iz življenja.
Idealne bi bile — zlasti iz vidika strnjenega šolskega dela — čitalne knjižice (pole) iz raznih življenjskih področij, ki bi vsestransko podale otroku kos resničnega življenja. To dejstvo je v polnem obsegu vpoštevala letošnja anketa za nove š o 1-
O premestitvah.
Posledice znižanja plač.
Za nove »čitanke«.
Prvi kongres Jugoslovanske Unije za zaščito dece.
Mladina govori.
LISTEK: Vse je tako kot pred sto leti.
Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
s k e k n i g e, na kateri pa so zastopniki skoraj vseh učiteljskih društev —- izvoljeni na letošnji banovinski skupščini JUU — za prehodno dobo ubrali še kompromisno pot: razredno čtivo v obliki sintetično zbrane snovi, kakor se je to dokaj posrečilo tov. Fleretu z »N a š o prvo knjig o«, kjer Ivo in Ana skozi vso knjigo doživljata veselje in žalost »š o 1 e i n d o m a«. V 2. šol. letu naj knjiga obsega žitje in bitje v »štirih letnih časi h«. 3. šol. leto naj pokaže »Ljubo doma, kdor g a i m a«, 4. šol. leto pa »Čez hribe in doline«. To so vodilne misli za posamezna šolska leta, kakor jih je predlagal tov. E. Vrane v znanem '»Projektu učnega načrta za narodno šolo«. (Izdalo JUU v Beogradu — cena Din 3-50.) To je najboljša rešitev za bližnjo bodočnost.
Nove »čitanke« v redakciji odbora JUU je pospešil tudi razpis novih šolskih knjig ministrstva prosvete v Beogradu, ki bo pa najbrž preklican. To bo stvari samo koristilo, saj je učiteljska stanovska organizacija proti monopolizaciji in unifikacijam nastopila takoj po izidu tozadevnih uredb, dobro poudarjajoč nadaljnji razvoj slovenskega šolstva.
Sekcija JUU je s posebno okrožnico razglasila, da je k sodelovanju za novo razredno čtivo osnovne šole
vabljeno vse slovensko učiteljstvo.
Tudi »Učit. tovariš« je v št. 15. od 7. novembra objavil podrobnejše smernice za zbiranje gradiva v označenem okviru razrednih vodilnih idej. Sresko društvo Laško je pokazalo kot prvo svetel zgled za sodelovanje. Naj bi sledila vsa društva, da bo bodoče čtivo osnovnih šol resničen in veren izraz vse Slovenije ter pravi odsev domače grude!
Poleg načela domačnosti in sodobnosti (socialno razgibana doba!) je posebno važen pedopsihološki (mladino s lovni) moment, ki se nekdaj pri čitankah še ni dovolj upošteval. Premalo temeljito poznamo duševni obraz povojnega slovenskega otroka, da bi mogli s 100 % sigurnostjo ugoditi njegovim potrebam. Nebroj vprašanj je še nerešenih in danes nimamo raziskanega niti zanimanja našega šol. otroka, dočim imajo drugi narodi že točno pedološko sliko svoje mladine. Morda bo »Vseslovanski pedološki kongres 1937 v Beogradu« dal potrebno inicijativo za znanstvena raziskovanja otroka v naši domovini.
Za sestavo novega čtiva bi bili zelo potrebni poizkusi na posameznih šolah, kjer se?naj po razredih in pri učiteljstvu ugotovijo posebno posrečeni literarni sestavki, ki iih je decai osnovne šole najbolj vzljubila. Takšno gradivo iz vseh srezov bi pomenilo posebno dragocen prispevek k izgraditvi naše mladinske literature sploh! Zlasti »Mladinski matici« bi podatki dobrodošli, posebno pa prosi zanje redakcijski odbor za nove šolske knjige, pri sekciji JUU v Ljubljani.
Po vzoru vrlih tovarišev v Laškem pojdimo na delo za nove slovenske »čitanke«, da s skupnim delom ustvarimo knjige, ki bodo v skladu s sodobnostjo in bližnjo bodočnostjo ter bodo neposredno tudi zrcalo slovenske pedagoške zavesti v onih časih, ki napredku šolstva sicer niso naklonjeni!
E. V.
Prvi kongres Jugoslovanske Unije
za zaščito dece
(Nadaljevanje.)
Predavanja o temi: Vmeščanje otrok v družine se je nadaljevalo istega dne (30. nov. pop.) v dvorani Rdečega križa. Število poslušalcev se je močno skrčilo.
Gospodična Milena Atanackovič (šef Odseka za zaščito mater in dece v ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu) je referirala o temi: Vmeščanje dece v družine v naši državi. V referatu g. dr. Ambrožiča smo že čuli. da v naši državi prednjači v delu za otroka Slovenija. Gospodična Atanackovič pa je to konstatacijo še podčrtala in se obenem spomnila velikega
dela na polju zaščite dece pokojnega predsednika te akcije g. Levičnika. Dobro poznavanje avstrijskih zakonov za zaščito otrok, kakor tudi dobro poznavanje slovenskih razmer v pogledu dečje zaščite, ki jih je osebno proučila, ji je omogočilo podati izčrpno sliko in stanje sedanjega dela. Podrobno je navajala pogoje, ki jih predvideva uredba za sprejemanje otrok v varstvo, poudarjala, da se povsod pojavlja težnja za zaščito dece, kar je znak, da je ta zaščita eden najbolj perečih socialnih in nacionalnih vprašanj. Če smo izvedli pri nas uredbo o socialni zaščiti otrok,
bi bilo v teh težkih časih naravnost nujno, da izvedemo socialno-higiensko zaščito otrok, ki kar kriči po uresničenju. Da je to resnica, bo razvidno iz statistike, ki jo bom dpdal h koncu tega poročila. Iz njenega, kakor iz vseh predavanj pa je izzvenela trpka resnica, refren današnjih časov: Za vse te stvari »nema budžetskih mogučnosti«. In- še številke onih fondov, ki so na razpolago, so silno majhne.
G. dr. Jovanovie (šef zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Novem Sadu je referiral o temi: Dečje kolonije v Dunav-ski banovini. Uvodoma je podal nekoliko zgodovine o dečjih domovih, v Dunavski banovini, povedal kako so pred in med vojno porabljali Madžari te domove v svoje nacionalne svrhe itd. Izrazil je mnenje, da dečji domovi v takem stanju, kakor so danes, nikakor ne ustrezajo svojim smotrom. Je pristaš dečjih kolonij. Toda prve kot druge ustanove se morajo boriti proti raznim boleznim, kakor je n. pr. trahomu, bolezni lačnih in golih. Dečji domovi, kakor tudi kolonije slabo uspevajo radi večnega menjavanja vodstva. Prav bi bilo, če bi se v dečje domove namestile tudi matere. Toda vse delo, ki se danes vrši v iznešenih smereh je skoro zastonj in nastane vprašanje: ali ima sploh kakšen smisel ukvarjati se v teh starih domovih, pa tudi, ali bi ne bilo bolje, da bi se podvzele vsaj vzporedno s tem delom v domovih tudi tiste socialne akcije, ki bi zlo v korenini zatrle? Prav pa bi tudi bilo, da bi imeli mi — za vsak slučaj — izdelan načrt, kam z otroki v slučaju vojne.
Gospa dr. Vajt-Gajičeva (šef urada za zaščito mater in dece mesta Beograda) je referirala o temi: Delo mesta Beograda za zaščito dece v tujih družinah. Dečjih dispanzerjev je malo, potrebe pa so vedno večje. In še za te zavode, ki jih imamo primanjkuje izobraženega osobja. Kar pa se tiče nameščanja otrok v tuje družine, je pa pri nas zelo težko. Za sprejem otroka v rejo se javljajo žene iz najnižjih slojev, tako da roma otrok iz bede v bedo. Vendarle pa je opaziti mnogo idealizma, saj je po približnih ugotovitvah bilo nameščenih v družine, ki so refiektirale več ali manj na zaslužek z otrokom 22'5 %. Umrljivost v dečjih domovih je 2-—S" %. V Sloveniji je ta odstotek še manjši, ali pa ga sploh ni. Največja umrljivost je v Prizrenu 68%! V mnogih primerih je treba v rejo oddane otroke nadzirati, bodisi radi event. zlorabe, bodisi iradi pomehkuženja.
Gdč. dr. Trbojevič (zdravnica dečjega dispanzerja v Zagrebu) je ref. o temi: Delo dečjega dispanzerja v Zagrebu na kolonizaciji dojenčkov in malih otrok. — Ko se je leta 1930. pričelo dajati otroke v rejo. se je jayilo v Zagrebu do 200 žena, ki bi bile pripravljene sprejeti otroke. Preiskava teh žena je ugotovila, da so iz najnižjih in najbednej-ših slojev zagrebškega mesta, ki jim je menda več do zaslužka, kot do požrtvovalnega dela. Jasno! Toda kljub temu je treba ugotoviti v mnogih primerih, da je ljubezen do teh otrok resnična. — Mnogo neprilik povzroča tudi ugotavljanje identitete teh otrok, saj je cesto nemogoče ugotoviti ime, starše, kaj šele ostale podatke. Po zakonu se jim imena ne sme dati, zato jih kličejo kakor pač nanese. Kolonizacija zagrebške dece se je sprva, vršila na Turopolju, ker pa podnebne prilike niso bile ugodne, se je kolonija prenesla v Krapino.
Po tem referatu, se je razvila diskusija. Do posebnih ugotovitev ni prišlo. Sprejela se je naslednja resolucija o oskrbi otrok v družini:
L Kolonije za dojenčke in male otroke
so pokazale v naši državi, čeprav se morajo boriti z mnogimi težkočami, da morejo biti zelo dober in cenen način oskrbovanja in zaščite predšolske dece in dojenčkov pred koncem prvega leta.
II. Prva organizatorna načela kolonij so:
1. Treba je posebno skrbno izbirati kraje za kolonije in še skrbneje izbirati hrani-teljice. 2. Vsaka kolonija, mora vsekakor imeti v svojem središču otroško zdravstveno postajo z otroškim dispanzerjem- 3. Kot ko-lonijske otroške zaščitne sestre se smejo postavljati samo dojilje in temeljito šolane v zdravstveni socialni zaščiti dece. ki so se pokazale zelo sposobne pri praktičnem delu. 4. Vsaka kolonija mora biti pod vodstvom ali vsaj strokovnim nadzorstvom pediatr-
skih ustanov. 5. Nekontrolirano oddajanje dojenčkov in malih otrok na hrano se mora pobijati z zakonskimi in upravnimi ukrepi.
III.	V kolonije ne spadajo, temveč v por, sebne otroške domove:
1. Nedonoseni in bolpi dojenčki. 2. Bolni in bolehaj otroci. 3, Otroci z duševnimi in telesnimi hibami. Prav tako ne spadajo v kolonije tisti otroci, ki jim je moči materialno in moralno z zadostno, pozornostjo streči v lastni družini, ožji ali širši.
IV.	Priporoča se zasebnim društvom, občinam in banovinam, da posvečajo večjo pozornost kolonijskemu sistemu za oskrbo dece.
V.	Priporoča se tudi' za otroke v šolskih letih vezani k0lonijski sistem, da se namreč po možnosti tudi zanje ustanove kolonije. Te kolonije bi morale biti pod pedagoškim vpdstvom, sodelovanje otroških zaščitnih sester, kolonijskih oziroma šolskih zdravnikov je pa neobhodno potrebno.
VI.	Posebno se priporoča, da se ustanove posebne kolonije za bolne in zdravstveno ogrožene otroke.
VIL Za zapuščeno mater z dojenčko«» se priporoča namestitev v otroških kotppijah, ki imajo dobro organizirane otroške dispanzerje z zdravnikom-pediatrom.
Naslednjega dne (1. dec.) dopoldne se je vršila druga glavna redna skupščina Jugoslovanske Unije za zaščito dece. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Šilovič.
Popoldne so bila na programu predavanja, ki so obravnavala temo: Rasna higiena in dečja zaščita.
G. dr. Kostič (univ. prof. Beograd) je referiral o temi: O potrebi rasno-higienske orientacije v zaščiti dece. Vsi dosedanji rasno-higienski zakoni so več ali manj sentimentalni in škodljivi. Zaščita, ki ima v obziru samo sedanjost, je zgrešena. Deca, ki nima roditeljev in sploh nikogar, kakor tudi kreteni, je danes mnogo na boljšem, kot pa oni otroci, ki imajo roditelje, čeprav se le-fi nič ne brigajo zanje. To nikakor ni prav- V principu je treba zaščititi predvsem one, ki so zdravega pokolenja in ki obetajo postati dobri državljani in imeti zdrave potomce. Skrb za. defektno deco (slepe, gluhoneme, duševno bolne itd.) naj se dado v posebne zavode in naj skrbe zanje razne humane organizacije. Onim otrokom pa, ki ne spadajo v te zavode, a so potrebni zaščite, naj omogoči znosno, življenje in napredek. Le-ti so potrebni zaščite, dočim so defektni potrebni predvsem skrbstva. Toda napačno 'bi bilo misliti, da je mogoče rešiti otroka samo z zadostno obleko in higienskim stanovanjem! Rasno-higiensko zaščito v omenjenem smislu so izvedli v Nemčiji.
G. dr. Petrovič (šef dečjega oddelka obče državne bolnice v Beogradu) je referiral o posledicah veneričnih bolezni roditeljev na potomstvo. Venerični bolezni, ki se podedujeta sta samo dve: gonoreja in sifilis. Pred1' 50, 60 leti nam še ni bilo znano zakaj se rodi slepa in gluhonema deca. Moderna medicina pa je ugotovila, da taki pojavi neredko izvirajo radi obolenja staršev na gonoreji. Gonoreja, kakor tudisifilida sta pri nas zelo razširjeni. Posebno zadnja, tako. da bi bilo potrebno proti tej bolezni pričeti obrambo na isti način, kakor se vrši obramba proti tuberkulozi. Kako se prenaša sifilis na otroka še ni popolnoma raziskano. Od sifilitičnih staršev rojeni otrok oboli navadno v 5 mesecu. Infekcija pa se izvrši navadno ^e v 5 mesecu nosečnosti. Malo verjetnosti je, da bi se moglft, prenesti, kal te bolezni od očeta na otroka. Najhujši je oni sifilis, ki ga prinese jOv otaoci: že s seboj nasvet. Posledice te bolezni pa se najhujše prikažejo v 2., 3. in 4. letu predvsem na kosteh. — Predavanje je bilo strogo strokovno-znanstveno, tako, da so mu prisotni s težavo sledili. Toda bilo je izčrpno napisano, ni pa ga biUfc mogoče tako tudi podati, kakor vseh predavanj tega, dne, ker je primanjkovalo časa.
G. dr. Nedeljkovip (doc. univ. Beograd) je Teferilal o temi: posledice tuberkuloznih roditeljev na potomce. Sprva se je mislilo, da, je tuberkuloza dedna. Koch je to mnenje ovrgel, ko je našel bacile jetike. Toda to odkritje pa še ni povsem izključilo možnosti tuberkulozne infekcije semenske stanice, od-nosno embrija. Znano ie namreč, da je nekemu strokovnjaku uspelo inficirati kurje
jajce z bacili tuberkuloze. Pišče; ki se je izvalilo, je bilo tuberkulozno. Nastalo je torej vprašanje, ali ni mogoča tudi infekcija semenske stanice. Ta verjetnost pa je bila .odstranjena z ugotovitvijo, da potuje sepienska Staniča tv maternico tako hitro«, da je infekcija skoro absolutno nemogoča. Eksperimenti so pokazali tale rezultat na kuncih: Samica zdrava, samec tuberkulozen; eden od mladičev je gotovo tuberkulozen. Na vprašanje: Ali je ono dete, ki se rodi od tuberkulozno obolele matere isto po svoji fizični kvaliteti kot ono, ki se je rodilo od zdrave matere, je
sledil odgovor, da popolnoma isto in tudi brez nevarnosti, da oboli, seveda, če se odstrani mpžjiost zunanje infekcije. Iz tega sledi, da je dete,o dtubcrkulozno obolele matere prav tako podvrženo infekciji kjpt dete, ki ga je rodila zdrava mati. Vprašanju- Ali je dete jetično ,bolne matere, morda bolj odporno od deteta zdrave matere, je sledil odgovor da ne. Torej je eventualna imunizacija izključena. Eno pa je gotovo, da otroci, ki so se rodili od tuberkulozno bolnih staršev, pozneje hitro obolijo, in to s 67 % verjetnostjo.
(Dalje prihodnjič.) Vojko Jagodie.
„Tako bom preromal s qulo in palico vso to lepo domovino in ne bo ga rodoljuba, ki bi poznal narod tako natanko kakor jaz. Časih sem si hudo želel, da bi prepotoval domovino iz kota v kot, — no, zdaj jo bom na deželne stroške."
Ivan Cankar, Zbrani spisi, 9. zvezek, stran 102. %
Mladina govori
(Ob 2. številki »Našega roda«.)
Lica so zažarela deci v razredu, ko je došel sel in napovedal: ¡»Pridite v pisarno po 2. številko »Našega roda«. Ko jc prejel vsak učenec svoj izvod, so se pogreznili v tiho ogledovanje, prelistavanje in prebiranje. Samo za toliko, da je bilo ugodeno njihovi radovednosti. Otroci so namreč prav taki kakor odrasli, ali pa narobe: odrasli so prav taki kakor otroci. Zadnjič sem bil v neki zelo spodobni družini, kjer so prejeli v tre-notku, ko sem se mudil tamkaj, knjige neke književne družbe. Da ste jih videli, kako so planili po njih in bi v tej, nadvse spodobni družini, prišlo kmalu do prepira, kdo si bo naprej ogledal posamezne knjige.
»Naš rod si boste ogledali podrobneje doma, potem pa se bomo jutri o njem pomenili,« smo končali razgovor prvega dne.
Prihodnje jutro so vsi buljili v list, še preden se je pouk začel. Takoj po molitvi smo otvorili »plenarno debato«. Kako in kaj je sodila mladina o listu po vtisih sama od sebe, pa naj prikažejo naslednje njihove besede:
Naslovna stran: Slika je taka kakor v prejšnjem mesecu, le številka v desnem zgornjem kotu je zamenjana, — Na večji, sliki sede otroci še na prostem in bero knjige, v krogu pa je narisan sneg. —
Miklavž bi moral biti narisan, ali pa kaj Miklavževih daril. — Namestu otrok pod drevesom, bi moralo biti narisano kaj od zime.
Ali je ta številka za november ali december? se je zanimal eden izmed malih naročnikov. In povsem upravičeno! Naša šola je prejela 2. številko šele 1. decembra, pa ne po krivdi uprave Mladinske matice. Naslovna stran lista ne beleži nikakega datuma.
—	Jaz bi želel, da se naslovna stran vedno menja.
—	Podobe pa naj, bodo bolj v živih barvah, ker jih preri^ni.
Deci pojasnim, zakaj ne menjava »Naš rod« svoje zunanje obleke- padec števila naročnikov, stroški za klišeje, honorar slikarju za1 vsako sliko itd. Pa jih povprašam, Če so zadovoljni z mojim pojasnilom: »Ja, če ni drugače!...«
Pri križanki »Spomenik« se pritožijo, da morajo uganiti tudi latinske besede, pa se tega ne uče v osnovni šoli. (Sploh so včasih še celo odrasli v zadregi, ko rešujejo kri-
žanke, kaj šele mladiči, ki jim je list nar menjen.)
Ribičičeva uvodna povest jih je zadovoljila. Francelj ima tako naročeno od doma, naj ne ponuja malice okrog in mora ubogati. Vsi pa so sočuvstvovali s siromakom Kočarjem. Povedati tudi moram, da smo Kočarjevega iz povestice popisali. Lačnega dečka so prav dobro pogodili in tudi sočuvstvovali ž njim. Marljivo so iskali spisu naslove. Nekaj jih navedem: Požeruh. Požrešnež. Lakomnež. Pojedina v drvarnici. Skrita malica. Ubožen fant. Jed v miru. Slastna klobasa. Neusmiljeni fant. Skopi deček. Siti Francelj in lačni Kočarjev.
Bratovščina Sinjega galeba, Z veseljem so ugotovili mladi kritiki: Zdaj pa niso več slike tako počečkane. Zaželeli pa so, naj bi bile risbe prazne in ne črtaste. — »Doma bi jih radi barvali.« In res, lansko leto so imeli Šimnovega Lipeta prav lepo in lastnoročno pobarvanega.
Pri »Šoli«, in drugih neilustriranih prispevkih so obžalovali, ker ni v povesti slik. Otroška duša hoče svoji fantaziji konkretne opore, pisana beseda ji je zato preslabotna, risbe pa točno usmerijo njegovo razglabljanje.
»Med sponami« našega stanovskega tovariša Josipa Lapajneta bo v tej številki še najbolj porabna snov za skupno razredno razpravo. Saj je posneta iz našega doniačega področja. Mladina pa, se je izrekla o spisu tako-le: Naslov je zelo čuden. Mi bomo dali povesti drugačen naslov, so se vsi odločili. Motili pa so jih tudi vmesni naslovi (prevelik tisk!) in so dejali: Sem mislil, da se tam: »Pot k svobodi« že prične druga povest.
Zelo jih je pritegnila tudi poslednja ilustracija: Pogled na rojstni kraj Davorina Jenka. Škoda, ker ni naveden risar in pod sliko podrobnejši opis, kaj prikazuje. Zlasti imena zasneženih gora. Pa jih bomo poiskali ob priliki na zemljevidu, ko se bomo, z. La-pajnejevim prispevkom podrobneje pobavili. Vem pa, da bo tega prispevka vesel vsak, ki mu služi »Naš rod« za razredno štivo. Naj nam, jih nudijo v vsaki številki.
Kužki — fotografija Franceta Ferjana — so tako srčkana slika, da spravijo v dobro voljo vsakogar. Od najmlajšega do največje-
Vse je tako kot pred sto leti
Kmetje so sami sezidali šolo, a učitelja jim nikdo ne pošlje.
V »Politiki« od 1> dec. t. 1. je priobčen iz Nevesinja sledeči zanimivi, od Milana Šantiča podpisani dopis.
Vse je še tako kot pred sto leti. Brez-pptnj in nprpdovitni hercegovinski Kras se ni spremenil niti za las. Hišice prilepljene ob skalo z nizkimi slamnatimi ali lesenimi strehami, a vasi raztresene. Ni tu bogž^ih ravnin, ki se ,na jesen zlatijo od zrelega rumenega klasja, niti širokih ulic, ki dehtijo po nasičenosti in bogastvu. Ceste o katerih se je stoletja sanjalo in pripovedovalo, niso prepletle Hercegovine. Vse je še v znamenju pričakovanja in pobožnega molka, vse še v znamenju vere, da bodo prišli boljši in srečnejši časi. Na žalost ti ne pridejo, a čas tepta grobo, neusmiljeno.
Nadloge, vse težje od težkih lebdijo kot nekako prekletstvo nad tem krajem. Živi se od pripovedk in gosli, od izročil, ki prehajajo od roda do roda in od starega viteštva, ki se z neko čudno pieteto hrani v dušah lačnih gorcev, kot staro orožje v muzejih. In sreča je, da je tako. Ako ne bi bilo tega
ogromnega optimizma, ako ne bi bilo praznih sanj, ki omamljajo ta svet in ga uspavajo v njegovih praznih, nadah, ako bi ne bilo tega, bi bila Hercegovina obsojena na samomor.
Hercegovinska vas ni danes željna samo kruha, soli in vode. Njena težnja za šolo in ?nanjem je prav tako zelo velika. Nešteto kmetov je prodalo zadnjega vola, zadnjo ovco, da bi poslali otroka v šolo. A na žalost, največje je število takih, ki nimajo ničesar prodati, ki ob največjih žrtvah ne morejo nuditi otroku niti ono najpriipitivnejšo izobrazbo. Q> šolah v gornji; Hercegovini se sploh ne more govoriti, ker jih imajo le v trgih in velikih \aseh. Niso redki primeri, da hodijo, otroci; po deset dvanajst in tudi več kilometrov do najbližje šole. Toda kmetom ni žal truda ne časa in tudi ne prispevkov, v kolikor sploh morejc kaj prispevati, da bi le prišli do šole. Njibove želje ostajajo vedno le želje, ker jim država ne more pomagati. To se mora končno tudi razumeti. — So pa primeri, ki se jih v resnici ne more razumeti. Kako zelo si hercegovinska vas želj priti do šole, bo najlepše pokazal primer Selima Eminoviča.
Selim je edini, ki zna pisati in citati v Kljunih, vasi, ki se je skrila v podnožju planine Crvnja sedemnajst kilometrov od Nevesinja. V tej vasi je 75 za šolp doraslih otrok, Selim jih je gledal dan za dnem, kako
skačejo bosonogi za kozami! Nikogar ni bilo, ki bi jih učil pisati in citati.
—	A jaz vem, ie rekel Selim, ki ima tri-desetsedem let, kako zelo mi je v življenju služilo onih nekaj črk, ki sem se jih naučil še kot otrok. Tudi med vojno mi je bilo vedno lažje nego ostalim tovarišem. Bog mi je dal in hiša mi je donašala... In odločil sem se sezidati šolo svoji vasi.
Tako se je tudi zgodilo. Selim je sklical vse moške iz zadruge Eminovičev, ki šteje šti-ridesetštiri člane in jim je sporočil svoj namen. Možje so se spogledali in blagrovali to misel...
—	Bilo srečno ... zidaj brate! so soglasno vzkliknili vsi.
Selim je sklical tudi ostale kmete in jim sporočil kai namerava. Nikdo mu ni odrekel pomočj. Kladivo je kmalu zapelo in delo se je pričelo. Od zore do mraka so nosili kmetje zemljo, klesali kamen, zidali. Tako so delali vse leto, ko je le čas dopuščal. Šola je bila sezidana in pokrita. Ni morda to kaka hišica, nego prava, pravcata šola. ki ima dve ogromni učilnici, svetli in popolnoma higiensko urejeni. V istem poslopju sta tudi dve stanovanji za učitelja, ki prideta v vas. A ni ostalo samo pri tem. Selim je pripeljal mizarje in dal napraviti šolske klopi in mize. Še več: kupil je zemljevide in jib obesil na stene, nabavil je šolske knjige in tudi zvezke.
To vse je naredil Selim Eminovič za svojo vas.
Ampak vas še: vedno nima šole, čeprav je Selim stavil zgradbo na razpolago rpipistr-stvu prosvete, brezplačno in brez najemnine-Učitelj še vedno ni imenovan. I£ipetje že kam nezaupno gledajo na Selima in so pripravljeni. da se mu nasipejejo.
—	Kaj je z učiteljem, Selim? ga sprašujejo vsak dan.
—	A jaz ne vem, kako naj se še nadalje izgovarjam, pripoveduje Selim skoro s solzami v očeh. Bile so že komisije tu, reše-nje je tu, table so postavljene, vse, vse je, le učitelja ni od nikoder. Zelo me je sram pred kmeti. Izgovarjam se, lažem in s težkim srcem delam. A še vedno čakamo...
Ako se ministrstvo prosvete usmili in pošlje učitelja tej nesrečni vasi, mu bo Selim zgradil prihodnjo pomlad tudi vodnjak in postavil nanj črpalko.
—	Tudi hlev mu bom zgradil in pripeljal mu bom konja, samo da bom mogel srečavati učitelja na vasi.
Te šole bi se posluževalo pet okoliških vasi. Sedaj jih je štirinajst, ena zraven druge in vse so brez šole. To so: Luka, Bobano-viči, Zaborani, Dramiševo, Seljani, Krušev-ljani, Živanj, Grdača, Branješina. Kovačiči, Kljuni, Presjeka, Borovčiči in Crkoviči.

Mladinska matica
ga. Posebno še otroke, ki so tako navezani na živalce. In kaj vse vidi mlado oko! Tisti kuža s črno liso preko očesa jim je bil najbolj všeč. — Škoda, ker je samo slika in ni od njih ničesar napisanega. Eden pa se celo zanima, kje imajo te psičke. Je namreč pripravljen na kupčijo ali pa na zamenjavo, in bi dal za psička svojega zajca. — V dokaz, kako poživi taka slika, naj povem še to o mali Alenčici, ki ji je še jezik neroden, saj ne šteje še niti poldrugo leto. Ko je ugledala kužke v »Našem rodu«, jih je brž pričela božati s svojimi drobnimi prstki in zraven lajala hov, hov... Potem pa se je spustila na vse štiri, lazila po sobi in gledala prav hudo ter oponašala psička : hov-hov, hov-hov!...
Gotovo veliko razodetje otročička, ki še ne ve za pisano besedo, slika pa mu že ustvarja predstave v mladi bučici.
Abesinija. Mladina, o ta naša mladina, je bojevita. Pravi, da je bilo popisovanja od
Abesinije že dovolj v 1. številki. Hoče poročil o bojih. Pač prainštiHki clrtvekiU Tn t'udi slike iz Abesinije naj bi prinesle trenp^e iz spopadov. »Kakšne na primer?« sem vprašal.
— »Kako se streljajo, bojujejo.' Tank v jami. Italijani v strelskih jarkih...
O, ideja miru, kje si!
Drobiž ima namen služiti za oporo pri razrednem pouku. Tega je gotovo premalo. Tisto od drevesnega lista pa bi bolj spadalo v pomladansko številko.
V vsej številki je v rimani besedi le en prispevek o pilotih. Kaj je med našimi pesniki kriza?
Prelistavanje 2. številke .kaže, da se od-mikamo bolj preko mej naše ožje domačije. Zdi se mi, daje določenega preveč prostora za vprašanja, ki se jih ne dotikamo toliko v naši narodni šoli. Tako se dozdeva meni.
Sicer pa, kolikor glav toliko njlsli.
—nč—
—mm V zadnji številki »Književnosti« je
izšla skoro 4 strani dolga ocena o naših zadnjih rednih publikacijah. Po daljšem uvodu, kjer kritik govori o zmotnem malomeščanskem gledanju naših pisateljev v obče, prehaja na Mladinsko matico. Pravi, da je izdala za 22.50 Din kvalitativno lep dar. »Zato je tem težje razumeti — nadaljuje — bedasto, anonimno, demagoško gonjo, ki so jo zadnji čas započeli proti M. M. neki kulturno reakcionarni elementi, ki so v zadnjih mesecih oživeli med Slovenci kakor gadje na soncu. Tak način borbe proti neki kulturni instituciji, pa naj ista še tako slabo vrši svoje poslanstvo, dokazuje le vso strahotno duševno revščino zaplotnega ovaduha. V takih primerih je pošteno in možato nastopiti odkrito v stvarni in objektivni kritiki. Dvomim, da bi katerikoli narod v zapadni Evropi, da o balkanskih sploh ne govorim,' imel mladinsko književno družbo, ki bi se po svoji organizaciji dala primerjati z Mladinsko matico. 2e s tega gledišča bi jo morali čuvati, pač pa bi morali strogo paziti, da v kritiki opozorimo na vsako eventualno napako idejnega in vzgojnega značaja, ki bi jo uredništvo publikacij M. M. zagrešilo.«
V nadaljnjem kritizira podrobno vse 4 kniige, in sicer najbolj negativno »Po lepi Sloveniji«. Pi-oti »Kralju Honolulu« je že apri-ori zaradi pravljične snovi1. »Kresnice« so mu še vedno pisane preveč v malomeščanski miselnosti brez socialno znanstvene podlage in idejne povezanosti. Najboljša se mu zdi Bevkova knjiga »Pastirci«, čeprav po njegovem mnenju rešuje Bevk problem zločina, krivde in kesanja zmotno le z golega psihološkega stališča.
—mm »Našega roda« božična številka je v tisku in bo dotiskana v soboto 14. t. m. V ponedeljek 16. t. m. se začne ekspediciia tako, da bodo imele list že vse šole lahko še pred božičem. Ljubljanske šole lahko dphijo list že od ponedeljka dalje.
—mm Vsebina božične številke »Našega roda«:
Ribičič: Uvodna.
Seliškar; Bratovščina Sinjega galeba.
Pregelj: Bolna zgodba.
Winkler: Romarji.
Kunčič: Otroci iz predmestja: Pismo iz zlate mladosti. Pravljice.
Kaden - Bandrovskj - Vodnik: Žid.
VCitelJski pevski zbor JUU
UČITELJSKI PEVSKI ZBOR JUU
NA PRAGU JUBILEJNEGA LETA
Vsled nastalih težkih časov je grozila - UPZ kriza, ki pa jo je treba energično in samozavestno premagati. UPZ je bil in mora ostati ponos vsega učiteljskega stanu. Spodaj objavljene izjave naših naj odličnejših glasbenikov pričajo, da je obstoj zbora in njegovo važno kulturno ter umetniško delo življenjska potreba ne samo našega stanu, temveč celokupnega našega naroda.
Zato stopimo s pogumnim korakom in jasnim licem v jubilejnp leto našega plodo-nosnega pevskega dela.
I.
Spričo vesti, da je Učiteljski pevski zbor ogjožen v svojem obstoju, ker so še vsled državnih^ finančnih uk.repov posredno zamajala tla tudi tej umetniški skupini, smatramo podpisani, ki spremljamo naše javno glasbeno življenje, za svojo dolžnost, da opozorimo na, veliko škodo, ki bi sledila razpadu Učiteljskega pevskega zbora z ozirom na slovensko glasbeno kulturo.
"Učiteljski pevski zbor je tekom svojega desetletnega plodnega delovanja svoj obstoj povsem opravičil in ne le to. Iz njegovega dela so dosedaj dozoreli sadovi, ki vidno sestavljajo žetev naših glasbenih tal. Če že preidemo vrednoto, ki je podana s tem, da so njegovi koncerti tako ugodno poživljali naše koncertno življenje, si je pa zbor pridobil svojo izredno zaslugo s tem, da je stal vedno v prvi vrsti kot borec za splošno in še posebej za domačo sodobno glasbeno umetnost in izrazito vodil sočasni glasbeni razvoj, kar je bistvena dobrina vsega kulturnega življenja. — Tako si je pridobil upravičeni naziv prvobo-riteljstva in je s tem tako zelo podprl svoje poslanstvo, da bi sedaj njegov lasten razpad učinkoval nad vse neugodno. Ne pomenjal bi le velike izgube za našo glasbeno kulturo in njen zdravi sočasni razvoj, temveč obenem izgubo tudi za vse slovensko učiteljstvo. ki je dosedaj s tem svojim zborom neposredno in bistveno posegalo v razvoj naše glasbene kulture, ki bi pa z razpadom zbora stopilo pov-kem v ozadje in se nehote izjavilo za občutni glasbeni kulturni zastoj. Taka opredelitev res nikakor ne more odtehtati dosedanjih žrtev.
V Ljubljani, 8. novembra 1935.
Dr. Danilo Švara, s. r. Vilko Uknar, s. r.
Slavko Osterc, s. r., Julij Betetto, s. r.,, L. Mario Škerjanec, s. r.
II.
Učiteljski pevski zbor v Ljubljani se je v desetih letih svojega obstoja izkazal kot zelo pomemben glasbeno .- kulturni in pevsko vzgojni faktor. Škoda bi bila ne le slovenskemu narodu, temveč tudi članom zbora samega, če bi zbor prenehal. Četudi živiipo težke čase in bo sodelovanje pri zboru terjalo še od marsikoga mnogih žrtev — naj člani vztrajajo! To ni le moja misel, ampak gotovo tudi drugih slovenskih skladateljev in glasbenikov.
Opozarjal pa bi na to, naj Učiteljski pevski zbor posveti v bodoče svojo posebno paž-
Young - Kunaver: Z rjavim medvedom v Sibiriji.
V	Cicibanovem rodu je tole:
Vseved.
Roš: Ježuščku.
Ribičič: Pogovor v hlevcu. Miklavžev sejem. Božično drevo.
V	rubriki Doma in po svetu so naslednji članki: Prvi december, Abesinija, Židovsko novo leto in Skadrsko jezero se veča. Sledi Sicherl: Mladi smučar. Mladina piše, Uganke in dr.
V	ilustrativnem delu so zastopani: Sirk, M. Gaspari, Sede j in s samostojno risbo »Božič bednih« Rajko Slapernik.
—mm Statistika naročnikov na »Naš rod« v logaškem srezu nam kaže tole sliko. Brez »Našega roda« je ena sama šola, in si-Ger Sv. Vid. Po 1 naročnika samo imajo 3 šole, vse druge po več. Največ naročnikov imajo Žiri, in sicer 115, za njimi je Dolnji Logatec z 89, Planina pri Rakeku s 55, Stari trg s 48, Grahovo s 47, Rakek s 39 itd. V primeri z lanskim številom se je zmanjšalo število naročnikov letos na 12 šolah, povečalo pa na 8.,
V	celoti je padlo število naročnikov od lani od 675 na 637, torej za 38. Prirastek imajo naslednje šole: Begunje, Grahovo, Gor. Jezero, Laze, Dol. Logatec, Planina pri Rakeku, Rovte in Sv. Trojica.
—mm O drugi številki »Našega roda« piše »Mariborer Zeitung«: Druga številka tega mnosočitaiiega mladinskega' mesečnika prinaša mhcigb pOučntga in ^abavriega gladiva. — Mnogo slik ita ugank dopolnjuje bogato vsebino.
Tudi »Mariborski večernik« poroča o vsebini te številke.
—mm KER SE DOGAJA VSAKO LETO, da ne naročijo učenci pravočasno tretje t. j. božične številke in jo naknadno po praznikih le redki naročijo, nam ostane veliko število listov i nam iz tega razloga odpade tudi veliko število naročnikov, prosimo cenj. tovariše in tovarišice, posebej še naše poverjenike, da zberejo pravočasno naročnino in nam jo dopošljejo še pred prazniki. Številka je vsebinsko izredno bogata in naravnost razkošno ilustrirana in -rav žal bo vsakemu, ki bo brez nje. Kdor ne naroči te številke, ne ostane samo hrez celotne glavne povesti ampak izgubi tudi pravico do knjig ob koncu leta.
njo v prvi vrsti slovenski pesmi, bodisi umetni, bodisi narodni, tudi naj ne izvaja samo najnovejše, pač pa tudi Starejšo slovensko glasbo raznih slogov. Koliko skladb (slovenskih) je še n. pr. v »Pevcu«, »Zborih« in drugod, ki se še niso izvajale kljub temu, da so prav dobre.
V Ljubljani, 8. novembra 1935.
Stanko Premrl, s. r.
III.
Položite dragli tovariši na ono stran tehtnice 10 dinarjev — saj toliko ste sklenili žrtvovati za svoj pevski zbor — na drugo stran pa nagromadite svoj največji ponos, svoj pevski zbor, k temu dodajte deset let njegovega znoja, deset let njegovih slavnih uspehov, deset let svoje rodne glasbe, deset let svoje glasbene kulture, vse nade, ves trud, vso nesebičnost stotine svojih tovarišev pevcev in njihovega dirigenta, vse glasbene umetnine, ki ¿o jih1 v' čast pevskega zbora in ponos domovine ustyarili odlični, skladatelji, dodajte če je še kaj prbstork, ¿mo svoje uvidevnostj in košček tovariškega stanovskega Čuta. 1
Ako odtehta 10 dinarjev vso to goro na drugi 6trapi pa pustite, da pevski zbor propade:	Emil Adamič, s. r.
IV.
Nemilo me je dirnila iz Vaših krogov vest, da je zaradi redukcije plač članstvo nekaterih sreskih učiteljskih organizacij sprejelo sklepe, ki ogrožajo obstoj Učit. pevskega zbora baš pred durmi proslave lOietnice Njegovega obstoja.
Ti sklepi so gotovo prenagljeni, saj vendar vkljub temu, da je za Vas prikrajšanje na plačah občutno in bridko, ne smete svojega velikega požrtvovalnega dela, uspehov vreči na stran. Kot Vaš odkritosrčni prijatelj, Vas rotim, da ostanete zvesti svojemu zboru in nadejam se, da bo moja prošnja našla v Vaših discipliniranih vrstah prijazen odziv.
S pevskim pozdravom!
Zorko Prelovec, s. r.
pevovodja in skladatelj.
V.
Iz novina doznajem o reakciji slovenske inteligencije prigodom snižanja plača. Nemilo me je to iznenadilo i ako razumijem nezadovoljstvo naših eminentno kulturnih radnika-narodnih učitelja, iz čijih sam redo-va potekao i ja, te poznam u tančine taj po-žrtvovni rad, od nikoga cijenjen ni priznat.
Svi smo državni činovnici pogodeni sni-ženjem n&ših i onako borih plača. I ja lično — dabome — osječam to i te kako (pbgo-tovo moja bolja polovica), ali mi nije na kraj pameti, da se za to osvečujem na naj-osjetljivijom mjestu domovine svoje — na njezinom kulturnom polju... Kad bih mo-gao da odložim pero radi nečijih pogrešaka i da i dalje ne komponiram i ne idealizujem pomoču muzike tradiciju, koju nam je svima namro naš izmučeni narod u njegovim najte-žim vremenima... Imam živi osječaj, da kad bi tako radio, onda su svi moji dosadaš-nji podvizi biii prosta — laži..
Za to se ja nadam, da če slovensko učiteljstvo korigirati svoje u razumljivom afektu zauzeto stanovište, te da 'Če 6e 'i dalje upreti utrtom stazom kroz buru i oluju —
Splošne vesti
—	Ljudem čistih namenov! Prijatelji so me opozorili, da se raznašajo po Dravski banovini vesti, da jaz preganjam učitelje, ki niso hoteli izstopiti iz S. K. J. Nepotrebno je debatirati o stvari in nimam pred kom se opravičevati, ker širjlci. omenjenih vesti nimajo njkake podlage za svoje trditve.
V Beogradu, 5. decembra 1935.
Ivan Dimniku predsednik JUU.
—	Učiteljski dom v Ljubljani. Na vda-npstno brzojavko je prejel načelnik tov. Vr-hpvec nastopno pismo: »Minister dvora. Beograd, 5. decembra 1935. Gospod. Po nalogu Njeg. kralj. Visočanstva kneza-namestnika čast mi je izjaviti zahvalo za izraze vdanosti in zvestobe, poslane Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu v imenu slovenskega uči-teljstva povodom odkritja spominske plošče blagopokojnemu Vitešpemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Učiteljskem domu v Ljjubljani. Minister dvora: Antič, s. r.
—	SRES. UČITELJSKA DRUŠTVAJ Ne odlašajte z nakazili članarine sekciji JUU za Dravsko banovino! Članarina je ista, kakor jo je določila zadnja banovinska skupščina ljjt jo posamezna društva ne morejo samovoljno izpreminjati. Zato prosimo čim hitrejšega nakazila.	Blagajnik.
UČITELJSTVO IN ZNANOST
Ko zapusti učenec, dijak ali visokošolec šolske klopi in predavalnico za vedno in nastopi službo, ki si jo je izbral in za katero je študiral, tedaj se oddahne. Šolanja je ko-njec. izpitov je konec, strah pred bližajočim sp izpričevalom je prenehal. Človek, ki po dovršenem šolanju nastopi službo, se udobno pretegne in oddahne. Človeška družba skrbi zpnj in ga plačuje, da opravlja svojo službo \Jestno in točno v uradnem času. Ko pa se
vf&fe sfojtaSg»;	z,a njegovim
hrbtom, tedaj je prost m svobodno razpolaga s svojim časom. Služba je služba, prosti čas je pa prosti čas! Tako ima večina ljudi dovolj časa za zabavo in počitek. Nekaj pa je stanov, ki tudi s svojim prostim časom ne morejo .razpolagati. Med njimi najbolj prizadet je pač učiteljski stan. Človek božji, kedaj pa si prost?! Ko prideš iz šole, iz »uradnega lokala«, ki ti vzame minimalno pol dneva, tedaj se šele začne tvoje pravo delo. Pri tem pa ne mislim popravljanja zvezkov — tu, je malenkost. Največ časa, t. j. ves prosti čas v,zanqe učitplju pripravljalno delo za vzgojo in pouk, za delo v Šoli. Ne, ne zloglasna »pismena priprava«, kateri pojem še marsikje straši, temveč zbiranje, pripravljanje in urejanje gradiva, za šolsko delo. Novejše metode delovne šole, kompleksnega pouka in drugih smeri zahtevajo danes od' učitelja podvojenega dela, vsega človeka in vzamejo ves »prosti čas«.
Največ težav ima učitelj pri izbiri primerne- literature, ki. hi v čim izčrpnejši obliki podajala novejše izsledke znanosti, za katere mora učitelj vedeti, če noče zaostati. Življenje dryi z vedno večjo naglico naprej, vsak dan se rode novi izsledki, novi izumi. Kdor sproti, ne spoznava nove pojave, ta brezpogojno zaostane in ne more več zadostiti svojemu učiteljskemu poklicu. Zato mora biti hvaležen vsakemu, ki mu pomore do potrebne literature. Med največje dobrotnike te vrste moramo prištevati »Prirodo-slovno društvo v Ljubljani«. To je društvo znanstvenikov in prijateljev nriro^e, ki izdajajo »Znanstvene razprave« in ihjstriran časopis za poljudno prirodoznanstvo »Pro-teus«. Dva kompletna letnika sta ze v naših Tokah. Šele dva letnika in vendar — kako ogromno količino znanja sta prinesla. Znanja ravno za učitelja in za solo. Vsi novejši pojavi na polju prirodoslovnih ved so obdelani v »Proteusu« in podani s tako preprosto besedo, da učitelju ni t,reba več mnogo dodajati in izpreminjati, da more snoy uporabiti v šoli. Kaj vse nam je prinesel že samo II. letnik? O uničevalnem delu vetra, o ska-rabeju, o zimi v našem primorju, o znanih ekspedicijah v morsko globino, o rasah in «rasizmu, o zraku in kozmičiyh žaj,kih, o pticah in cveticah, o zvezdah itd. itd. — neizčrpnih zakladov na izbero.
Človek bi mislil, da je na, ta list naročen, že vsak(a) učitelj(ica). Temu pa ni tako, še celo vsaka šola ga nima. Ko so dobile šole list na ogled, ga je velika večina vrnila. Zaradi velikih zaostankov na dolžni naročnini je idealno delo »Prirodoslovnega društva« ogroženo in obstoja resna nevarnost, da tretje leto »Proteus« ne bo mogel več iziti.
R,es je, da krajevni šolski odbori nimajo mnogo denarja, a še manj ga imajo učite-lji(ce). Zato prsv upravičeno lahko pričakujemo, da bomo našli vsaj vse narodne šole med naročniki »Proteusa«. V večini slučajeV leži ta možnost v rokah šolskih upraviteljev, ki z lahkoto predočijo na merodajnerri, mesti^ potrebo naroči^ve.
Premislite, prosim, dragi(e) tovariši(ce^ vse to, potepi pa storite pa svoji vesti. Apeliramo na vašo uvidevnost in požrtvovalnost, katere prav majhen delec si želimo tudi za »Prirodoslovno društvo«.
—	Krajevni šol. odbori se naprošajo, da poravnajo naročnino za »Popotnjka«. Poštne položnice so bile priložene 1. štey,
Blagajnik.
—	Poziv. Pozivamo bivše učiteljiščnike gojence nedavno umrlega prof. Antona Gvaj-ca, da javijo svoja imena in bivališča upravi listov JUU.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje L. K. v M. Ali se šteje doklada za otroke k brutto prejemkom moža.
Odgovor! Po čl. 4. odst. 3. uredbe o drag. dokladah z dne 24, X. 1935. spadajo med brutto prejemke vsi redni prejemki v denarju. J
ev.
prejemki
, Prošnjo	V^^-lf^i2!
pokojnino po 2. odstavku $ 274. u. z. je vložiti po uradni poti na ministrstvo pr$?vete in ji priključiti v overovljenem prepisu dekrete o vsem službovanju do sprejema v drž. službo in prepis dekreta o sprejemu v drž. služho ter zaiadi pregleda tudi izvod i? Uslužb- lista, V oponibi. je sešteti; in ločin službo v inozemstvu in kontraktualno službo.
Prošnja in priloge so takse proste, ker bi bil moral organ, ki je izdal odlok o postavitvi, istočasno izdati tudi rešenje o vraču-nanju let za pokojnino, ker določa ta § 274/2 u. z.
Naša gospodarska organizacija
VSEM SRESKIM UČITELJSKIM DRUŠTVOM
V	teh dneh ste prejeli zopet nekaj kratkih predavanj o naših gospodarskih zadrugah. Med temi je informativno predavanje o Učiteljski samopomoči v Ljubljani.
O tej socialni ustanovi ni treba veliko govoriti, ker je njeno delo znano vsem tova-rišem(-icam). Poudarim samo to, da je ravno US poskrbela, da so prejele učiteljske družine in njih najbližji sorodniki čez 3,000.000 Din samo na posmrtninah. Smrt kosi stare in mlade, premožne in reveže. Kako lahko in i nizkimi prispevki zagotoviš svojcem lepp denarno pomoč v nesreči!
V	zadnjem času posluje prav povoljno podporni sklad, iz katerega dobivajo člani denarne podpore kot brezobrestna posojila; ta potem vračajo v nizkih mesečnih obrokih. V poldrugem letu je prejelo 1-7-2- članov okrog 350.000 Din podpor.
Gospodarski odseki naj.s.e potrudijo, da bodo v US včlanili prav vse tovariše, tovarišice in soproge učiteljev v njih srezih. Cim več bo članov, večje bodo podpore!
g— Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za mesec npvemb^r 193$, Darila: Kmetec Jože, učit., Prevorje, mesto cvetja na grob svojemu učitelju Karlu peste^šku 50 Din; Ludovik in Tonpka Šijgnec. v Mari$>qru, v' isti namen 30 Din; Fanica Podlesnik, učit., Ribnica na Poh., mestu cvetja na grob tov. Jos. Rainer-ju, ker se ni mogla udeležiti pogreba 50 Din; Ferdo Primec, Celje, za Pestevškov kamen UD 50 Din; Bregant Marica, učit. Drami je, v spomin svojemu nekdanjemu učitelju in pozneje tovarišu, pok. Karlu Pestevšku 100 Din; dr. Simon Dolar, Kranj, za Pestevškov kamqn 5Q Din- Vsem, darovalcem prav iskrena zahvala!— Deležhina 20 Din. Gospodarska podjetja: Zemljevidi Din 11.344'25.
Mirko Kožuh.
Izrazit čut za stanovsko čast vodi vsakega učitelja In učiteljico v stanovsko organizacijo.
nejunačkom vremenu u prkos! Buduči rodovi neče naime pitati je li bila plača veča ili manja, nego če pravom od nas tražiti, da položimo račune o tom: jesmo li svatko na svojem mjestu učinili svoju dužnost... Ako smo to uradili još i u teškim vremenima, onda če nam to biti upisano ne običnim, več zlatnim slovima. »Ne to, kar veleva nam stan ...« nije napisao Gregorčič »kar tako«, več kao sakrosantnu sentencu čovjeka, koji hoče da nosi častan naziv »potpunog muža«. Ni Aškerc nije napisao samo radi rime ove stihove:
Svetinjo to hranim jaz verno od matere dano na pot: ljubezen za dom neizmerno, za dom in nesrečni svoj rod ...
Zagreb, dne 7. XI. 1935.
Toliko Vam poruča u najboljoj vjeri: Ivan Matetič-Ronjgov, s. r.
—pev. Prihodnji pevski tečaj se bo vršil v božičnih počitnicah in sicer od 2. do 5. jan. 1936. s pričetkom 2. januarja ob 10. uri v Glasbeni Matici v Ljubljani. Udeležite se tečaja točno in polnoštevilno.
—pev. Pevci in pevke UPZ, ki nimajo svojcev v Ljubljani, bodo imeli prenočišče in hrano v Učiteljskem domu — Žibertova ulica, za Gorenjskim kolodvorom. Vsi, ki re-flektirate na prvo ali drugo prenočišče ali hrano, sporočite do božiča po dopisnici tajništvu zbora.
ŠolsRl radio
—r XII. teden. Torek 17. decembra predava prof. Boje Etbin: »Ljubimo svojo domovino.« Razpored:
1.	Uvodne besede.
2.	Otroška ljubezen do domovine.
3.	Prispodoba (od doma — iz domovine).
4.	Lepota naše domovine (ožje - širše).
5.	Dolžnost in upravičenost ljubezni do
nje.
6.	Pogled v bodočnost. I.—III.
Petek 20. decembra: Božična igra; spisal Vomberger Joža. I,—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 15. decembra ob 15. uri predaval g. inž. Sergej Goriup: Potreba selekcije pri obnovi vinogradništva.
—k Rejec malih živali, glasilo rejcev malih živali v Dravski banovini je zaključilo II. letnik s številko sledeče vsebine: Urednik: Ob zaključku drugega leta. Gosak Josiip, šol. upr.: Plemenska izbira v kokošjereji. Petelin Ivan: Golobi-škrjanci. Uzgoj angorskih kuni-ča i u Vardlarskoj banovini: Drozdovski Alek-sij. Kuntara Vilko: Senčna stran ireje angorskih kuncev. Kelnarič Joža: Kanarčki v decembru. Petelin Ivan: Papigica rozela. Hlad-nik Jakob: Uredba očjih hlevov. Krištof Franc: Zimska krmila za koze. Goriup Franc: O vzgoji in dresuri športnih in policijskih psov. O. Savinski: O talnih ribicah. Inkret Alfonz: Morski prašiček. Sicherl Franc: Križ v gozdu. V društvenih vesteh slede poročila posameznih društev, katerih je danes 26 v vsej Dravski banovini. List vodi in urejuje naš tovariš Inkret Alfonz, šol. uprav, v Šen-kovem turnu.
Stanovska organizacija JUU Iz IzvrSnega odbora
IVANU DIMNIKU. PRETSEDNIKU JUU
Beograd.
Učitelji sreza Metkovič sa svoje skup-štine odobravaju i pozdravljaju Vaš energični istup u odbranu učiteljskih prava.
Predsednik.
V-vv ~
PRETSEDNIKU JUGOSLOVENSKOG UČITELJSKOG UDRUŽENJA DIMNIKU
Beograd.
Gospič
Borca za Učiteljska prava kao i celi izvršni odbor pozdravlja učiteljstvo Like za srezove Gospič, Gračac, Perušič.
Golač, pretsednik.
IVANU DIMNIKU PRETSEDNIKU UČITELJSKOG UDRUŽENJA. UČITELJSKI DOM
Foča.	Beograd.
Učitelji sreza fočanskoga izražavaju Vam puno priznanje i jednodušno poverenje te šalju drugarski pozdrav.
Cerovič, potpretsednik.
Iz druStev:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KRŠKO je
zborovalo dne 7. decembra 1935. ob 10. uri v Krškem.
Tov. podpredsednik Brezovar Matija je otvoril zborovanje s pozdravom na vse prisotne, poseben pozdrav pa je usmeril na vedno prisotnega šol. nadzornika g. Hrovaita, ki nam vedno rad pomaga z nasveti in predlogi, za kar mu najlepša hvala.
Pred prehodom nai dnevni red je tov. Brezovar v izbranih besedah počastil spomin našega Graditelja, preminulega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Tov. podpredsednik je nato podal situacij sko poročilo, kateremu je članstvo pazljivo sledilo. Z izrazitim gnevom in nezadovoljstvom pa je poslušalo izpad predsednika zagrebškega društva »Edinstvo« g. Milivojeviča
na predsednika JUU tov. I. Dimnika in je končno na predlog tov. Mikuliča soglasno zahtevalo uvedbo častnega razsodišča proti izpadalcu g. Milivojeviču.
Sledilo je poročilo o banovinski in glavni skupščini, katerega nam je podal na vzoren in ljubek način tov. Oton Mikulič, za kar ga je člainstvo nagradilo z burnim priznanjem.
Tajniško poročilo je podal tov. Vidmar Miro.
Letos smo z zborovanjem nekoliko zakasnili, to pa radi obolelosti tajnika in predsednika tov. Pečnika Ivana, ki je še vedno na bolezenskem dopustu in ki zborovalce naj-iskrenejše pozdravlja in želi zborovanju čim večjih uspehov.
Zborovanje smo sicer imeli projektirano za mesec oktober in sicer skupno z brežiškim in laškim društvom, na kaiterega smo tudi povabili priznanega pedagoga g. prof. Šiliha. Žal se takrat nismo mogli zediniti in tako zborujemo šele danes.
Tekom poslovnega leta 1934./35. sem prejel in oddal 225 dopisov, izmed katerih je bilo 17 intervencij za članstvo. Poštnina je znesla 298 Din. Stanje članstva je bilo naslednje: 1934. september: 110, oktober: 101, november: 91, december: 115; 1935. januar: 126, februar: 134, marec: 140, april: 140, maj: 140, junij: 139.
Tekom leta smo imeli 5 zborovanj, katera pa je članstvo jako slabo posečalo, kar pa ni povzročila stanovska nezavednost, ampak so temu vzrok terenske, vremenske in materialne neprilike. Zborovali smo: 24. novembra 1934. v Krškem, kjer je posetilo zborovanje od 91 vpisanih članov 60; 9. februarja 1935. na Vidmu pri Krškem, kjer je bilo 51 članov od 134; 2. marca v Krškem, kjer je bilo 51 članov od 140; 11. maja v Mokronogu, kjer je bilo 50 članov od 140; in 15. junija v Krškem, kjer je bilo 139 članov od 139.
Zadnje zborovanje je bilo združeno z uradno konferenco.
V zadnjem času je dospelo mnogo dopisov sekcije in udruženja, ki jih je podal tov. tajnik v ekscerptu. Nato je poročal tudi o našem tisku in izvajal:
Vsakega zavednega člana dolžnost je podpirati stanovski tisk in sicer z lastnim sodelovanjem kot dopisnik ali pa vsaj kot naročnik. Vsled tega, in ker se naše strokovno časopisje bori za svoj obstoj, vas pozivam, da v čim večji meri naročate »Narodno pro-sveto«. To je naš stanovski list, ki zastopa interese pravičnosti, šole, učiteljstva.' »Učitelja«, saj v njem najdemo najaktualnejše debate o sodobnem šolstvu. — Tudi »Jugo-slovenče« zasluži vso pažnjo učiteljstva, zato ga propagirajmo in bodimo sami naročniki. — Vsi pa vemo, da so jako priporočljivi roditeljski sestanki, saj oni naj ustvarijo zvezo med domom in šolo. Kje naj dobi učitelj informacije in nasvete? Naroči naj »Roditeljski list«, v katerem najde vse potrebno. Imamo pa še nekaj kar ne sme noben učitelj prezreti, to je naša »Slovenska šolska matica«. Naj ne bo učitelja, ki ne bi bil naročnik knjig Slovenske šolske matice.
Sledilo je čitanje raznih dopisov v ekscerptu.
Tov. nadzornik je poudaril, da naj članstvo po svojih najboljših močeh sodeluje pri sestavi novih učbenikov. Pogoji, oziroma zahteve so razvidne v »Učiteljskem tovarišu« št. 15. Istotako je naštel čtivo sodobne šole, izmed katerega zasluži višek pozornosti »Naš rod«.
Tov. podpredsednik se je zahvalil tov. tajniku za izčrpno poročilo in tudi za pozdrave tov. Pečnika, kateremu želi on, kakor tudi vse članstvo čimprejšnjega okrevanja z željo, daga bomo videli na prihodnjem zborovanju čilega in veselega med nami.
Poročilo blagajnika tov. Čuka.
Tov. blagajnik je podal točno stanje blagajne, iz katerega je razvidno, dai je znašala 31. avgusta t. 1. aktiva Din 36.089,43, pasiva Din 34.984,72 in imovina Din 5.081,32. Čisti prebitek znaša Din 1738,71 in dolg Din 725,50.
Tov. blagajnik je prečital sestavo bodočega proračuna, ki znaša Din 17.960,—. Proračun je bil soglasno odobren.
Ker je ostalo nekaj prebitka, je na predlog tov. podpredsednika članstvo soglasno sklenilo, da se zmanjša članarina za 1 Din, počenši s 1. januarjem, kar bo društvo dodalo iz tega prebitka*.
Tov. Bratok je predlagal, naj se fond za predavatelje zviša, kar pa ni bilo odobreno. Na predlog istega tovariša se je priznala nagrada tov. tajniku in blagajniku.
Pri slučajnostih je opozoril tov. blagajnik članstvo na redno plačevanje članarine, da mu ne bo treba v bodoče še po štiri- do petkrat opozarjati članstvo na izvrševanje dolžnosti. Tudi tov. tajnik naproša članstvo, naij mu odgovarjajo na dopise, ker sicer ne more v redu izvrševati svojih poslov. Istočasno naproša članstvo, naj samo odloči, kje naj se prihodnjič zboruje in kdaj, da bo udeležba boljša. Sklep: zborovali bomo v marcu zopet v Krškem. Če kdo ne prejema stanovskih glasil, naj takoj sporoči z dopisnico tajniku, ali pa naj piše kar na uredništvo, da bo liste v redu prejemal.
Tov. nadzornik poziva članstvo, naj naroči knjige Slov. šol. matice.
Radi slabega materialnega stanja bomo imeli manj zborovanj, zato pa poziva tov. podpredsednik tov. tajnika, da važne odloke in dopise razmnoži in dostavi vsem šolam. Predlog je bil odobren.
Ker ni bilo nadaljnjih predlogov je tov. Ijo,podpredsednik ob pol 13. uri zaključil jako uspelo zborovanje z željo da se prihodnjega zborovanja članstvo udeleži polnošte-vilnejše.
Tajnik:	Podpreds.:
Matija Brezovar, preds. Miro Vidmar, taj.
Knjigarna
»UČITELJSKE TISKARNE
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških 'n šolskih potrebščin. — Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov — Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. — Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik Velika izbira! — Cene solidne 1 — Postrežba točna! — Zahtevajte cenik!
LJubljana, Frančiškanska ulica 6
Telefon štev. 3397 — Račun poštne hranilnice štev. 10.761
Maribor, Palača banovinske hranilnice
Telefon štev 2628
Za zimske dneve najprikladnejši čevelj.

__Topli praktični čevlji, za
zimske dneve, z močnim gumijastim podplatom?
Zimsko perilo
v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah priporoča tvrdka_
Ign. Žargi, Ljubljana
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fo-to-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stati trg9
Avgust Agnola
j LJUBLJANA
TTRŠBVA CESTA ST. 10 Teleta« U7L
i :
S Zaloga stekla, porcelana, | S kamenine, zrcal in iip. Kompletne opreme u restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare te> u S splošno gospodinjstvo, i Labsaini predmeti.