HfflANJ, torek, 11. 12.1984                     CENA 23 din	Št. 95
GLAS V.d.glavni urednik: Igor Slavec                             Odgovorni urednik: Jože Košnjek IH*tetfl!ci izhajanja odlikovan i Redom zaslug /a narod s srebrno zvcra--;	LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
novih avtobusov — V Alpetourovi temeljni organizaciji združe-*Kdeia Potniški promet so minuli teden dobili deset novih avtobu-* Pet jih ima oznako TAM 190 A 109 M in so iz novosadske proiz-"foje. To so avtobusi za mestni promet in vsak ima po 90 mest, 30 sejnin 60 stojišč. Drugih pet ima oznako TAM 110 P in so prišli iz *f*vodnje ljubljanske Karoserije. To so primestni avtobusi in imajo **iett: 50 sedežev in 20 stojišč. Posamezni avtobus je veljal prek 4,5 '®<ma 4,9 milijona dinarjev. Šest avtobusov (vsi lokalni in en prime-fy]e namenjenih za kranjske potrebe, štirje primestni pa za škofje-*bin radovljiške. Alpetourov tozd Potniški promet bo tako do kon-"*<*galeta okrepil svoj vozni park za 28 novih avtobusov. Zaradi zao-Wa dobavitelja pa bodo iz letošnjega naročila dobili le pet novih ^obusov (štiri zglobne in enega mestnega), ostale pa v začetku prilega leta. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
lokej Jesenice : Olimpija
tesenice — Tekmovanje v prvi ^i hokejski ligi se bo nadalje-\ v dveh kakovostnih skupi 1V prvi bodo igrali Crvena Hb, Jesenice, Olimpija in opijska gora, v drugi pa Partija Vojvodina, Cinkarna Celje in "tfvešćak.  Prvo   kolo drugega
dela prvenstva bo na sporedu že danes in jutri. Hokejisti Kranjske gore bodo danes igrali v Beogradu s Crveno zvezdo, igralci Jesenic pa jutri ob 18. uri v dvorani pod Mežakljo z ljubljansko Olim-pijo.
J
i Hektrarna.- ob
nekaj let je stara zamisel, da bi ponovno zgradili vodno ^ktrarno Lomščica pri Tržiču — V tržiški tovarni Peko so spravljeni elektrarno takoj zgraditi sami Kranj — Tržiški potok Lomščica je nekdaj poganjal vodno elek-ki pa jo je kasneje tovarna Lepenka zaradi dotrajanosti opusti-Ibta 1978 so pri Elektru Gorenjske naredili študijo, ki je nakazala PKMti izrabe 138-metrskega padca na potoku Lomščica. Rezultati *Jdije so bili dobri in leta 1980 so izdelali investicijski program in pro-
v za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Nato se je ustavilo, pri denarju, seveda. Elektro Gorenjske je na-tial stike s trži.škim gospodarstvom, ki naj bi sofinanciralo izgradnjo llfctrarne. Na j resnejša partnerja sta bili tovarna Peko in Lepenka.
e je kasneje umaknila, vse skupaj je padlo v vodo, ker nalo-U ni bila uvrščena v načrte Elektrogospodarstva Slovenije.
Da imajo v Peku resen namen, se je izkazalo na nedavnem zase nju skupščine energetske skupnosti Gorenjske. Poslali so ji pismo, laso sami pripravljeni takoj zgraditi elektrarno, saj se zavedajo, kako inembna pridobitev bi bila pri oskrbi Tržiča z elektriko. Posebej, ker •nosne naprave — daljnovod in razdelilna transformatorska postaja fenea predstavljajo že ozko grlo pri oskrbi tržiškega območja z Mctrično energijo.' Dodali so, da jim je dovolj dolgotrajnega dogovar-ki še ni obrodilo sadov, Lomščica pa neizrabljena teče mimo. Na zasedanju skupščine energetske skupnosti Gorenjske smo sli-da so pri Elektru Gorenjske julija letos ponovno izdelali investi-
vi program, v katerem so upoštevali nove cene in ga poslali v oceno EtlOgOSpodarstvu Slovenije. S problematiko izgradnje elektrarne
i oznanili tudi republiški komite za energetiko in predsedstvo SR Meniji. Doslej je gotovo, da bodo prihodnje leto v načrtih Elektrogo-Marttva Slovenije zagotovljena sredstva za izdelavo tehnične dokumentacije. Vprašljivo pa je, če bi s sredstvi Elektrogospodarstva prikrije leto lahko začeli tudi z gradnjo.
V') razpravi, v kateri so poudarili, da z izgradnjo elektrarne ne rjoveč odlašati, je skupščina energetske skupnosti Gorenjske spre-I sklep, po katerem bodo morali zagotoviti sredstva elektrogospo-m tržiške industrije in že prihodnje leto začeti z gradnjo. Upajmo torej, da se ne bo več ustavljalo, saj bi bilo v nasprotnem mm res najbolje, da Peko sam zgradi elektrarno.      m. Volčjak
Delovna zmaga valjarne Bela
Jesenice — Delavci temeljne organizacije valjarne Bela so pred letošnjim državnim praznikom slavili pomembno delovno zmago. Izpolnili so letni plan 100 tisoč ton proizvodnje, kar je prva izpolnitev letnega plana v hladni valjarni Bela doslej, po osemletnem delu. Mesec dni pred koncem leta so izdelali 100 tisoč ton pločevine in trakov, od tega je
o\ nnn900 ton nerJavečega jekla, <w.000 ton dinamo pločevine in 5.5.000 ton nizko in visoko oglji-cnih jekel. Od lastne proizvodnje
MOMI 79 000 kT Za Prodaj°-Z^OOO ton pa je bilo prevaljanja.
V jeseniški Železarni pa so dosegli izjemen delovni dosežek tudi v temeljni organizaciji vratni podboji, saj so novembra izvozili 7.600 vratnih podbojev v vrednosti 138 tisoč ameriških dolarjev. Velik izvoz v Alžirijo, kjer naša gradbena podjetja grade stanovanjska naselja, je še toliko pomembnejši, ker je bila izvoznik Železarna in ji poleg deviz pripada tudi izvozna stimulacija. Roki za odpremo so bili kratki, delavci temeljne organizacije so delali tudi v prostih dneh, posebej v od-premi.
D. S.
Ljudje ne bodo mogli plačati
Dotnplan predlaga, naj bi z novim letom v Kranju podražili ogrevanje stanovanj in vode. Najmanj, za 63 odstotkov, naj bi se podražilo ogrevanje na Planini, največ za 95 odstotkov, pa v Cerkljah. Na Planini naj bi ogrevanje veljalo 113,88 dinarjev mesečno za kvadratni meter stanovanja (akontacije se plačujejo vse leto), pri Vodovodnem stolpu 109,69 dinarjev, na Cesti JlA 6 81,51 dinarjev, v H-8 130,49 dinarjev, v Kanarčku 114,86 dinarjev, na Zlatem polju 137,29 dinarjev, v Cerkljah 136,77 dinarjev in v Preddvoru 112,76 dinarjev. V ceno je vštet tudi prispevek za zaloge, ki ga stanovalci plačujejo za nakup goriva pred novo kurilno sezono.
Ce naj bi nove cene uveljavili, bi ogrevanje 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja — toliko namreč meri povprečno stanovanje v bloku — stalo 6.832 dinarjev mesečno, pri Vodovodnem stolpu 6.539 dinarjev, v H-8 7.820 dinarjev, v Kanarčku celo 8.690 dinarjev in le nekaj manj na Zlatem polju, v Cerkljah in v Preddvoru.
Vzrok za predlagano podražitev je za slabih 30 odstotkov višja povprečna cena goriva za letošnjo kurilno sezono od cene, ki je vračunana v sedanji akontaciji. Ker naj bi razliko v ceni plačali v pol leta, je odstotek podražitve enkrat višji od podražitve goriva.
Izračunom gre verjeti. Tega mnenja so bili tudi člani kurilnih odborov pri skupnih kurilnicah v Kranju, ki so v četrtek v Dompla-nu poslušali obrazložitev novih cen. Niso pa se strinjali s predlagano podražitvijo, ker tako velikih izdatkov za ogrevanje veliko ljudi ne bi moglo plačati. Posebno še zato, ker naj bi se z novim letom povišala tudi stanarina. Mesečna obveznost za 60 kvadratnih metrov stanovanja v mlajših naseljih, če v njem živi štiričlanska družina, bi tako narasla na skoraj 14.000 dinarjev.
Člani kurilnih odborov so tudi menili, da stanovalci od novega leta dalje ne bi več kreditirali zalog, temveč naj bi nakup goriva za novo kurilno sezono uredili v okviru stanovanjske skupnosti tako, kot je bilo urejeno pred letošnjo kurilno sezono.
Izdatkov za ogrevanje pa ne povečujejo le večje cene mazuta in kurilnega olja, temveč tudi pregreta stanovanja (velik del Planine), projektantske napake, za katere se je vedelo že ob prevzemu, ven ' za to ni nihče odgovarjal. Napak še po desetih in več letih niso odpravili. Vzdrževanje kurilnih naprav je slabo, naprave so predimenzionirane, na Planini je gradnja stanovanj nedokončana, tipala za merjenje zunanje temperature so zastarele, premajhna je skrb kurja-čev za prilagajanje zunanji toploti ali mrazu in podobno. Vse to veča porabo vendar nihče nič ne naredi, da bi se napake odpravile.
Pri Domplanu se izgovarjajo na stanovalce, da premalo zapirajo radiatorje. Trdijo, da je njihova skrb le kurjenje in upravljanje naprav, takšnih, kot so. Stroški niso njihova skrb, temveč naj bi o njih odločali v stanovanjski skupnosti. Tam so ljudje, ki stanujejo v družbenih stanovanjih, zastopani v manjšini, ker je pač družbenih stanovanj v kranjski občini le tretjina. Zato se z njihovimi problemi redko ukvarjajo, če pa se, so preglasovani, češ naj »blokarji« plačajo, kar so zapravili,'saj tudi v zasebnih hišah moramo sami. Pozabljajo pa, da imajo oni v rokah škarje in platno, stanovalci v blokih pa niti enega niti drugega. .
Pravijo, naj bi se s temi vprašanji ukvarjali kurilni odbori v krajevnih skupnostih. Ti nimajo določenega niti statusa niti pooblastil. Pred nekaj meseci je predsednik kranjske SZDL obljubil, da bo zadeve uredil, vendar je sedaj še vse po starem. Tako so postali, kot je dejal eden od članov, trobilo Domplana med ljudmi.
Zato ostajajo zahteve stanovalcev, da bi v hiše vgradili merilne toplote le pobude. Enako tudi zahteve, da bi v skupnih kurilnicah začeli razmišljati o prehodu na cenejše gorivo. Prav tako še nihče ni resno vzel razmišljanj stanovalcev, da se bodo odklopih od skupnih kij rilti ic
Zaradi takšnih razmer in izdatkov za gorivo, ki postajajo za precejšen del ljudi previsoki, odločitev o podražitvi akontacij za ogrevanje ne more biti prepuščena le odboru za gospodarjenje s stanovanji pri stanovanjski skupnosti, čeprav je tako določeno v statutu stanovanjske skupnosti. O novih cenah, predvsem pa o njihovih posledicah, morajo temeljito razmisliti tudi v SZDL, izvršnem svetu in drugi odgovorni dejavniki v občini. L. Bogataj
Na Bledu »za«, v dveh KZK-jevih tozdih »proti
Kranj — V Kmetijsko-živil-skem kombinatu Gorenjske in v Kmetijski zadrugi Bled so minuli konec tedna na referendumu odločali o združitvi KIT z Merca-torjem oziroma o priključitvi k novemu sozdu Mercator-KIT. V dveh   temeljnih organizacijah
Linhartova proslava — V petek, 7. decembra, sta kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij pripravila tradicionalno Linhartovo proslavo, na kateri so podelili kulturna priznanja. Spregovoril je dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, kulturni spored so domiselno in prijetno sestavili. Več o proslavi na 5. strani.
KŽK Gorenjske, v Klavnici Jesenice in v Trgovini na drobno, so glasovali proti združitvi: v Klavnici je bilo »za« le 39 odstotkov delavcev in v Trgovini 44 odstotkov. V Komercialnem servisu je združitev podprlo 82 odstotkov delavcev, v Mlekarni 73, v Mesoizdel-kih 64, v Oljarici 77, v Kmetijstvu 78, v Agromehaniki 96 in v Temeljni organizaciji kooperantov Radovljica okrog 60 odstotkov. V blejski kmetijski zadrugi, ki se je edina med gorenjskimi zadrugami odločila za priključitev k sestavljeni organizaciji Mercator-KIT, je za združitev glasovalo 77 odstotkov delavcev in kmetov.
M
Kadenci, najlepše urejen turistični Uraj v Sloveniji
Rogaška Slatina — Na 32. gostin-sko-turističnem zboru gostinskih in turističnih delavcev Slovenije, ki je bil 8. novembra v Rogaški Slatini, je bilo sklenjeno tudi tekmovanje za najlepše urejen turistični kraj v Sloveniji. Komisija za varstvo okolja pri Turistični zvezi Slovenije je za najlepše urejen turistični kraj izbrala Radence, po osvojenih točkah pa so se jim približali tudi Bovec, Dobrna. Izola, Lendava, Luče, Maribor, Nova Gorica, Rogaška Slatina, Škof-ja Loka, Titovo Velenje in Zreče, dd
sejem Z* ~ IZ* 12. 8$
blago široke potrošnje kmetijska mehanizacija velika izbira obrtniških izdelkov novoletna darila in darilni zavitki
V ČASU SEJMA POKRITO DRSALIŠČE OBRATUJE
GLA8 2 STRAN
NOTRANJA POLITIKA
TOREK, 11. DECEMBRA M
PO JUGOSLAVIJI
Djuranović v Kuvajtu
Predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranović je bil na obisku v Kuvajtu. Z najvišjimi državnimi častmi je Veselina Dju-" ranoviča in jugoslovansko delegacijo dočakal kuvajtski emir Džabar al Ahmed al Sahab. V pogovorih so se najvišji jugoslovanski in kuvajtski predstavniki zavzeli za nadaljnji razvoj sodelovanja med državama. Pogovarjali so se tudi o angažiranju jugoslovanskih deloimih organizacij na različnih projektih v Kuvajtu in o razvoju blagovne menjave, ki je v minulih letih znašala med 25 in 30 milijoni dolarjev letno.
Višje cene jekla
Cene vseh vrst jekla, izdelanega v jugoslovanskih železarnah, so višje za 10 odstotkov. Po tem povišanju se je jeklo podražilo za 48 odstotkov. V železarnah trdijo, da so ne glede na to podražitev, cene energije, ferolegur in repro-materiala rasle precej hitreje kot cene jekla. Razen tega, pravijo, od tega povečanja ne bodo imeli nič. Železarne se bodo namreč dogovorile, da ves denar, ki ga bodo dobili s povečanjem cen, vložijo v gradnjo rudnika železove rude Omarska v Prijedoru. Po tem dogovoru bodo denar vlagali še do konca prihodnjega leta.
Zadovoljiva preskrba z zdravili
Našo farmacevtska industrija je letos zadovoljivo zalagala do mače tržišče z zdravili, razen tega pa je izvozila za 240 milijopov dolarjev zdravil, od tega za 140 milijonov dolarjev na konvertibilno tržišče. Pričakovati je, da bo tudi prihodnje leto domači trg dobro oskrbljen z zdravili, predvidevajo pa tudi povečanje iz voza.
Izglasovali samoprispevek
V   šestih   naseljih krajevne skupnosti Tišina pri Murski So boti in v Cederovcih so krajani izglasovali samoprispevek za na slednjih pet let. Denar bodo zbi rali za ureditev ali izgradnjo va ških gasilskih domov, za vzdrževanje vaških vodovodov in cest, za ureditev mrliških vežic in podobno.
Za šolo in ceste
O uvedbi samoprispevka so odločali tudi ljudje v občini Lenart. Z zbranimi 307 milijoni dinarjev naj bi zgradili osnovno šolo v Cerkvenjaku, kjer je sedaj pouk v neprimerni zgradbi, asfaltirali pa bi še 7,5 kilometra cest.
Simbolične priznavalnine ob skromni pokojnini
V jeseniški občini so bile priznavalnine borcem dolgo časa več kot simbolične — Zdaj nekaj več denarja za tiste, ki prejemajo nizke pokojnine
Jesenice — Ko jeseniška borčevska organizacija ocenjuje socialno-zdravstveno problematiko članov ZB NOV in vojaških vojnih invalidov, podčrtuje žalostno dejstvo, da pokojnine borcev precej zaostajajo za rastjo osebnih dohodkov. Tisti, ki imajo priznano dvojno dobo pred 9. 9. 1943 so nekoliko na boljšem, saj se jim pokojnine letno usklajujejo s povprečnim osebnim dohodkom v minulem letu, mnogo bolj pa je zaskrbljujoč gmotni položaj udeležencev NOV, ki imajo priznano dvojno delovno dobo po tem datumu. Le-ti zdaj prejemajo pokojnine od 15.000 do 18.000 dinarjev, vendar morata s takšno pokojnino neredko shajati dva.
Najbolj boleče primere so do zdaj reševali s priznavalninami, ki pa so bile bolj simbolične kot ne. Nekateri so prejemali stalne priznavalnine, drugi pa enkratne, ki pa niso mogle biti višje od 3.500 oziroma 4.500 dinarjev, višina stalnih pa je bila od 200 do 1.500 dinarjev mesečno. Ob takšnih dodatkih je bila marsikatera družina — in je še vedno — na skrajnem robu socialne varnosti.
Kriteriji za pridobivanje višine priznavalnine so bili v občinah različni. Na Jesenicah se sprašujejo, zakaj so v jeseniški občini tako dolgo zaostajali, čeprav je bilo za te namene odobrenih veliko sredstev — celo do 20 milijonov dinarjev. To so sicer odpravili z enotnim družbenim dogovorom, saj kriterij za dodelitev ni več najnižja pokojninska osnova, ampak najnižja izplačana pokojnina.
V jeseniški občini so bili po izplačanih priznavalninah na dnu lestvice, zato so se jim letos sredstva povečala nekoliko več, za okoli 700 tisoč dinarjev.
Predvidevajo, da se bo število upravičencev priznavalnin še povečalo. Nameravajo obvestiti tiste člane Zveze združenj borcev, ki so upravičeni do priznavalnin po odloku, ob koncu leta pa bodo o priznavalninah, okrevanjih, oddihih, ki se financirajo iz sredstev občinskega proračuna za borce in invalide vsem krajevnim organizacijam posredovali natančne podatke.
D. Sedej
Kranj — Na krvodajalski proslavi v Kranju so krvodajalci in aktivistih vreieli več kot 200 priznanj. Na sliki: predsednik občinske organizacij Tine Hvala izraoča priznanje Francu Cernilcu za 50-krat daroranotn,' Foto: F. Perdan
Objave v Uradnem vestniku Gorenjske
Podeljena krvodajalska priznanja
Na proslavi v Kranju je več kot 200 krvodajalcev in aktivi^ Rdečega križa prejelo priznanja za krvodajalstvo in dolgoletni prizadevno organiziranje te humane akcije
Kranj — Tako kot že nekajkrat       Na proslavi se je zbralo več f: doslej so se na povabilo občinske or-    200 krvodajalcev in predstavni ganizacije Rdečega križa Kranj na    krajevnih organizacij Rdečega iT osrednji proslavi zbrali krvodajalci    ža, ki so za svoje požrtvovalno kranjske občine, ki so doslej več kot    prejeli krvodajalska priznanja &
Delavska univerza se približuje ljudem
Jesenice — Delavska univerza Polde Stražišar na Jesenicah se vedno bolj prilagaja potrebam in interesom delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Zanje pripravljajo več tečajev in drugih oblik usposabljanja. Novost je v tem, da že nekaj let tečaji potekajo v samem kraju. Tako so, denimo, v Kranjski gori že organizirali štiriletni oddelek ekonomske šole ter več tečajev, ki se jih krajani radi udeležujejo, predvsem zato, ker so stroški manjši. Nič več se jim ni treba voziti na Jesenice in izgubljati časa, v kraju samem se ljudje tudi lažje zbero in se zmenijo za tisti čas, ki jim najbolj ustreza.
Veliko je oblik dela delavske univerze, od jezikovnih tečajev, praktičnih gospodinjskih tečajev, do turističnega izobraževanja ali predavanj za starejše, za upokojence. Tudi letos bodo upokojenci najbrž z zanimanjem prisluhnili predavanjem na temo, kako najbolje preživeti pozna leta.
V okviru srednjega usmerjenega izobraževanja bo delavska univerza med drugim organizirala redno šolo ob delu za poklic administrativnega manipulanta in administratorja v sodelovanju z matično šolo v Kranju.
Letos so nekoliko povišali cene izobraževanja, saj jezikovni tečaji, začetni in nadaljevalni, stanejo 6.500 dinarjev za odrasle in 2.500 dinarjev za otroke.
D. S
Kranj — 7. decembra je izšla številka 17 Uradnega vestnika Gorenjske. V njej objavljajo predpise občini Kranj in Radovljica ter skupna strokovna služba SIS občine Radovljica in občinska skupnost za varstvo pred požarom občine Škofja Loka.
Občina Kranj objavlja Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini. V njem so opredeljeni: temeljne določbe in naloge na področju kadrovske politike, dela in naloge, planiranje kadrov in izobraževanje, kadrovanje in izbira kadrov, načela in merila kadrovanja na najodgovornejše funkcije in naloge, družbena priznanja, kadrovanje na področju mednarodnih odnosov, strokovno delo pri uresničevanju kadrovske politike, spremljanje izvajanja družbenega dogovora in odgovornost udeležencev za izvajanje družbenega" dogovora. Izvršni odbor zbora udeležencev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike je 29. oktobra letos na seji ugotovil, da je dogovor v občini sprejet. Od 215 udeležencev ga je namreč podpisalo 198 oziroma več kot polovica.
V nadaljevanju občina Kranj objavlja še Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Kranj za leto 1984. V njem je predvideno, da bodo letos znašali celotni prihodki proračuna 482,201.000 dinarjev.
Tudi občina Radovljica objavlja Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za leto 1984. Skupni prihodki proračuna lete s bodo znašali 286,757.508 dinarjev.
Sledi objava Odloka o obvezni deratizaciji v občini Radovljica. Odlok določa, da deratizacijo opravlja za to usposobljen zavod in sicer enkrat letno jeseni ali spomladi, po potrebi pa tudi večkrat. Odlok o priznavalninah udeležencev NOV določa, da se udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1912 do 1918 ter njihovim družinskim članom lahko podeli priznavalnina ali druge oblike družbene pomoči. Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli le tistim, ki imajo stalno prebivališče na območju občine.
V Odloku o ustanovitvi komisije za proslave, prireditve in spominske svečanosti je določeno, da ima komisija predsednika, podpredsednika in tri člane. Pri delu komisije sodeluje tudi sekretar skupščine. Naloga komisije je predvsem, da sprejme letni program proslav, prireditev in spominskih svečanosti, katerih nosilec je občinska skupščina. Komisija predlaga tudi višino sredstev, ki naj bi jih porabili za izvedbo prireditve.
Objavljen je tudi Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega varstva Radovljica in k statutu skup-
nosti. Oba sklepa je občinska skupščina sprejela na zasedanju 7. novembra letos.
Objavljen je še Sklep o prenehanju ukrepov družbenega varstva v Gozdar-sko-kmetijski zadrugi Srednja vas v Bohinju. 1. novembra letos je namreč ukrep o družbenem varstvu prenehal veljati.
Med predpisi samoupravnih organov Skupna strokovna služba SIS občine Radovljica objavlja Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Radovljica. V nadaljevanju je objavljen tudi Statut občinske zdravstvene skupnosti Radovljica. V obeh dokumentih sta opredeljena delo in organizacija zdravstvene skupnosti.
Sklep objavlja tudi Občinska skupnost za varstvo pred požarom občine Škofja Loka. S sklepom je določeno, da se zaradi uresničitve sprejetega programa ukrepov in aktivnosti po odmrz-nitvi cen ter za finančno konsolidacijo gospodarstva v občini Škofja Loka novembra ne obračunavajo in ne plačajo obveznosti iz dohodka po prispevni stopnji 0,30 odstotka po osnovi od bruto osebnega dohodka.
A. Žalar
25-krat darovali kri. Letošnja podeli tev krvodajalskih priznanj pa je bila še posebej slovesna, saj mineva 40 let, odkar je bil Rdeči križ Slovenije postavljen na nove temelje. Zadnja štiri desetletja tako obnovljene organizacije so bila nadvse uspešna, še posebej pa se to pozna prav pri organizaciji krvodajalstva. Zdaj je v Sloveniji med krvodajalce vključenih okoli 6 odstotkov ljudi, med katerimi vse pomembnejše mesto zavzemajo tudi mladi krvodajalci, ki se po vzgledu starejših vključujejo v najbolj humano dejanje do sočloveka.
Tudi med kranjskimi krvodajalci so mladi vsako leto kar lepo zastopani, V krvodajalski akciji sodeluje okoli 3700 krvodajalcev. Največ se jih prijavi januarja. Zato se v Kranju že zdaj pripravljajo na organizacijo te akcije, ki bo tako kot že nekaj let potekala 12 delovnih dni od 4. januarja dalje in sicer v prostorih Delavskega doma v Kranju.
gi pa tudi priznanja Rdečega \& Slovenije ob 40-letnem j ubile „ ' činska priznanja RK ter srebra zlate znake Skupščine RK Slovel Posebna priznanja za organi«? krvodajalstva so tokrat preieie ."• jevne organizacije RK Vok f pije, Visoko in Cerklje.
Ob tej priložnosti so podelili^ priznanja mladim članom R(j^ križa, ki so se letos v repubhšk. j>' ji — pomagajmo starejšim in\^ občanom — še posebej izkazal} F znanja so dobili mentorji in ^ člani RK na osnovnih šolah ftJ Prešeren, Simon Jenko in L-jjf Seljak. Za sodelovanje v rep»y^ akciji bodo še posebej prejeli«^ nja, tokrat pa so dobili torbi^^ pomoči in drug material, Po 'j? za pouk prve pomoči na šolah t slavo so zaključili s kultur: gramom, v katerem so na. učenci osnovne šole F. Prej^,
S. Jenko.
Nočejo v sindikat
Naročilo knjige
»O bojni poti brigad«
Odbor skupnosti borcev brigad, ustanovljenih v SSSR, obvešča vse borce I. in II. JPB ter borce II. tan-kovske brigade, ki se niso udeležili srečanja ob 40-letnici ustanovitve brigad 4. julija letos v Domžalah, da lahko prejmejo spominsko listino, značke in knjigo »O bojni poti brigad« po pošti po povzetju. Cena je 500 + 200 dinarjev. Knjigo lahko naročijo tudi sorodniki padlih in umrlih borcev brigad. Naročila pošljite po pošti na naslov odbora, Kranj, Snedičeva 12, ali po telefonu na številko 064-25-447 od 12. do 14. in od 19. do 21. ure.
r
Telefonski imenik že naprodaj
Kranj — Na vseh gorenjskih poštnih enotah od ponedeljka, 10. decembra, telefonski naročniki že lahko dobijo telefonske imenike. Gorenjska je naročila skupaj 12.000 telefonskih imenikov, kolikor jih običajno naročniki tudi zamenjajo ob izdaji novega imenika.
Telefonski imenik stane 750 dinarjev, vezan pa 900 dinarjev. Če naročniki zamenjajo starega za novega, je novi za 100 dinarjev cenejši. Vsi telefonski naročniki pa so dobili tudi obvestilo, da lahko plačajo v dveh obrokih.
D. S.
Opravičilo iz Preddvora
V sestavku Srečanje s kurirjem Srečkom, ki smo ga objavili pred 14 dnevi na pionirski strani Glasa in so ga napisali učenci preddvor-ske osnovne šole, je prišlo do treh večjih napak. Z Dušanom Feldi-nom oziroma kurirjem Srečkom so se pogovarjali 4. oktobra, zapis pa je po spominu nastajal kasneje, zato je prišlo do treh večjih napak.
Tovariš Srečko je bil leta 1943 sprejet v mladinsko organizacijo, vendar takrat še ni odšel med partizane v Udin boršt, kot je bilo zapisano. Razen njega je bil v partizanih še en brat in ne dva, kot je bilo pomotoma napisano. Staršev mu Nemci niso ubili, ampak sta umrla kmalu po vojni zaradi posledic trpljenja in drugih hudih dogodkov.
Za napake se učenci OŠ Matija Valjavca iz Preddvora opravičujejo in prosijo za razumevanje!
Tržič — V občini Tržič je 211 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih 173 delavcev. Kot povsod so tudi v Tržiču prav ti delavci najmanj družbenopolitično aktivni in kljub vsem prizadevanjem občinskega sindikalnega sveta še vedno nimajo svoje osnovne organizacije sindikata.
Že od leta 1978 si tržiški sindikalni delavci prizadevajo, da bi osnovali osnovno organizacijo delavcev v zasebnem delu. Že prvi poskusi niso bili uspešni. Lani so akcijo ponovili. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je v soglasju z Združenjem
Spominska svečanost na Goreljku
letošnja spominska svečanost, v počasitev spomina padlih borcev III. bataljona Prešernove brigade bo v soboto, 15. decembra, ob 12. uri na Goreljku. Kulturni program bo pripravila Zveza kulturnih organizacij Radovljica. Na svečanosti bodo razglasili izid razpisa za najboljši spis o boju Prešernovcev leta 1943 na Goreljku, ki so ga pisali učenci vseh osnovnih šol na Gorenjskem. Prvo-nagrajeni spis bodo prebrali na proslavi, desetim avtorjem najbolje ocenjenih spisov pa bodo ob tej priložnosti podelili knjižne nagrade.
Organizatorji bodo poskrbeli za pluženje ceste na Pokljuko in za avtobusne prevoze. Občinska konferenca mladine Radovljica bo na dan • proslave organizirala pohod mladinske enote iz doline na Goreljek. Za pohodnike bodo pripravili .tudi topel obrok. TVD Partizan Gorje, ki vsako leto ob tej priložnosti prireja smučarska tekmovanja, bo v soboto, 15. decembra, organiziral tekmovanje v biatlonu s startom ob 9. uri, po proslavi, ob 13. uri, pa tekmovanje v smučarskih tekih, ki se ga bodo ude ležili tudi borci. V nedeljo, 16. decembra, ob 10. uri, pa bo na Pokljuki start množičnega rekreacijskega tekmovanja v smučarskih tekih za vse starostne skupine.
Proslava bo v vsakem vremenu, zato organizacijski odbor opozarja vse udeležence na primerno obutev in obleko.
J. R.
obrtnikov vTržiču imenovalo, ski iniciativni odbor. Prv«^ iniciativnega odbora pred"^! tom, 20.12.1983, se je ude'^ sam član, drugega in tretjegt$^ februarja in marca, pa sta se^1 žila po dva člana. Toda kljub/ spesnim sklicem so se predsta/ Občinskega sindikalnega sv«u' združenja obrtnikov dogovori' kandidate za predsednika osj/l organizacije in pripravili p^jp okvirnega programa dela oajr organizacije in tudi pravila«/ To gradivo so dobili vsi člani w. tivnega odbora — vendar otW bilo.
Kot povedo na občinskem m kalnem svetu v Tržiču, večin* ^ cev ob zaposlitvi izpolni pristopu' javo za članstvo v sindikatu nf dročju zasebnega dela. A večne le pri tem.
Vendar po drugi strani prav;-/' lave i pogosto potrebujejo sia$M ko branijo in uveljavljajo svoje;'11 rese. Pogosti so obiski teh de'.,-,.' j pri pravni pomoči, pri dru:^'J pravobranilcu       samouprav;^.* I Morda bi bilo zanimanje zai||yF| in delo v sindikatu večje, če ." činski sindikalni svet ob obisk';' delavcev vendarle postavi! k članstvo v sindikatu. Pa ne bedeli le takrat, ko ga bodo pot^V li, temveč bodo s svojim člana/ in delom v njem tudi po tej enakopravni z delavci \ .ar, : delu.
Posvet o komunalni problemih
Radovljica — Občinska koofci ca SZDL Radovljica je na predstavnikov občinske kočam/ skupnosti pripravila posvo: | rnih komunalne dejavnosti v'g^fl ki se je začel danes ob 9. un, p?1] bljeni so predstavniki komurv*-J skupnosti, izvršnega sveta in benopolitičnih organizacij rj^»M ške občine, da bodo skupaj najboljše rešitve in jih nato\$^ svojem področju uresničili. f\, činski konferenci SZDL sodk razreševanje problemov nap^.^ komunalne dejavnosti zadevi delovne ljudi in občane, taio^.* šala prispevati k temu.
1\'0 iRANJA POS MIKA
.3. STRAN GLAS
Seja -medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Š0l !
i \ i i
I It -Ve,a SZ,)L /U G»'^isko so obravnavali
razmere x družbenih dejavnostih - SZDL bi morala ocenili razmere ni :,or   .jskem, o gospodarskih rezultatih pa nai govorijo izvrsnih sN^tih in v gospodarski zbornici
Osredi j   točk;: dnevnega reda se
je medo renjsl je b dosežke vpliv na enih sku i nih ; je na ustva kot velja : to tudi > !j kot Posled | gospo- ; |ji ure samoupr Kot je d : ,kega s\i t jorenjsk .nteresn; i javnosti, hodkov, M razm i Skupno Kresnih dinarjev, planirah ene skuj «vdes( i
ijono narja.
MIRK pravi po urni pr »poznan, izsedan ti neseca \ »jo, da b »ilk. De i »edseb: j nanjkra aanjkar. ■ j"> tudi t) orajo se !
rnskega sveta SZDL za ci j.    ,la v četrtek v Kra-obravnava gospodarskih i Gorenjskem in njihov rihodke družbenopoliti -osti it samoupravnih in-ipno -ti. V devetih mese-<•      enjska z več izdat-•   m    jšo rast dohodka, p.•< - je za Slovenijo. Zabili  dohodki zaostajajo drugih področjih, pa ne občutijo le delavci stvu, vprašljivo postaja zevanje programov dela jih interesnih skupnosti. I pri rlsednik medobčin-VIL1 TO MAT, ima vsaka občina 8 samoupravnih skupnosti družbenih de-nr v 33 so imeli manj pri-I SO planirali, najtežje pa dravstvu in šolstvu, s v samoupravnih in-upnostih 136 milijonov lanj prihodkov, kot so lajo tudi družbenopoliti-li — občine — in sicer ( mesecih imele kar za 76 ilnurjev manjši dotok de-
ABIČ z Jesenic je vraz-ii, da je v jeseniški Tiele-dala ustvarjalna klima, a je samo več dela izhod težav. Zato se izguba iz ec zmanjšuje in raču-letos brez rdečih steci,  je  dejal, tekmujejo kdo bo bolje delal, kdo bo amudil in podobno. Po-ienarja v šolstvu občuti-enicah, zlasti pa kriti-lji način plačevanja šol-
skih programov. Šole dobijo denar za posamezen oddelek, kar pomeni, da morajo razne tečaje, kot je na primer tečaj računalništva, učitelji plačati iz svojih žepov.
MIRKO BIRK iz Radovljice je menil, naj gospodarske rezultate obravnavajo v medobčinski gospodarski zbornici in izvršni sveti v občinah, naloga SZDL pa je, da oceni, kakšne so posledice gospodarskih dosežkov za življenje ljudi. SZDL mora prisluhniti ljudem, ne pa ponavljati razprav in ocen drugih organov in organizacij.
Enakega mnenja je bil tudi MI-LAN BAJZEIJ iz Kranja, ki je dejal, da vsi hkrati obravnavajo vse, nobeden pa sprejemljivo ne oceni razmer
je leto 11.7 stanovanj
V radovljiški občini bo prihodnjo leto za vselitev narecS 117 stanovanj, zaceli pa bodo graditi 168 stanovanj - V bodoč- ho večji poudarek na prenovi starih stanovanj - Zasebni graditelji hudo lahko gradili v Vrbnjah, Poddobravi pri Begunjah, Zasipu, Bohinjski Bistrici, Stari Fužini in Brezovici pri Kropi
Radovljica — Prihodnje leto se bodo v radovljiški občini lahko vselili v 117 novih stanovanj. V Bohinjski Bi-strici bo dograjenih 31, v Flogariji na Bledu 34, v Stočju v Kropi 32 in v nadomestnih objektih ob Prešernovi ulici v Radovljici 20 stanovanj.
Nameravajo pa začeti z gradnjo 108 novih stanovanj, po predhodni komunalni opremi stavbnih zemljišč seveda. V soseski Center v Lescah
Te kc
na;
M mladina ne bila
A'a d: bilo m cerkev ma,« r nizacij
našnjo mladino ne smemo biti ljubosumni, ker je iti v mladosti teže, ker smo namesto zabave imeli le šibo in boga. Tudi današnja mladina mnogočesa ni-zglablja Stane Križnar, predsednik borčevske orga-; z Jesenic.
Je* niče — Današnja mladina je razpuščena, željna zabave, beži dela in ne spoštuje tega, kar so morali starejši prestati zanjo. Tako-starejši mnogokrat ocenjujejo današnjo mladino. Veliko pa je med jšo generacijo tudi takih, ki verjamejo v mlade in jim ne zavidajo e -nladosti. Eden izmed njih, ki realneje presoja položaj mladi-, je t di predsednik jeseniške borčevske organizacije Stane Križ-
»V   i lud i h danes vidim sebe, kakršen sem bil nekoč. Tudi naša '     »i bila lahko lepa, ko ne bi bile v tistih časih tako trde razme-Že o  otn  kih let se je bilo treba boriti za kruh, že v rosni mladosti Das   r>1 vajence izkoriščali, poniževali s telesno kaznijo. To je bilo težko, t ! človeka nevredno življenje. Vendar zaradi naše okr-
j ne smemo biti ljubosumni na današnjo mladino. V re-voluci i smo • borili, da bi bilo prihodnjim generacijam bolje in jim zdaj t. i , ne : 'nemo oponašati. Mlade imamo radi in skrbi nas zanje, lafe r |0, ,,, t predstavljajo, naš kapital. Toda pogosto jim dajemo takšer. , gled, kot da ne bi bili naša naložba za prihodnost. Z naše stra-- I ' , .'. avo krivoverstvo. Kako naj vzgojimo mladega človeka v de-avrif; s in po  enega državljana, če ima slab zgled celo v komunistih.«
Križnarji v a generacija se je potrdila v osvobodilnem boju in revoluciji, današnja je bila za to priložnost prikrajšana. Ji morda zato manjka ideali v?
»Pogosto e slišati, tudi na proletarskih Jesenicah, da mlade spet
vabi v.svoje hrame Cerkev in jih tako odteguje koristnemu delu. Nič ramam proti veri in Cerkvi, toda mislim, da ni dostojno za mladega Soveka, poln« ga notranje eksplozivnosti, da v cerkvi išče svoj dušni mir. Čar i niso taki, da bi si tešili dušo. Treba je delati, se boriti, ustvarjati. Pri . ijo. d i je mladino zajel plaz potrošništva, da pobirajo vse, kar ■• dobri ga i;; slabega, od zahodnih vzornikov. Tega niso sami krivi. Družb i je v letih blagostanja dovolila, da jo je preplavilo potrošništvo. Pravijo, i < ji mladina željna le zabave. Seveda, če jim ne ponudimo drugem kot i iačo, disco klub in tesen .kevder' za zbirališče, jih k čemu drugemu ne moremo pripraviti. V kinotekah jim nudimo zgolj por-silje in tako že v popju umažemo dojemljivo mlado dušo. Niki.k špartanec nisem, da bi za mlade terjal le delo in odrekanje, vendar, če se mladiria želi zabavati, ji moramo nuditi možnost za kulturno zabavo.«
Mladim tudi danes ni lahko, nanje se je zgrnilo mnogo težav, ki jih nekdanja mlada generacija ni poznala.
»Pr tvirno, naj bo mlad človek delaven, oponašamo mu, da misli na vse drugo, le na delo ne. Toda večina mladih ljudi želi delati. V Jugoslaviji je danes milijon nezaposlenih, samih mladih, šolanih ljudi, ki bi radi delali, pa jim to družbene razmere onemogočajo. Ne zavedamo se, kakšno diu/.beno zlo je brezposelnost, koliko škode povzroča gospodarstvu, pa tudi vzgoji mladega rodu. Mlad brezposeln človek hitro lahko postane tarča različnim sovražnim vp'ivom in lahko ga izgubimo.«
Mladi danes mnogo oolj občutljivo iščejo resnico kot njega dni, razglablja Stane Križnar. Na vsak zakaj terjajo svoj zato in niso zadovoljni s polovičnimi resnicami. Stanetu Križnarju je ta pronicljivost pogod j Ni mu pa všeč, kako mladi izgubljajo občutek za patriotizem, dpmovi ko pripadnost. To se čuti tudi v odnosu mladine do revolucio-r.arn! : ti adicij. Osnovnošolci še radi prisluhnejo borcem in skrbijo za ,pom j t padlim, razmišlja Križnar, v srednji šoli pa se ta stik docela izgul i.
D. Z. Žlebir
bodo začeli graditi 102 stanovanji, v Poddobravi pri Begunjah 5(1 in v Podnai tu 10 stanovanj. Račufiajjo, da jih bodo dogradili v letu 1986, v Pod-nartu le v primeru, če bodo začeli graditi tudi trgovino.
Večji poudarek kot doslej bodo dali obnovi starih stanovanj. Pripravili bodo celovito dokumentacijo za prenovo obstoječih in izgradnjo podstrešnih stanovanj v Prešernovi ulici v Radovljici ter za izgradnjo novih strešnih konstrukcij in mansardnih stanovanj v isospan blokih v Radovljici. V okviru rednega programa prenove in urejanja podstrešij bodo prihodnje leto urejena tri podstrešna stanovanja.
V starejših stanovanjih so toplotne izgube večje, zato bodo ob vzdrževalnih delih poskrbeli tudi za dodat-no toplotno izolacijo.
Večji poudarek prenovi starih Sta noviinj bo seveda terjal tudi drugačno razporeditev stanovanjskih sredstev, več denarja kot doslej bodo namenili prenovi.
Zasebni graditelji bodo v okviru družbno usmerjene gradnje prihodnje leto lahko gradili v Vrbnjah, Poddobravi pri Begunjah, Zasipu, Bohinjski Bistrici, Stari Fužini in Brezovici pri Kropi.
Prihodnje leto bodo pripravili urbanistično in izvedbeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjskih hiš na območju Koritna in Lisice pri Bledu, ponovno bodo preverili ustreznost gradnje zasebnih stanovanjskih hiš v Lescah, kjer bo gradnja možna šele leta 1906!
V Zalošah in Brezovici bodo predvideli skromnejšo komunalno opremo stavbnih zemljišč, saj so ekološko manj izpostavljena, gradnje pa bodo zato seveda cenejše.
Da bi čim več stanovanj zgradili v okviru celovite družbeno usmerjene gradnje, bodo skušali izenačiti pogoje kreditiranja nakupa in gradnje stanovanj.
M. Volčja k
na Gorenjskem. To bi bila naloga SZDL.
Oh obravnavi programa dela skupščine gorenjskih občin pa je dejal, a ne more hiti sprejel, če ne analiziramo vzrokov neizpolnjevanja dosedanjega dogovora. V program je treba vključiti zadeve, ki jih lahko skupščine posameznih občin sprejmejo. Skupščina gorenjskih občin mora biti organ, kjer se bodo občine dogovarjale o uresničevanju svojih in skupnih programov.
Na seji so obravnavali tudi zbiranje denarja in gradiva za spomenik NOB v Begunjah. Pobudo za ustanovitev gorenjske revij;1 in iimmcira-nje MS SZDL za Gorenjsko prvem tromesečju 1985. Leta. se je
seja zaključila, ne da bi dstavniki občinskih konferen L sprejeli
kake naloge in napoti    za delo.
L. Bogataj
Teden invalidov
Enakopravni pri delu in
v življenju
Odkar se je izteklo leto 1982, mednarodno leto invalidov, je bolj ah manj potihnilo tudi razpravljanje o problemih, ki tarejo prizadete
Molk občasno prekinjajo dogodki, kakršen je tudi pred drema letoma razglašeni jugoslovanski teden invalida, ki letos poteka od 6. do 12. decembra. Ta nas tudi letos opominja, da dejanski družbeni položaj invalidov še redno ni takšen, kakršnega prizadetim zagotavljata ustava in nadvse napredna invalidska zakonodaja.
n enakopraven družbeni položaj ob strani zdravih in svoje socialne probleme se prizadeti borijo pretežno v invalidskih in drugih /it/-manitamih organizacijah. Le-te imajo svoje delegate, vendar je nji-hov i//./ slišati r glavnem tam, kjer gre za zadostitev socialnih potreb, 1       ifdjo iz invalidnosti. Kako počasno pa se rešujejo zapletene te-
ave po tej poti, nam je znano, a vendarle se stran premikajo. Marsikaj SO invalidi pridobili z novim zakonom o pokojninskem in invalid-
1 zavarovanju, prenekatero pravico si izborijo tudi s pomočjo koordinacijskih odborov za družbeni položaj ih aktivnost invalidov pri socialistični zvezi, mnogo k prijetnejšemu življenju pripomorejo njihove organizacije z bogatimi programi aktivnosti. Toda družba ni dovolj bogata, da bi zadostila vsemu, kar si invalidi želijo in kar jim pri-tiče. Zato gmotni položaj mnogih še vedno ostaja negotov, zato se zaposleni invalidi še ubadajo s problemi prezaposlovanja na lažja, invalidnosti primernejša delovna mesta in nadomestili za osebni dohodek. Načrtovalci še vedno ne mislijo na paraplegike in le-ti se včasih znajdejo pred nepremagljivimi otrirami. Borna sredstva klestijo tudi programe invalidskih in drugih humanitarnih organizacij. . .
Poleg vsega, kar je povezano z denarjem, pa si invalidi, slepi, gluhi, mišično oboleli ali kako drugače prizadeti, želijo tudi nečesa, kar ne terja denarja. Želijo si toplega in resnično človeškega odnosa zdravih namesto ponižujočega pomilovanja.
D. Z. Žlebir
V
Eučunalniški dnevi '84
Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo in Elektrotehniško društvo Kranj prirejata od 13. do 15. decembra v avli občinske skupščine prve računalniške dneve v Kranju.
Namen prireditve je dvojen. Kot prvo bo mladini, šolnikom in tudi ostalim občanom dana možnost, da se vs' h 10 k računalnikom in se pri tem praktično seznanijo z njihovimi sposobnostmi in možnostmi uporabe, kot drugo pa naj bi prireditev dala odgovornim krogom, pa tudi širši javno' i i vzpodbudo, da se tudi v kranjski občini odločneje pristopi k uvajanju sistematičnega računalniške/;; i opismenjevanja šolske mladine, za kar je treba, seveda ustrezno uspo .obitični kader, nabaviti potrebno opremo in izdelati ustrezne učne programe. Žal ugotavljamo, da so nek,dere občine oziroma regije v Slove,liji že precej pred Kranjem.
Na prireditvi bodo sodelovali tudi nekateri domači proizvajalci računalniške opreme (Iskra — Delta, Iskra Široka potrošnja, Gorenje) s prikazom novosti iz svojega šolskega računalniškega programa, manjkali ne bodo niti zastopniki nekaterih tujih proizvajalcev te opreme (Cominodore, Sinclair).
V času prireditve bo tudi vrsta predavanj, na katerih se bodo predvsem šolniki se/nanili z metodami računalniškega opismenjevanja in z možnostimi, ki jih nudi uporaba računalnika v izobraževalnem procesu.
S skrbjo ugotavljamo, da nas je hiter prodor računalnikov na vsa področja človekovih dejavnosti, ki ga opažamo v razvitem svetu, našel močno nepripravljene in da zaradi tega zaostajamo, ne samo v Kranju, precej za stvarnimi potrebami. Toliko
Kinodvoranu na Jesenicah prihodnje leto — Ob stavbi gledališča na Jesenicah gradi Kinopodjetje Kranj novo kinodvorano ter več drugih prostorov za kulturno dejavnost jeseniške občine. Predračunska vrednost je znašala več kot 40 milijonov dinarjev, dvorano, ki je nadomestna gradnja za staro dvorano Radia Jesenice, ki jo bodo podrli, pa gradijo delavci jeseniškega Gradbinca. Samo dvorano bodo odprli naslednje leto, ostale prostore pa tedaj, ko bodo zagotovili dovolj denarja. (D. S.) — Foto: F. Perdan
bolj razveseljivo je zaradi tega dejstvo, da se nekateri le niso pustili presenetiti. Tu velja pohvaliti Elektrotehniško društvo Kranj, ki je za področje računalništva formiralo posebno sekcijo in ustanovilo več računalniških klubov, kjer si mladi pridobivajo potrebno znanje in izmenjavajo izkušnje, in pa Delavsko univerzo v Kranju, ki je z ureditvijo računalniške učilnice in s prirejanjem tečajev zagotovilo možnosti, da si vsakdo lahko popolni vrzeli v poznavanju te snovi.
Ne smemo pozabiti tudi srednje šole pedagoške, računalniške in pri-rodoslovno-matematične usmeritve v Kranju, ki že vrsto let daje potrebno osnovno znanje tistim, ki se nameravajo poklicno usmeriti na računalniško področje. Tudi nekatere delovne organizacije, npr. Iskra — Ki-bernetika, so omogočile svojim delavcem obiskovanje tečajev za pridobitev osnovnih znanj s področja računalništva.
Dodamo naj še, da bosta organizatorja Računalniških dnevov kasneje in v zmanjšanem obsegu to prireditev ponovila tudi na šolah v Preddvoru, Šenčurju, Cerkljah in Predos-ljah, da bi s tem zmanjšali izpade pri pouku in pa stroške ter tveganje pri prevozu učencev v zimskih razmerah.
Doma bi bolje naredili
Tržič — Kdor se je te dni prekopal skozi osnutek smernic za dolgoročni plan razvoja občine Tržič za obdobje 1986 do 2000, je lahko ugotovil eno samo veliko posplošenost. Nič konkretnega, nič otipljivega. Tak plan je lahko pripisati vsaki podobni občini kot je tržiška. Splošno govori o investicijah, o kmetijstvu, trgovini, turizmu, gostinstvu, malem gospodarstvu, prometu, stanovanjski gradnji, komunali, cestah, energiji, otroškem varstvu, kulturi, zdravstvu . .. Občinski možje so namreč izdelavo osnutka smernic za dolgoročni družbeni plan občine naročili pri Inštitutu za regionalno ekonomiko in socialni razvoj IREL iz Ljubljane. Kaže, da se je pri tem ponovilo nekaj podobnega kot pred leti, ko smo takole naročali samoupravne sporazume o tozdiranjih in podobnem.
Ko so dobili v obravnavo osnutek smernic dolgoročnega družbenega plana delegati občinske konference socialistične zveze, so bili ogorčeni, kajti v njih niti malo niso predstavljene tržiške prednosti in danosti. Tudi pripombe izvršnega sveta, ki so prišle zraven kot dopolnilo, niso mogle zapolniti vrzeli. Delegati socialistične zveze so odločno pripominjali, da je treba osnutek preden bo šel v nadaljnje razprave, dopolniti, konkretizirati, šele potem naj gre tudi v razpravo v krajevne skupnosti. Sploh pa bi tak osnutek zagotovo bolje naredili sami, če bi zaupali domači pameti. Ko bo osnutek Opremljen s konkretnimi podatki, »preveden v tržiščino«, kot pravijo, ga bo socialistična zveza ponovno obravnav uia.
D. Dolenc
G LAS 4. STRAN
GOSPODARSTVO
Železarji prihanili 309 milijonov dinarjev
V jeseniški železarni so z dodatnimi napori in sanacijskimi ukrepi od junija do oktobra prihranili kar 309 milijonov dinarjev — Boljša prodajna cena na tržišču
poudarili, da so bili znatno boljši kot v polletju, ko so imeli še precej izgube. V polletju je bilo izgube za 1.570 milijonov dinarjev, v devetih mese-
Jesenice — Ko so na minuli seji delavskega sveta jeseniške železarne ocenili gospodarske rezultate v devetih mesecih letošnjega leta, so
r
Krožki za boljšo proizvodnjo
Jesenice — V jeseniški Železarni nenehno skrbijo za boljšo in večjo proizvodnjo ter med drugim spodbujajo sleherno inovacijsko aktivnost. Že pred nekaj meseci so se tudi odločili, da začnejo delati tudi krožki za boljšo proizvodnjo. Prva dva krožka so ustanovili v temeljni organizaciji žicama, kasneje pa naj bi jih tudi v drugih temeljnih organizacijah Želez arne.
V začetku sta se krožka ukvarjala predvsem z disciplino in reševale organizacijske probleme, pričakujejo pa, da se bodo vedno bolj začeli zavzemati za odpravo tehnoloških problemov. Člani krožka imajo vsi bogate delovne izkušnje in dobro poznajo delo po obratih, zato od takšne oblikedela upravičeno lahko pričakujemo uspehov v proizvodnji.
D. S.
J
cih pa je znašala konsolidirana izguba le še 485 milijonov dinarjev. Za tretjino manjša izguba je vredna vse pozornosti, železarji pa so jo uspeli znižati zaradi doslednih sanacijskih ukrepov in varčevanja v vseh temeljnih organizacijah združenega dela.
Ko so v železarni začeli z ukrepi za boljši gospodarski rezultat, so sestavili dokaj obširen in zahteven program racionalizacije. Tedaj so si kar preveč prizadevali in ponekod premalo upoštevali težje gospodarske pogoje in okoliščine. Kljub temu so samo za letošnji oktober ocenili, da so v različnih obratih z boljšimi gospodarskimi ukrepi prihranili več kot 98 milijonov dinarjev. Denimo: v žičarni so izdelali 20.800 kilogramov nerjavnih žic in oktobra zabeležili 9 milijonov dinarjev prihranka. Od junija do oktobra so z dodatnimi napori obogatili skupno blagajno za 309 milijonov dinarjev in tako pomembno zmanjšali primanjkljaj.
Vendar pa železarji s količinsko proizvodnjo zaostajajo za planom, predvsem zato, ker jim je primanjkovalo surovin in nekatere naprave niso bile dobro vzdrževane. Zato pa so se usmerili v proizvode, ki so kvalitetnejši in ki se na tržišču dobro
Turistični načrti
Turistično gospodarstvo radovljiške občine namerava prihodnje leto za okoli 5 odstotkov povečati tuji turistični promet in ustvariti 20 odstotkov večji devizni priliv — Zato načrtujejo nekaj naložb v prenočitvene zmogljivosti in spremljajočo turistično ponudbo
Radovljica — Blejsko Hotelsko-tu-ristično podjetje namerava prihodnje leto začeti z nadomestno gradnjo Bogatina, v načrtih imajo zapisan tudi prizidek k hotelu Krim in nadaljnjo preureditev vile Bled. Spomladi nameravajo začeti s preureditvijo festivalne dvorane, ki je zdaj slabše uporabna, v bodoče pa naj bi imela poleg osrednje dvorane več prostorov. Na smučišču Zatrnik bodo zgradili poslopje za upravljanje smučišča, prihodnje leto pa se bodo lotili tudi prenove in razširitve trgovine v kampu Zaka, ki je zdaj predmet številnih pritožb. Prihodnje leto bo nastal idejni projekt za izgradnjo hotela Belvedere in idejna rešitev izgradnje na območju Mlino. Pomemben korak bo predstavljala izgradnja povsem novega hotela A kategorije. Računajo, da bodo te tri projekte uresničili do leta 1990. Osvojeni in potrjeni bodo morali biti seveda v okviru Slovenije.
Vse bolj se blejski turistični delav
ga razširiti za devet polj, kar so že zapisali v prostorski načrt radovljiške občine.
V Bohinju namerava Alpetour obnoviti gostišče Črna prst in obnoviti avtokamp ob jezeru. Vse bližja je obnova mladinskega doma v Bohinju, s katerim upravlja republiška konferenca ZSMS.
V Radovljici bodo obnovili hotel Grajski dvor, ob njem pa bo Inter-trade zgradil svoj izobraževalni center, katerega gradnja se je že pričela.
V Podvinu bodo prihodnje leto razširili hotel in zaključili prvo fazo dozidave.
M. Volčjak
prodajajo. Samo 21 ton nerjavne žice jim je prineslo 9 milijonov čistega dohodka.
Na seji delavskega sveta so dejali, da jim boljši gospodarski rezultat prinašajo tudi nove cene železarskih proizvodov. Razmerje med cenami surovin in repromaterialov ter končnimi izdelki je znatno boljše, jeklu je na tržišču določena cena, ki si jo zasluži, kajti v proizvod je vloženega veliko dela in znanje. Poprečna prodajna cena znaša 860 dinarjev in čeprav je nižja kot so jo planirali — planska je 900 dinarjev — so kljub temu lahko zadovoljni s poslovnim rezultatom.
V železarni so tako lahko izplačali precej boljše osebne dohodke za oktober, predvidoma 1. januarja prihodnje leto pa uvajajo nov sistem nagrajevanja, po katerem spodbujajo učinkovitost in prizadevnost ter delovni učinek. Odpravili bodo skupine in uvedli točkovni sistem, pri tem pa ne bo nihče od zaposlenih zaslužil manj kot je do zdaj.
D. Sedej
25. novoletni sejem
Vabijo ceneni in najdražji izdelki
Kranj — V petek, ko so v Savskem logu v Kranju odprli letošnji 25. novoletni sejem, je na razstaviščnem prostoru Poslovno-prireditvenega centra Gorenjski sejem postalo spet živahno. V stari razstaviščni hali je prek 120 razstavljavcev najrazličnejšega blaga široke potrošnje. Na zunanjem prostoru med obema halama je zabaviščni prostor, v večnamenski hali pa je vsak dan živahno na drsališču.
Sejem je vsekakor precej pospešil predpraznično razpoloženje. V petek, soboto in v nedeljo so zabeležili izredno velik obisk tako na sejmu kot zabaviščnem prostoru in na drsališču. Povedali so, da obiskovalci sejma segajo predvsem po raznovrstnih drobnih in cenenih izdelkih (le-teh zares ne manjka), pa tudi po najdražjih. Predvsem je veliko povpraševanja po zamrzovalnih skrinjah in pralnih strojih; manj po televizijskih sprejemnikih.
Razstavljavci so glede na obisk in nakupe v prvih dneh sejma zadovolj-; Večina je prepričana, da tudi ti-
ne bilo
stih izdelkov, po katerih je največje povpraševanje, ne bo zmanjkalo^
Kmetje opuščajo pitanje
V radovljiški občini se kmetje od pitanja živine preusmerjajo v prirejo mleka, čemur botrujejo draga koruza in krmila — Poraja ci ozirajo na bližnje lesko letališče in se problem upadanja osnovne črede, čeprav seveda množičnega hipodrom. Nameravajo ju vključiti v zakola ni pričakovati, saj se kmetje sami pri sebi sprašujejo, kdo program izgradnje spremljajočih tu- DO kupil drago meso
rističnih objektov. Tudi lesko letališ če se namreč želi usposobiti za mednarodni turistični promet, najprej v kombinaciji z letališčem Brnik, nato pa za samostojno opravljanje te dejavnosti. Posebej mikavna pa postaja usposobitev za turistično jadralno letenje, za kar na tujem vlada dosti zanimanja. Bližnji hipodrom pa se brez denarne pomoči blejskega turističnega gospdoarstva ne more usposobiti za vključitev v turistično ponudbo.
Redni blejski gostje vse bolj postajajo igralci golfa in blejsko igrišče postaja že premajhno. Nameravajo
Radovljica — Na področju kmetijstva v radovljiški občini letos nimajo preveč spodbudnih rezultatov, slabši, kot so računali, so predvsem pri poljščinah in mesu.
Pri prireji mesa slabim razmeram botrujejo neusklajene cene krme in vseh živinorejskih pridelkov. Vse leto se stopnujejo težave pri oskrbi s koruzo, ki se vrh vsega hitro draži. Podobno je tudi s krmili. Stroški krme že dosegajo in celo presegajo odkupne cene. Razumljivo je, da se zato kmetje od pitanja živine preusmerjajo k prireji mleka. Grozi večji
Učenci »zidajo« z lesenimi zidaki
Čeprav še redko, se vendarle tudi z raznih organov že slišijo o«*-e, da se je usmerjeno izobraževanje izrodilo v nekaj drugega, kot je ilo zamišljeno. Najbolj to občutijo v delovnih organizacijah, kate--sicer še vedno očitajo, da svojega dela v usmerjenem izboraževanjuJe opravljajo ali pa ga opravljajo slabo. Pomeni, da ne poskrbijo zarr.?, torje in dobro priučevanje v praktično delo potem, ko je učenec zak: čil srednjo šolo in se zaposlil.
Vendar se problem pojavlja še nekje drugje. Sedaj, ko so vsi U{>-ci vsaj formalno izenačeni in je pravzaprav vseeno, kam se vpišejo nekatere panoge ne morejo dobiti štipendistov, čeprav so prej vedno i*, le dovolj vajencev. Takšna sta na primer trgovina in gradbeništvo
V škofjeloškem Tehniku so ob obravnavi sklepov 13. seje ve;, govorili tudi o usmerjenem izobraževanju in pravijo, da jih je dosefo nje-dolgoletno načrtno kadrovanje spravilo na kolena. Zato so partr ske organe, zavod za šolstvo, posebno izobraževalno skupnost in dru* organe seznanili z razmerami v šolanju gradbenih delavcev in Zar^ vali, da se mora usmerjeno izobraževanje tudi v praksi približati ? "trebam združenega dela.
Pred uvedbo usmerjenega izobraževanja so imeli v Tehniku\K no okoli 40 vajencev, za katere so skrbeli 4 inštruktorji. Vajenci so učili zidanja, tesarstva in drugih gradbenih poklicev na gradbiščihir' delavnicah ter se hkrati seznanili tudi z varstvom pri delu, organija jo dela in delovno organizacijo. Vsako leto so bili tudi šest meseci šoli in si tako pridobili dokaj široko splošno izobrazbo. Pomočnik 0-roma kvalificiran delavec, ki se je tri leta šolal, je bil zrel človek ij'-teh delavcev so kasneje postali najboljši mojstri, delovodje pa tudi tuniki in inženirji.
Sedaj imajo v Tehniku 6 štipendistov, kar pomeni, da bodo če: m kaj let praktično brez kvalificiranih delavcev, če bodo čakali na pn>... iz srednjih šol. Učenci imajo vsako leto 20 dni prakse. V tem času se-, seznanijo z delom, kaj šele, da bi se naučili zidati. Sicer imajo tudi, šoli praktični pouk, vendar se zidarji učijo zidati z lesenimi brez malte. Ko je konec ure, zid podrejo in pospravijo. Komentar je
odveč! ♦
Problem pri Tehniku rešujejo tako, da zidarje, ki so konWj usmerjeno izobraževanje, še enkrat šolajo. Pripravili so lasten gram priučevanja, ki ne more biti le klasično pripravništvo. Ker pa* štipendistov premalo, so se z delavsko univerzo dogovorili za orgarJJ cijo šole za pridobitev kvalifikacije priučenih delavcev.
L. Bogataj
Prav so vneli tisti, ki so zatrjevali, da je novembrski sneg »hitro pokvarljivo blago.« Odjuga je uslišala cestarje, kmete in vse, ki si snega še niso želeli tako zgodaj. Temperature v decembru so neobičajno visoki- za 'ta čas in omogočajo kmetom, da pripravijo še zadnje njive za zviViki počnek. — Foto: F. Perdan
zakol živine in s tem zmanjšanje osnovne črede. Zadnje mesece odkup goveje živine že hitreje raste. Seveda pa množičnega zakola vendarle ni moč pričakovati, saj se kmetje sami pri sebi sprašujejo, kdo bo danes kupoval drago meso.
Nevarnost zmanjšanja osnovne črede bi ublažili z regresiranjem krmil in koruze, vendar je s tem ne bodo mogli povsem odpraviti, saj je pri kmetih v radovljiški občini poglavitni problem osnovna krma, kar seveda kaže na slabo razvitost kmetijstva. Zanaimiv je podatek, da največji kmetje v radovljiški občini porabijo od 1.000 do največ 1.200 kilogramov umetnih gnojil na hektar, vendar je takšnih le nekaj, povprečje znaša borih 200 kilogramov na hektar.
Na slabši pridelek osnovne krme je letos vplivalo tudi slabo vreme, deževje in tri tedne zakasnela vegetacija. Podobno so bili tudi pridelki poljščin slabši, predvsem krompirja.
Le pri prireji mleka pričakujejo, da bodo izpolnili letošnji nalčrt. Tudi zaradi tega, ker je zaslužek za kmete večji.
V radovljiški občini so v zadnjem času nekaj le storili pri urejanju pašnikov, imajo pa več načrtov za bodoče. Letos so opravili več manjših melioracij pri kmetih kooperantih na območju   Kupljenika. Uskovnice, Gorjuš. Goreljka in PeraČice, v skupni površini 25 hektarov. V bodoče, morda v celoti že prihodnje leto, pa nameravajo opraviti melioracije na 394 hektarih planinskih in nižinskih, pašnikov. Ureditveni načrti za pet pašnikov (Praprotnica. Uskovnica, Konjščica, Poljana, Bel java-, Log-No-melj, Belska planina in nižinski pašnik Selo-Ribno-Bodešče) so narejeni in sredstva odobrena.
M. Volčjak
V vrvih treh dneh so na sejmu zabeležili že blizu 20 tisoč ob
_ Foto: F. Perdan
Kmetijstvo in živilstvo spletata nove vezi
Izničeni sklepi problemske konference?
Kranj — Slabo organizirano gorenjsko kmetijstvo, predvsem ka razdrobljenost, nepovezanost organizacij in služb ter neenoten/ stop do gorenjskega kmeta na različnih področjih dela in obrni: Gorenjske zavirajo smotrno izrabo zemlje, večjo pridelavo hrane izboljšanje preskrbe. Zamisel o organiziranosti gorenjskega krneti in živilstva, kakršno so podprli komunisti na problemski korfc maja lani, je ostala le na papirju. Komunisti, ki prevladujejo v |3f skem »kmetijskem vrhu«, so se tedaj dogovorili, da je treba na (Krškem organizirati eno zadrugo s temeljnimi organizacijami v vsa* činah, zagotoviti enoten pristop do gorenjskega kmeta, organaji vse družbene kmetijske obrate — torej tudi zadružna posestva okviru Kmetijsko-živilskega kombinata (KŽK) Gorenjske, zdruV specializirati dejavnost mlekarn v Kranju, Škofji Loki in Bohinj., mesnopredelovalnih obratov v Skofji Loki, Kranju, Tržiču, Radcv Bohinjski Bistrici in na Jesenicah, povezati razdrobljeno kmeti > pospeševalno ter kmetijsko in gozdarsko hranilno-kreditno sliSJ seči, da bodo kupoprodajne odnose med kmetijskimi, trgovskimi^ stinskoturističnimi organizacijami nadomestili dohodkovni odnosi Zelo malo je bilo govora o povezovanju s širšimi kmetijsko-:^ in trgovskimi organizacijami zunaj Gorenjske.
Potem ko so v KŽK Gorenjske julija lani že razmišljali o iz*W iz sestavljene organizacije KIT (Kmetijstvo, Industrija. Trgovinjl vprašanje organiziranosti gorenjskega kmetijstva in živilstvaTJjf nove razsežnosti. Se povezati z Emono ali Mercatorjem, ki sta*** Gorenjskem že močno usidrala, ali ustanoviti gorenjski sozri . v . rem bi bili poleg KŽK Gorenjske in kmetijskih zadrug še trgovsfc? ganizacije in večji porabniki hrane? Na Gorenjskem so se orik\v'. Mercatorja.
Na referendumu v KŽK Gorenjske združitve KIT in M«*) niso v celoti podprli. V dveh od devetih tozdov so glasovali protj res, da je referendum samoupravna pravica in ne dolžnost (glasovJ »za«), vendar je neugoden izid glasovanja v dveh temeljnih orgaj^ jah opozoril tudi na slabosti v kombinatu, predvsem na to, daje Gorenjske še vedno seštevek devetih tozdov. Četudi bo ponovijo ferendum pokazal ugodnejše izide, je že zdaj na dlani, da sebodod rali v kombinatu po združitvi z Mercatorjem lotiti tudi urejanja njih razmer, še zlasti organiziranosti.
Med gorenjskimi kmetijskimi zadrugami se je edino blejska^ boto na referendumu odločila za priključitev k novemu sozduftkM tor-KIT, že pred loti se je / Mercatorjem povezala žirovska zadtu vse ostale za zdaj še oklevajo in proučujejo dobre in slabe strani iw zovanja. Posledice različne organiziranosti gorenjskega zadružni bodo najbolj občutili kmetje Razlike med zadrugami v njihov*** .stopu do kmetov bodo ostale oziroma se bodo še povečale.
C. Zapi**
r
Linhartovi nagrajenci
Kulturna skupnost radovljiške občine je letos podelila tri Linhartove plakete in štiri priznanja. Linhartove plakete so kot najvišja priznanja za delo na področju kulture v radovljiški občini prejeli Franc Čuden, Jošt Rolc in Franc Sušnik.
t Franc Čuden z Bitenj pri Bohinjski Bistrici je Linhartovo plaketo prejel za dolgoletno požrtvovalno in ustvarjalno delo na področju ljubiteljske dramske in pevske dejavnosti v Bohinju. Kot pevec v pevskem društvu Savica Kje v kulturno dejavnost vključil že leta 1925. Zgolj petje ni izpolnjevalo njegovih želja po kul-tomem delovanju, vključil se je bdi v dramsko skupino gasilskega društva. V dramski skupini je delal kot režiser in igralec. Petje, igra in režija so izpolnjevale njegov prosti čas vse do druge svetovne vojne. Med vojno- je bila na njegovem domu, nekoliko odmaknjenem v vasi, obveščevalna točka in zbiralnica materiala za jrtizansko vojsko. Ničkoliko iz-■tov iz njegove kolarske delav-i in mlina je romalo v partiza-~. Po vojni je že pred ustanovit-fijo DPD Svoboda Tomaž Godec ,K>de!oval  kot pevec v pevskih Jbonh tudi izven Bohinju. Z ustanovitvijo  DPD Svoboda Tomaž jfiodec  pa   je   ponovno oživela Liramska sekcija, ki jo je kot reži-MT tudi vodil. Kljub starosti 79 Kudi danes še rad sodeluje, 'Tfedvsem   v  moškem pevskem Aoru.
• Jošt Rolc je Linhartovo plaketo prejel za dolgoletno delo in zasluge pri ustanavljanju in uveljavljanju kulturne skupnosti v občini in v širšem kulturnem prostoru. V času NOB je v partizanskih enotah pisal borbene pesmi, črtice, opise bojev in druge leposlovne spise za brigadno in
divizijsko glasilo ter stenčase Deloval je v kulturniški skupini XV. SNOUB, kjer je sooblikoval programe mitingov, urejeval, pisal in risal za glasila, sodeloval v igralski skupini in pevskem zboru in si pridobival dragocene organizacijske izkušnje, ki jih je obogatil še v aktivni službi v JLA.
V pripravljalnem obdobju snovanja samoupravno organiziranih interesnih skupnosti v letih od 1971 do 1974 je bil eden od soustanoviteljev in prvi predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti Radovljica. V drugem mandatu je opravljal naloge tajnika kulturne skupnosti oziroma strokovnega delavca do ustanovitve skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti julija letos. Z veliko vnemo se je zlasti zavzemal za kulturne stike in sodelovanje z zamejskimi Slovenci, zdomci in s pobratenimi in prijateljskimi občinami. ,
Omeniti velja njegove leposlovne zapise, pretežno s spominsko tematiko Iz NOB. Za prispevek v glasilu TV-15 Naš tovariš je sprejel pred leti III. Kajuhovo nagrado. V zadnjih letih se razen občasnih spominskih in potopisnih zapisov posveča predvsem dopisništvu, pri čemer ima pomemben delež obveščanje o kulturnih dogajanjih v občini.
• Franc Sušnik z Bohinjske Bele je Linhartovo plaketo prejel za dolgoletno požrtvovalno delo v DPD Svoboda Bohinjska Bela. Že
več kot štirideset let aktivno deluje v društvu, vsa leta ni bil le zvest sodelavec, pač pa je na njegovih ramenih slonelo tudi breme odgovornosti za dobro in organizirano delo društva. Izredno velik je njegov delež pri obnovi kulturnega doma, saj je prizadevno sodeloval v gradbenem odboru, v izgradnjo pa je vložil tudi veliko prostovoljnih delovnih ur. Še vedno sodeluje v vseh akcijah društva in je zgled in dober svetovalec mlajšim članom. Poleg dela v DPD Svoboda je aktiven tudi na družbenopolitičnem področju v svojem kraju.
Pismena priznanja kulturne skupnosti Radovljica za letošnje leto pa so prejeli ženski pevski zbor Lipa pri Društvu upokojencev Radovljica za petletno delovanje na področju zborovskega petja, Francka Ličar za vsestransko požrtvovalno delo v folklorni dejavnosti Kulturno prosvetnega društva Veriga Lesce, Jaka Ra-zinger za vsestransko požrtvovalno delo v folklorni dejavnosti Kulturno prosvetnega društva Veriga Lesce in Jože Kocjančič za uspešno ustvarjalno in vzgojno delo na področju zborovskega petja v Kulturno prosvetnem dru štvu Veriga Lesce.
Izšlo je Mladje
Novembra je izšla 55. številka kolike revije za literaturo, umetnost J!družbena vprašanja Mladje, ki iz-Vja v Celovcu.
V literarnem delu tokrat objavlja kitni Cvetka Lipuša, Fabjana Haf-Vrja in Janija Oswalda. Posebej veli opozoriti na pesmi Herberta Vihnerja, gosta v tem Mladju, ki je kun tudi kot prevajalec, predvsem jike, iz nemščine v angleščino. «kupno s Feliksom Bistrom je letos ^dal dvojezično zbirko (slovensko/ ^leško) Koroška slovenska poezi-I V tem Mladju objavljene pesmi je Hm prevedel v slovenščino.
prozna besedila objavlja Valenti-^ Polanšku, Janku Messnerju in Vistijanu Močilniku. Polanšek v ^formaciji« razmišlja o uradni-\zm odnosu, Messner v »Izpovedi« v nadaljevanju s podnaslovom »Ži-fljenje slovenskega koroškega psi-Vjoga Slavka Dravljana, s spremno Wdo njegovega prijatelja Gregori-Trampuša« o katolicizmu in slo-kflitvu, Močilnik v »in kri jim tekne Vjjcor malinovec ...« prav tako v nalijevanju s podnaslovom »Kratki Ikarniški zapiski vojaka K.« o voja-
Umetnik, ki ga tokrat predstavlja Mladje, je Aton, ki je svoj prispevek naslovil Življenjepis v slikah.
V publicističnem delu Pavel Zdovc piše še o nekem regionalizmu v zamejskem koroškem časnikarskem jeziku, daje pripombe k sklanjatvi ženskih osebnih imen tipa Mojci, Urši, Fani. Jože Blajs primerja objavljene odlomke in dokončno verzijo Lipušovega romana Zmote dijaka Tjaža. Feliks J. Bister pa diskutira o knjigi »Človek ne živi samo od kruha«, ki je lani izšla ob 75-letnici Slovenske prosvetne zveze pri založbi Drava v Celovcu.
Na koncu se Mladje spominja nedavno umrle pesnice Ernie Lipp in pesnika-samouka Jozija Turka. Med novicami pa je urednica Vida Obir ob izidu dvojezične zbirke Koroška slovenska poezija zapisala: »Ob robu bi lahko omenila, da niso zastopani vsi pesniki, da izbor ni povsem zadovoljiv — manjkajo predvsem social-no-kritične vsebine, pa tudi vsebine, ki se ukvarjajo z manjšinsko situacijo, ki so pa v koroškem ustvarjanju močno prisotne. A kaj, knjižica je izšla, ima svoj odmev. To je važno. Poimuimo io kot začetek!«
Domiselno pripravljen kulturni večer
Samo kulturni spomin in kulturno hotenje nas lahko združuje v srečno skupnost, je svoj nagovor na petkovi Linhartovi proslavi v Radovljici strnil dr. Matjaž Kmecl — Po podelitvi Linhartovih plaket je Linhartov oder iz Radovljice izvedel recital »Lubi Slovenci«, ki ga je odlično dopolnjevalo prepevanje komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke
Radovljica — V petek, 7. decembra sta kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij Radovljica pripravili tradicionalno Linhartovo proslavo, tokrat resnično domiselno pripravljeno in lepo izvedeno.
Uvodoma je spregovoril dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, ki je spomnil na štiristoletnico Dalmatinovega prevoda Biblije in od prvega abecednika in slovnice, pesmarice in polemike potegnil črto do današnjih dni, pri čemer se je seveda posebej ustavil ob A. T. Linhartu, ki je s svojima komedijama dobesedno iz kmečkega blata potisnil slovensko besedo na» evropsko odmerjeni oder. Protest za svobodo, zoper omejenost in krivi-čnost je rdeča nit vsega naprednega v slovenski zgodovini in kulturi, ko se spominjamo pomembnih mož ne smemo pozabiti, da niso nikoli delali za preteklost, njihova misel je bila neprestano uzrta iz sedanjosti v prihodnost, v preteklost so se ozirali samo, ko so se preverjali.
»Danes smo verjetno najmanjši evropski narod, ki za svojo kulturo skrbi v celoti sam, duhodno in materialno«, je nadaljeval dr. Matjaž Kmecl. »V mnogočem je to veliko tveganje, ki se ga niti sami zlepa ne zavedamo. Kako vzdrževati svojo televizijo, svoj film, svoje gledališče, svoje umetniške šole, dovolj spodobno izbiro knjig, svojo opero, svoja simfonična orkestra, in vse to na ra-
Filmsko gledališče
V okviru filmskega gledališča bo ta teden v gorenjskih kinematografih na sporedu italijanska vojna drama »Koža«. V torek, 11. decembra, ob 17. in 19. uri, bo na sporedu v kinu Tržič, v sredo, 12. decembra, ob 18. in 20. uri bo v kinu Dom Kamnik, v četrtek, 13. decembra, ob 18. in 20. uri v kinu Center v Kranju in v petek, 14. decembra, ob 17. in 19. uri v kinu Radio Jesenice. S filmom Koža bo tudi zaključeno letošnje filmsko gledališče.
Italijansko režiserko Liliano Cavani smo imeli pri nas priložnost spoznati po dveh izzivajočih filmih »Galileo Ga-lilei« in »Nočni portir«. Pri obeh je imela opravka z italijansko cenzuro, v Galileja pa se je vmešal tudi Vatikan. Njen naslednji film »Onstran dobrega in zla«, biografija znanega nemškega filozofa Nietzscheja, pa je bil prehud tudi za naše distribucije in komisija za pregled filmov je film odklonila.
Sicer pa je vsako srečanje s Cavani-jevo, doktorico klasične literature, poseben dogodek, pa naj si gre za film ali TV oddaje, kjer je šla tako daleč, da so ji pri televiziji onemogočili nadaljnje delo, kljub temu da je za svoj TV film »Petainov proces proti Vichvju« prejela beneškega Zlatega leva. Njene oddaje so se vse ukvarjale z žgočimi političnimi in družbenimi temami, pa naj je šlo za obtožbo nacizma v »Zgodovini tretjega reicha«, ženske v odporniškem gibanju, špekulacije z nepremičninami, destalinizacijo v Sovjetski zvezi, življenju Frančiška Asiškega in vse do politične znanstvenofantastične srhljivke, ki bi jo danes lahko postavili ob bok »Dnevu potem«.
Kožo je posnela po romanu Curzia Malaparteja, ki so ga fašisti imeli za komunista, komunisti pa za fašista, opisuje pa kapitulacijo Italije. V Koži je Cavanijeva uresničila s kamero vrsto prispodob, ki so se porajale v njeni glavi. Njen film namreč gledalca zmede, čeprav je posamezne prizore lahko prej prebrala v knjigi: dečki, ki jih matere ponujajo vojakom homoseksualcem; riba — deklica, ki jo prinesejo na slavnostno okrašeno mizo; neapeljske cipe, ki se ovijajo v kožne pasove s svetlimi sramnimi dlačicami; prodaja čoveškega mesa in vrsta drugih.
Vsi ti prizori naj bi izražali popolno podreditev osvojiteljem in okruten boj domačinov za samoohranitev. Ameriški vojaki so tu prikazani kot nekakšni moderni barbari, ki so prišli uničit rimski imperij, Cavanijeva pa ob tem ne posreduje nobenih svojih zaključkov.
»Koža« je izčrpen prikaz mesta, ki v danih razmerah postane »mesnica in splošno kurbišče«. Zaradi te nazornosti pa težko razlikujemo njeno moralno dilemo: kdo je pravzaprav bolj na dnu — »potrošniki« ali »ponudniki« človeškega mesa.
V filmu Koža bomo videli odlične italijanske in ameriške igralce, kot so Claudia Cardinale, Marcello Mastroi-anni, Burt Lanchaster in Ken Mars-hall. Film je bil prikazan na festivalih
.. n_______01      -~ r-t?c"r> on
vni, ki ne more biti pomilovanja vredno provincionalno obrobje? Vse to stane, mi pa imamo, kar imamo z dvema necelima milijonoma sicer pridnih rok. Vse to zahteva tudi stalen dotok dovolj nadarjenih, ustvarjalnih in delavnih kulturnih in umetniških delavcev. In ko tudi z največjimi napori uresničimo kaj zelo vrhunskega, na primer to, da se nam posreči izdati in prodati vsako leto po 2.000 različnih knjig v nekaj milijonih naklade, je razlogov in možnosti za malodušje še zmeraj kaj: samo k močnejšim narodom se je treba ozreti, kjer kaj takega dosežejo skoraj mimogrede. Pa vendar: imamo 1.700 kulturnoumetniških društev, na vsakih tisoč Slovencev po eno! Imamo 12 poklicnih gledališč, imamo izjemno kvalitetno umetnost za otroke, od slikanic do lutk; ali pa — 400 narodnozabavnih ansamblov, 240 likovnih razstavišč in še marsikaj!
Vse to ne izpričuje samo velike življenjske radoživosti in moči, temveč je tudi dobra osnova za vstop v novo, poindustrijsko, računalniško civilizacijo, v kateri bo široka kulti-viranost in civiliziranost najpotrebnejša osnova nadaljnjega družbenega razvoja. Fizična moč ne bo prav hudo pomembna, že danes je ob vseh zmogljivostih jedrskega orožja zelo relativna. Pomembna bo ustvarjalnost duha, drugačnost in večja prodornost mišljenja — prav to pa je jedro vseh tistih naročil in izročil, ki nam jih kot bogato dediščino predajajo pretekli rodovi v ravnanje, služenje in bogatenje — od Trubarja in Dalmatina preko Linharta in Prešerna do partizanskih enot v NOB!
Mogoče se komu zdi, da je kljub temu vsemu današnji čas še nekoliko bolj primeren za malodušje. Toda maloštevilnemu narodu ni bilo nikoli prav lahko: obdržal se je samo z vero vase, ustvarjalnostjo in delom.«
Predsednik skupščine radovljiške kulturne skupnosti Rado Mužan je nato Francu Čudnu, Joštu Rolcu in Francu Sušniku izročil letošnje Linhartove plakete; radovljiškemu ženskemu pevskemu zboru, Francki Ličar, Jaku Razingerju in Jožetu Koc-jančiču pa Linhortova priznanja.
Slovesnost je prijetno dopolnil domiselno sestavljen kulturni spored. Linhartov oder iz Radovljice je pripravil recital Lubi Slovenci, ki so ga posvetili 400-letnici izdaje biblije v slovenskem jeziku ter prvima velikanoma slovenske književnosti Juriju Dalmatinu in Primožu Trubarju. Zamisli večera Alenke Bole-Vrabec je pri izboru besedil sledil Marko Čr-talič, med pripovedovalci so bili še Branka Borisavljevič, Barbara Ko-kalj, in Matjaž Konda. Recital je odlično dopolnjevalo prepevanje komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke, ki je pod vodstvom dirigenta Janeza Jocifa pel zborovske skladbe iz zakladnice stare glasbe.
Skratka, v Radovljici so spet pripravili prijeten kulturni večer, ki je bil daleč od provincialne zaspanosti in samozadostnosti, podelitev kulturnih priznanj je bila resnični kulturni dogodek, ki je imel odmev v polni dvorani.
M. Volčjak
Revirski likovniki na Jesenicah
Jesenice — V razstavnem salonu Dolik je te dni odprta skupinska razstava slik članov Relika iz Trbovelj, ogledate si jo lahko do 19. decembra. Likovna sekcija Relik (trboveljski likovniki) pri DPD Svoboda center Trbovlje je bila ustanovljena leta 1963 in združuje ustvarjalce in ljubitelje likovne umetnosti. Skrbi za strokovno izpopolnjevanje svojih članov in prireja likovne razstave. Vsa leta, s krajšim presledkom, sodeluje z likovnim klubom Dolik pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice in to sodelovanje predstavlja močan člen v povezanosti dveh občin — Trbovelj in Jesenic. Vsako leto izmenjajo skupinsko razstavo in se s svojimi deli predstavijo ob občinskih praznikih Trbovelj in Jesenic. Razvilo se je tudi strokovno sodelovanje, ki ga krasijo iskreni tovariški in prijateljski odnosi, kar vse so zapisali v dokument o pobratenju obeh likovnih
clrurvir«
Tomšičeva na
Kranj — V četrtek, KI. decembra ob 15.30 in ob 16.30 bo v lutkovnem gledališču v gradu Kisol-štajn gostovala lutkovna skupina KUD Jože Papler iz Besnice /. lutkovno igrico Grdi raček, v__-_—,_s
Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja
Koncerti na tujem
Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja se je pred kratkim vrnil s koncertne turneje po Zahodni Nemčiji in Čehoslo-vaški. Prvi koncert so imeli 24. novembra v Altensteigu blizu Stuttgar-ta, kjer so se predstavili z izbranimi deli jugoslovanske in svetovne zborovske literature. 25. novembra so peli v Offenbachu blizu Frankfurta, v akustično dobro urejeni sodobni cerkvi, predstavili so zborovska dela z duhovno vsebino.
V šestih dneh bivanja v Pragi je imel zbor štiri koncerte. Najprej je 27. novembra nastopil na reviji sred-nječeških zborov, dan kasneje s priložnostnim koncertom na spominskih slovesnostih v počastitev spomina na velikega češkega kralja Karla IV. Osrednji nastop pa so imeli v dvorani nekdanjega samostana sv. Klementina, ki je danes preurejena v izredno akustično koncertno dvorano. Kranjski zbor je v svoj program uvrstil tudi nekaj del češkega skladatelja Petra Ebena, kar je občinstvo posebej nagradilo. V Prago je kranjski zbor povabil mešani pevski zbor Rosa iz Prage, ki vadi na gradu Roztokv pri Pragi. Tam so imeli zadnji nastop, koncert s je iztekel v prijetno srečanje obeh zborov in Kranjčani so gostitelje povabili naj jim obisk vrnejo.
Kranjski pevci so si seveda ogledali tudi bogate kulturne in zgodovinske znamenitosti Prage, med drugimi tudi čudovito gotsko katedralo sv. Vida na Hradčanih, kjer so tudi zapeli.
Fotografije Milenka Pegana
Radovljica — V fotogaleriji pasaže v radovljiški graščini si lahko ogledate fotografije Milenka Pegana, člana foto kluba iz Nove Gorice. Predstavlja se z dvajsetimi fotografijami iz kolekcije Odsevi.
Milenko Pegan je doslej sodeloval na 456 razstavah, od tega na 212 mednarodnih in skupno prejel 121 nagrad in pohval. S fotografijo se je začel ukvarjati že leta 1945, resneje pa leta 1953, ko je služboval v Splitu. Tedaj je prejel prvo priznanje na republiški razstavi. V Splitu je naredil tečaj barvne fotografije. Vzorniki so mu bili mojstri Debeljkovič, Pavlo-vič in Marinkovič, ki ga je navdušil za »life« fotografijo. Po prihodu v Novo Gorico je 1959. leta ustanovil Foto klub Elektra in nato vrsto let vodil Foto klub Nova Gorica, katerega član je še danes. Širil je fotografijo na Goriškem in v zamejstvu, pomagal je pri ustanovitvi foto sekcije v Tolminu, bil je soustanovitelj prvega zamejskega foto kluba Skupina 75 v Gorici. Vodil je foto krožke po novo-goriških šolah.
Leta 1975 je prejel zaslužni naslov mojstra fotografije FSJ, kmalu zatem tudi mednarodne fotografske zveze Ekscelenc FIAP. Danes je član žirij na mnogih razstavah doma in v tujini. Za dolgoletno sodelovanje s fotografi iz sosednje Italije je prejel priznanje italijanske federacije FIAP in postal član CIFI foto kluba iz Gorice.
Razstava na Laborah
Kranj — V Iskrini tovarni Telema-tik'a na Laborah so 3. decembra ob obletnici rojstva slovenskega pesnika Franceta Prešerna odprli razstavo likovnih del članov tovarniške likovne skupine. Dela je za razstavo odbral dr. Cene Avguštin, ki je že več kot deset let mentor društva. S svojimi deli se predstavljajo Vida Štemberger, Mladen Radojčič, Martin Goričanec, Šerbek, Franc Guček, Zlata in Jože Volarič. Ob tem povejmo, da bodo slikarji in kiparji sodelovali tudi v vsakoletni akciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki pripravlja republiško razstavo, tokrat na temo stare arhitekture. Dela bo žirija izbrala januarja prihodnje leto. 7 v
O L* A 8 6. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 11. DECEMBRA 1SU
MISLI OB ODPRTEM GROBU
Stojim ob odprtem grobu nekoga, ki mi je bil blizu. Nemo zrem V njegovo zadnje bivališče. ()(}. tem pa se mi utnnja misel za mislijo. Razmišljam o skrajnih točkah našega obstoja: rojstvu in smrti. Z vsako smrtjo nas je manj, je nekdo zapisal. Pravzaprav se v življenju vedno od nečesa poslavljamo. Ko na primer odideš v pokoj, se posloviš od obdobja, ki je pomembno za vsakogar, ki ga doživi. Obenem pa v takih trenutkih pogosto tudi spo-:naš, kako malo pomeniš kot človek, ki je v tem obdobju vendar nekaj naredil. Odideš sicer pripravljen, vendar večkrat z grenkim priokusom, da ti razen najožjih sodelavcev le redki drugi izrečejo besede spodbude in se ti zahvalijo za trud. In potem?
Ko ti zastane korak ob smrti nekoga, ki si ga imel rad, pa se sama od sebe pojavljajo nova vprašanja. Kaj res tudi zdaj ni nikogar od tvoje zadnje velike družine, od kolektiva, kjer si delal, od organizacije upokojencev, od SZDL, ki bi ti vsaj na zadnji poti izrekel besede zahvale za trud v preteklosti, poklonjen sedanjosti in prihodnosti. . .
Jolanda Grče, Radovljica
AVTOBUSNA NEVŠEČNOST
V nedeljo, 2. decembra, sem se želela iz Šenčurja odpeljati v Kranj z avtobusom, ki ima po voznem redu odhod ob 21.05. Ko so začeli na avtobusno postajo prihajati potniki, je šofer v jezi odvrnil: »Kam pa mislite, da boste nocoj še prišli! Avtobusa proti Kranju nimate več. Jaz sem s svojim delom zaključil!« Šofer je res zaklenil avtobus in se odpravil proti domu. Potniki smo sprva mislili, da gre za šalo. Ko pa so se urini kazalci bližali pol deseti, smo spoznali, da je šofer mislil resno. Začeli smo premišljevati, kako domov... Ne morem razumeti šoferja, ki vozi na relaciji Kranj — Šenčur — letališče — Kranj. Na cedilu ni pustil samo nas, čakajočih v Šenčurju, ampak tudi potnike na letališču. Predvidevam, da je bila šoferjeva logika v tem primeru maslednja: Če ne peljem v Kranj, bom lahko najmanj pol ure prej prost. Vso nedeljo sem delal, v ponedeljek zjutraj pa me spet čaka vožnja, zato vožnjo raje izpustim in grem počivat!
Tudi jaz bi rada to storila, pa ste mi, tovariš šofer, to preprečili. Slišala sem, da se to ni zgodilo prvič. Vam, šofer, naslavljam tale turški pregovor: Nemesis (boginja maščevanja) prihaja tokrat peš in ne z avtobusom!
Nives Križnar,
Cesta 26. julija 70,
Naklo
KAJ BO Z MRLIŠKIMI VEŽICAMI V GORJAH?
O gradnji mrliških vežic v Gorjah smo že pisali. Žal moramo tudi tokrat, vendar v slabi luči. Vežice je letošnjo pomlad začelo graditi gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. Do 1. oktobra je bila gradnja končana kot je bilo z gradbeniki dogovorjeno. Gradbena komisija je objekt pregledala in tudi dala soglasje za uporabo vežic. Krajani Gorij pa so ogorčeni, ker zastopniki blej-
ske in radovljiške komunale nočejo dati končnega soglasja za uporabo vežic. Nejevolja ljudi je razumljiva, saj so bile vežice grajene s samoprispevkom ljudi in ti terjajo, da se začno uporabljati. Radi bi zvedeli od mož radovljiške in blejske komunale, kaj jim ni po godu pri gorjanskih mrliških vežicah?
Jože Ambrožič, Poljšiea 21
TAKIH MO
PROSLAV SI ŠE ŽELI
Le redki kraji na Gorenjskem se lahko pohvalijo s tako uspešnim proslavljanjem letošnjega Dneva republike kot Gorje. Organizirano je bilo predavanje Toma Križnarja o njegovem križarjenju po Afriki z naslovom Po sledeh lovcem na sužnje. Na osrednji proslavi se je trlo ljudi kot že dolgo ne. Jedrnat, vsebinsko bogat in nedolgovezen govor je pripravil znani družbenopolitični delavec Janez Vari. Nastopila je domača godba na pihala pod vodstvom neutrudnega dirigenta Alojzija Velkavrha iz Ljubljane. Nastopila sta kar dva otroška pevska zbora gorjanske osnovne šole Bratov Žvan. Vodi jih Albin Završnik z Bleda, star je 77 let, ki je bil leta 1944 vodja pevskega zbora 9. korpusa. Nastopili so tudi recitatorji. Dve uri trajajoča proslava nas je navdušila. Pohvala velja tudi Jošku Vestru z Bleda, ki je mlade pevce spremljal s harmoniko. V počastitev praznika pa smo pripravili v Gorjah tudi odbojkarski turnir.
Jože Ambrožič
RAZUMNO Z RAČUNALNIKI
V članku Razumno z račmial-niki smo omenjeni med tremi jeseniškimi šolami, ki so opremljene z računalniki. Dovolite, da dopolnimo informacijo z naslednjimi podatki.
Na osnovni šoli Prežihovega Voranca nam je uspelo kupiti osem hišnih računalnikov Spec-trum ZX 48K. Zasluge za to imata učitelja naše šole Romana in Sašo Kranjc. Kupili smo še osem monitorjev, ki jih posebej za uporabo z računalniki izdeluje in prireja Iskra Pržan, ter dva kasetofona. Denarno pomoč smo dobili od jeseniške raziskovalne skupnosti. Tehničnega biroja in Železarne. Slednja honorira tudi dva mentorja.
Kaj smo opravili do sedaj?
Od septembra dalje imamo na šoli štiri računalniške krožke za učence od 6. do 8. razreda. Dva šolska mentorja in dva iz Železarne vodijo skupine po 16 učencev. Program dela je pripravljen za 50 ur in ga je mogoče še razširiti. S Centrom srednjega usmerjenega izobraževanja smo izvedli dva 30-urna seminarja za delavce Centra in vzgojno-izobraževalne organizacije Jesenice. Za zimske počitnice načrtujemo izobraževanje delavcev le naše šole. V aprilu nameravamo prirediti šolsko tekmovanje.
Računalnike uporabljamo šest dni v tednu. Tega smo veseli, hkrati pa nas je strah morebitnih okvar.
Naše kratkoročne želje in načrti: kupiti profesionalne tipkovnice, tiskalnik in 6 kasetofonov in ohraniti sodelovanje zunanjih mentorjev. Kljub obremenitvam združenega dela upamo na njihovo denarno pomoč.
Za konec pa še nekaj podatkov o šoli. Učencev imamo 790, peda-
goških svetovalnih m strokovnih delavcev pa 41. Šola ima 15 oddelkov celodnevne osnovne šole od 1. do 4. razreda, 3 oddelke petega razreda z elementi celodnevne osnovne šole, 4 oddelke šestega razreda v dveh izmenah in 6 oddelkov sedmega in osmega razreda v dopoldanski izmeni.
Sicer pa vas vabimo, da nas obiščete in sami pogledate, kako smo organizirani in opremljeni. Veseli bomo vašega obiska!
Tovariški pozdrav! Ravnateljica Albina Seršen
GOSJE PERO NA SEDMIH BRUNARICAH
»Samo za dobrimi konji se dviga prah,« pravi star pregovor. Če bi se vsak, ki kritizira, vprašal, ali je njegova kritika res upravičena, bi morali mnogi kritizirati predvsem lastno nedelo. Vendar tega prav nihče ne napravi.
V času ekonomske stabilizacije bi morala biti dobrodošla vsaka ponudba, da bi lahko šli v korak z razvitimi državami. Nekateri ljudje pa namesto tega s svojimi nihilističnimi idejami naravnost spodbujajo reakcionarne, negativne težnje in to prikrito in rafinirano.
Sredi olimpijske kampanje, ko sta potrebni enotnost in optimalna angažiranost, se nekateri bojijo dela in ne samo to. Omalovažujejo vse, kar je bilo do zdaj napravljenega. Kdor je proti kakršnikoli turistični ponudbi, je logično tudi proti turistično-ekonomskemu gospodarstvu nasploh, tudi proti olimpiadi, ki bi zelo . koristila razvoju gospodarstva Gornjesavske doline. Čigave in kakšne interese ti ljudje zagovarjajo?
Za primer bi navedel članek »Kioski so prava skropucala« z dne 23. 11. 1984 v Gorenjskem Glasu. Mar je s tem prostor, kjer stoji sedem brunaric in ki jih avtorica uporno imenuje kioski (resnici na ljubo tam res stoji en kiosk) iznakažen? Zanjo je bolje »nič«, čeprav vemo, da je v Kranjski gori sedaj prvič, odkar obstajajo, v zimski sezoni mogoče kupiti cvetje, filigran, na izbiro je kompleten program turistične ponudbe.
Res je, da ima 6 do 7 brunaric konstrukcijsko napako — oblika strehe ni vskladu z alpsko arhitekturo. Nikjer pa ne navaja, da, je ostala konstrukcija brunaric v skladu s tradicionalno alpsko arhitekturo.
Turistična ponudba je odvisna tudi od dela male obrti in od proizvodnih organizacij za izdelavo spominkov in okrasnih predmetov.
Če se ozremo v preteklost, bo mo videli, da je včasih predsta vljal tradicijo Kranjske gore leso rez. Ko sem raziskoval kulturno tradicijo   Gornjesavske doline, sem odkril, da je bil lesorez, s katerim se še vedno ukvarjam, prav tako kvaliteten, kot je še zdaj v Schwarzvaldu, na Tirolskem in na ostalem alpskem področju Starejši Kranjskogorci se še spominjajo lesorezov in globokih reliefov Žana Pečarja.
V turizmu je to zelo iskano in ne smemo dopustiti, da izumre češ da je »bolje prazno« (citiram avtorico).
Nekdo je to doumel pred menoj, kdo bo za menoj, kdo morda nikoli...
Bane Kranjska gora
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU
ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč
Notranjščina cerkve na Gostečah (kasetiran raven strop, rezljana ko"*]
stenske freske).
ograja,
(112. zapis)
Ko zapuščam loški Puštal in se usmerim na pot ob desnem bregu Sore' — že združene Poljanščice in Selščiee — proti bližnji Hosti, me nenavadna lega cerkvice Sv. Križa na Hribu, strmo in tik nad cesto, znova opozori na nekdanji »castrum« Bo-sissen. Kar pravšnja lega gradiča ali le utrjenega stolpa za nadzor nad prometom po tovarniški poti ob desnem bregu Sore v zavetju pod hribovjem in gozdovjem na zadnjih severnih obronkih Polhograjskih Dolomitov. Kar pravšnja lega tudi za postojanko roparskih vitezov, ki so v onih časih pred dobrim tisočletjem tako samopašno napadali in ropali popotne trgovce. Seveda govorim le o legi — dokazov, da bi bil »castrum« Bosissen, tujek na robu loškega gospostva, kaka postojanka zlih vitezov, pa res ni.
SKOZI HOSTO
we po dobrem km se cesta prične
Zrahlo vzpenjati in se izven vasice spet spusti v ravnico. To je Ho-sta, majhna vas — šteje komaj 40 prebivalcev. Včasih je bila tu doma glavnikarska obrtna dejavnost — vsi izdelki so bili iz prave roževine. No prav ti glavnikarji so bili tudi ena od posebnosti loške deželice.
Seveda pa se moram tudi pri krajevnem imenu nekoliko pomuditi. Hosta pravijo na Dolenjskem gozdu, gorenjska hosta pa pomeni suhljadj dračje; kvečjemu tudi goščavo ali go-šlo. Sicer pa Gorenjci rečejo gozdu kar »gmajna«. Na Dolenjskem velja ta izraz le za skupen vaški svet, pašnik, travnik. In še to: sprva so ponekod pravili partizanom kar »hostar-ji«, ker so prihajali pač iz gozdov.
PREKINITEV DELA
NA AVTOBUSNI POSTAJI
Alpetour je v soboto, 8. decembra, na vseh linijah podražil avtobus za več kot 10 odstotkov. Zdaj tudi plačilo vozovnice ni več hec, kajti vožnja, denimo, na razdalji Jesenice—Ljubljana velja okoli 120 dinarjev. Podražil se je mazut, rezervni deli, gume in tako dalje, Vse se draži, zato tudi potniki prenašajo ta strošek kot povsem samoumevnega. Ne prenašajo pa tega, da jih prevoznik še vedno jemlje kot živino posebno ob konicah.
Časopisom bi se tedensko splačalo odpreti rubriko Alpetourov kotiček, saj bi bilo gradiva v izobilju. Pustimo sitne sprevodnike, pomanjkanja voznih redov, samovoljne voznike — vse to dnevno migracijski Gorenjci že stoično prenašajo. Nikdar pa se ne bodo mogli sprijazniti s tem, da jih tudi z mesečnimi vozovnicami V_--
pustijo na cesti. Kaj res delovna organizacija ne zmore smelejšega organizacijskega prijema, kaj ji je res čisto in povsem vseeno?
V ponedeljek, 10. decembra, so potniki ob 7. uri na relaciji Jesenice—Radovljica—Kranj doživljali novo prevozniško »kavboj-ko«. V Radovljici so se drenjali huje kot sardine in voznik je odklonil, da pelje dalje. »Bravo voznik«, so vzklikali vsi redni potniki, »naj bo že vendar konec tega zaslužkarstva!« Voznik je tako na nek način opozarjajoče začasno prekinil delo in prav je imel. V tako »nabasanem« avtobusu je bilo komaj kaj prostora zanj. Če bi se kaj zgodilo, bi bil kriv sam, vsi drugi bi si obrisali roke. Da pa se ni še kaj hujšega zgodilo v tem večnem gorenjskem cestnem direndaju, je le neznanska sreča, ki se — bognedaj! — kdaj ne opo-teče.
Ko so šli potniki v drug avtobus, smo peljali dalje, mimo Na-klega in mimo kranjske avtobu-sme postaje, kjer je čakalo potnikov za dva avtobusa, kranjskemu prometniku pred nosom. Mi pa
kar naprej, »če me hoč, me pa glej!«
Nihče se ne bo pritoževal, če se bo večno vozil stoječe ali celo na eni nogi, le — za vse na svetu! — naj ta naš prevoznik enkrat za vselej že poskrbi, da se bomo vsaj peljali, če mu že v teh, zanj tako konjukturnih časih, prinašamo izdaten dohodek.
r
na loškem i ozemlju je takoimenovan obstoj
KMEČKI DVORCI
na od zanimivosti
IC »kmečkih dvorcev.« To so seve le večje, bogate kmečke hiše, zidane navadno v nadstropje, okrašene z »ganki«, stensko slikarijo pa nekoliko razkošnejšimi portali in kamnitimi okenskimi okvirji. Torej to niso hiše kakih starih kosezov ali svobodnjakov, to so pač premožnejše domačije, ki so utegnile obogateti tudi s trgovanjem, obrtjo ali tovorništvom. Največkrat pa z združevanjem več zemljiške posesti.
A naj bo tako ali drugače, gotovo so na Loškem kaki »kmečki dvorci« naslednje domačije: Visoko in Šefert v Poljanski dolini, Španovo na Suhi, Zupanovšče pri Poljanah, Kalanovo na Bukovici in Pepetova 1 Hosti.
No, prav to sem si oni danci-'-Kaže, da je bila to nekoč p: stavba — danes pa je že v razvalini (četudi je menda sportsko zaščitena). Najbrž ni šlo dr-? če: gospodar si je tik ob stari* zgradil novo, sodobnejšo, udofatfgl in nanjo prenesel tudi staro ">| številko— Hosta št. 1!
K sreči je maketa te nekoč ? membne hiše — zrcala nase kod arhitekture — ohranjena v Loš^l muzeju. Ali bo razpadajoče posrf] še kdaj obnovljeno, nisem zvedeti. Gotovo bi bila stvar pr^l ga in najbrž tudi zelo težavna]*! nekaj — posebno okenca in JflJ slikarije — je še ohranjeno, atorT premalo. Zob časa je pač te je ... Le spomin bo ostal!
PUNGRT - SADOVNJAK
Naslednja vasica — resda «H ko večja od Hoste — obdesp bregu Sore, a še vedno prat] zu Škofje Loke, je Pungrt. Toj| našen izraz za nemški der! ten, torej sadovnjak. Domne „ je imela loška gosposka tu svoji nosniki ali sadni vrt, ko so nekt di pravili. Bliže gradovom so bilil vadno le cvetniki in parkovni i., z dišečimi rožami in okrasnimi jem.
Iz starih listin je razvidno, i vas pridobili brižinski škofje: nakupom okoli leta 1215.
PROTI GOSTECAM
Soseda Pungrtu pa je kari na vas Gosteče. Šteje katl 100 prebivalcev. Domačin' stečan je bil tudi znani sk** pesnik Cvetko Golar. Druga;* nitost Gosteč pa je starinska^ ca Sv. Andreja, ki stoji vsa daleč od ceste, na parobkugo malo izven vasi, proti vzhoda- * Cerkvica je v osnovi še ^ ima raven, lesen, kasetiran ^t leta 1699. Na zunanjščini st**^ še delno ohranjene freske, ki £ stavljajo Svete tri kralje intrc*\ Kristusa. Kaže, da so freske^ slikane že v 14. stoletju. Le^-j štov, naslikan prav tako na cerkveno steno, je nekolikoj^ iz 15. stoletja.
Tudi notranjščina cerkve <-\, poslikana: tu vidimo prizore de o mučeništvu sv. Andreji ' j cer pa je tudi cerkvena opre«l£ na rezljanega okrasja. Ne It s8* tudi korna ograja je umetnina* be.
Ohranjeno pa je celo s ije, ki obdaja prelepo gosteS*
Večer južnoameriških pesmi in plesov
petek, 14. decembra, prireja ju-jslovanska planinsko-kulturna odprava »Aconcagua '85« v hotelu Transturist v Škof j i Loki večer južnoameriških pesmi in plesov s pri-četkom ob 20. uri. Pester večer so pripravili ansambel 12. nadstropje, plesna šola Kazina, komorni zbor Loka, Alberto Gregorič — GRANA-DA z gosti iz Argentine ter alpinisti in planinci planinskega društva »Planja« iz Ljubljane. Rezervacije sprejemajo v recepciji hotela.
V okviru prireditve bo istega dne ob 18. uri v kulturnem hramu v Dolenčevi hiši v Škof j i Loki otvoritev likovne razstave umetnikov Souček — Sotler.
Kranj — Krajevna organizacija Rdečega križa Vodovoi ni stolp: sto let neguje lepo navado — ob različnih priložnostih se spon, svojih najstarejših aktivistov, ki so dolga leta delovali v njihovi. nizaciji Rdečega križa in pri tem dosegali lepe uspehe. Vzačtth vembra so predstavniki krajevnega odbora RK obiskali Frani ton ob njeni osemdesetletnici, pred kratkim pa so ob 75. rojstmn vu voščili s šopkom rož tudi Jošku Kuraltu ter se mu na tO l hvalili za dolgoletno požrtvovalno delo pri Rdečem križu
n
TOREK, 11. DECEMBRA 1984
ŠPORT IN REKREACIJA
7. STRAN GLAS
Med balinarji Borca
»Dokazali smo, da
balinanje ni gostilniški šport«
Kranj — Balinarska sekcija je ena ianed številnih v invalidskem športnem društvu Borec v Kranju. Združuje 27 članov, od tega 21 rekreativcev in 6 tekmovalcev. Naj jih naštejemo. To so: Franc Šifrer, Miha Mravlje, Jure Borić, Jože Pavlin, Jože Novak in Janko Krt V minuli tekmovalni sezoni so zavzeli drugo mesto v gorenjski ligi; na kvalifikacijskem turnirju v Šiški pa so zmagali med osmimi ekipami in se »vrstili v slovensko ligo. Izkazali so se tudi na ostalih tekmovanjih na Gorenjskem in v Sloveniji. Sodelovali so na umih ekipnih turnirjih in na vseh so |ktli prvi ali drugi. Uspešni so bili med 'posamezniki in dvojicami. Par Šifrer— Mravlje je na gorenjskem prvenstvu ' tretje mesto, na republiškem pr-na Trati pri Škofji Loki, kjer * sodelovalo 24 parov, drugo, in na državnem prvenstvu na Brdu pri Ljublja-« osmo mesto med 16 dvojicami. Jože Kovak je zmagal na gorenjskem posa-aatfnem prvenstvu in bil 20. na republi-kem tekmovanju, medtem ko je bil Šifer na gorenjskem prvenstvu tretji in aa republiškem osmi. »Glavni cilj smo dosegli,« poudarja fc-letni Mah« Mravlje z Mlake, sicer Sfovski pomočnik v kranjskem Mer-wju. »Dokazali smo, da balinanje ni ie gostilniški šport, namenjen upoko-m. To je športna panoga, povsem edna ostalim. Žal nekateri mi-drugače in gledajo na balinanje in ^*t, ki se ukvarjamo s tem športom, irom.«
i kurjač v  Exotermu, Jože iz Kranja, ljubiteljsko balina že •rt, resneje pa se je tega športa opri-pred dvema letoma. »Pogosto mora-a» sami zbrati bencinske bone in de-za gorivo, da se lahko odpeljemo tekmovanje,« pravi. »Za tako zapra-denar mi ni žal. ker imam veselje tega športa. V svoj žep bomo morali
tor Borić — gospodar balinišča.
Franc Šifrer — predsednik balinarske sekcije Invalidskega športnega društva Borec. ~
bržčas seči tudi prihodnje leto, če bomo hoteli kupiti nove drese in opreme, potrebno za tekmovanje v republiški ligi. Žal nimamo, pokrovitelja, pa tudi med nami ni poslovneža, ki bi znal izvrtati denar.«
40-letni skladiščnik v Merkurju, Janko Krt iz Kranja pravi: »Balinanje je šport za sprostitev in za krepitev tekmovalnega duha. Resneje vadim šele dve leti, prej sem balinal rekreativno. Ekipi sem se priključil, ker jim je manjkalo tekmovalcev.«
52-letni delavec kranjske Save Jure Borič je gospodar Borčevega balinišča. »Odkar je gostinski lokal v bližini balinišča odprt za vse obiskovalce, je zanimanje za balinanje upadlo. V Kranju bi potrebovali zaprto in ogrevano balinišče, na katerem bi lahko vadili in tekmovali tudi pozimi in ob slabem vremenu. Balinarji Borca bi bili pripravljeni pomagati tudi z udarniškim delom,« pravi Jure.
Franc Šifrer s Primskovega, zaposlen v Cestnem podjetju Kranj, je predsednik balinarske sekcije. »Med balinarji tekmovalci ni invalidov, zato bi se radi osamosvojili in ustanovili društvo ali klub,« pravi. »Invalidsko društvo Borec dobi za raznovrstno športno dejavnost malo denarja, ki pa se potem deli še med številne sekcije Za nastopanje v slovenski ligi, za izvedbo dveh tekmovanj in za sodelovanje na najpomembnejših turnirjih na Gorenjskem in v Sloveniji bi potrebo vali od 120 do 140 tisočakov. Več pomoči kot doslej pričakujemo od telesno-kulturne skupnosti in od delovnih organizacij. Kupiti bi morali nove drese in osem parov krogel, od katerih vsak stane sedem tisoč dinarjev. Za tekmovanje v slovenski ligi smo tudi premalo številčni. Najmanj dva tekmovalca bomo morali vključiti v ekipo iz drugih klubov, ker v sekciji nimamo kakovostnega zaledja.« c Zaplotnik
Prihodnje leto nov termin U Pokal Vitranc
fohodnje leto naj bi v okviru alpskega smučarskega pokala or-toizirali na Silvestrovo smuk v Schladmingu — Kranjskogorski termin naj bi bil od 26. do 28. decembra — Le malo možnosti H letošnje tekmovanje v Kranjski gori
Lang, posebej v prvem tednu januarja, če jim bo le naklonjeno vreme. Prav vse je odvisno od temperatur in snega, kajti tisti, ki bo imel v tem alpskem svetu največ snega, bo tudi dobil tekmovanje v slalomu, veleslalomu ali smuku.
Kranjska gora — V letošnji zimski •»»ni predvideva koledar svetovnega tfkala v alpskem smučanju kar 31 tek-laovanj, med njimi tudi dve tekmi v Kranjski gori za pokal Vitranc. A koledar mednarodne smučarske organiza-ate FIS se v začetku decembra mora »oehno spreminjati, kajti na nekaterih smučiščih svetovnega slovesa ni mega, obenem pa še tako toplo, da si te morejo s snežnimi topovi prav nič jomagab. Prireditelji v Val Gardeni, Hadoni di Campiglio, Elenu. S. Cateri-CPlancavallu in naši Kranjski gori so m v resnih težavah in večinoma ob Ume za svetovni pokal, nranjskogorci imajo na smučišču v ^korenu dve vlečnici, štiri topove in •jfcko požrtvovalnih delavcev, ki čaka-|,dabi zasnežili odlično podkorensko ■ga za veleslalom in slalom. A žal Itd 11. in 12. decembrom temperatura tftlko ni hotela zdrkniti na minus pet •Jjpinj Celzija, da bi lahko pripravili f^slalomsko progo. Za njeno pripra-^potrt-buiejo štiri do pet dni, za vele-<hk>msk!  umetni  sno^ do debeline Wj 20 centimetrov pa seveda več. 5 snežnimi topovi so poskušali, a še kjtjsneg, ki je ostal v čas,u nizkih tem-Utratur. je ob 29. novembru pobralo de-Tako je bilo zaman tudi deset ur ^3dnevno in edino, kar jim je ostalo, ffiHl rezervni termin v koledarju sve-V/r.ega alpskega pokala. Ob stalnih z vodstvom svetovnega pokala y predsednikom Sergem Langom so .. da bo zaradi številnih odpovedi Uba napraviti nov koledar, v katerem L rjAo imeli največ možnosti tisti, ki pio sposobni organizirati obe tekmi: ialom in veleslalom. Kranjskogorski prireditelji bodo za-/0 upoštevani pri novih kombinata, je zagotovil predsednik Serge
»Mednarodni komite je sklenil, da Kranjska gora dobi tekmo v ženskem svetovnem pokalu v veleslalomu 16. decembra,« pravi sekretar tekmovanja za Pokal Vitranc Vojteh Budi-nek. »Resnično vse pa je odvisno od vremena, ki je naklonjeno le izredno malo prirediteljem letošnjih tekem. Le težko nam bo uspelo dobiti letos moško tekmvoanje, vendar moramo biti zadovoljni tudi z ženskim veleslalomom, kibo zanimivo za nas, saj postaja mlada Mateja Svet s svojimi uspešnimi nastopi na začetku sezone že vzor številnim mladim.
Kakorkoli smo že načrtovali, bi morda prišli v koledar le med 2. in 4. januarjem, če bodo imeli tedaj nemški prireditelji težave s snegom. To je v tej sezoni zadnja možnost, ker se smučarji 5. januarja selijo v Španijo, ki je dobila prvič po vojni tekme svetovnega pokala v alpskem smučanju. 23. decembra letos naj bi se končali decembrski ciklusi, za naslednje leto pa mednarodna zveza FIS predvideva sil-vestrske smuke — 31. decembra, medtem ko naj bi bil naš termin prihodnje leto od 26. do 28. decembra.
Januarja prihodnje leto so na vrsti VVengen, Adelboden, Kiitzbuhel, Gar-misch in druga smučarska središča, februarja je odmor, ob koncu februarja in v začetku marca so tekme na Japonskem in v Ameriki, kjer je tudi zaključek.«
GORENJCI V LIGAŠKIH TEKMO VANJI H
Hokej — V zadnjem kolu prvega dela državnega hokejskega prvenstva so Jesenice v dvorani pod Mežaklo visoko premagale zagrebškega Medve.ščaka. Mladi igralci Kranjske gore so gostovali v Novem Sadu, kjer so si razdelili točki s tamkajšnjo Vojvodino, in se s tem uvrstili v prvo kakovostno sKupi-no. To je doslej njihov največji uspeh. V derbiju petega kola slovensko-hrva-ške medrepubliške lige so hokejisti Bleda na domačem drsališču tesno premagali svojega največjega tekmeca za prvo mesto. Izidi — Jesenice : Medveš-čak 13:4 (1:3. 5:0, 7:1). Vojvodina : Kranjska gora 3:3 (1:1, 2:1, 0:1), Bled : Avtoprevoz 7:6 (3:1, 2:3, 2:2).
Odbojka — V 8. kolu II. zvezne lige-zahod so odbojkarji Bleda v telovadnici osnovne šole na Bledu prepričljivo premagali zadnjeuvršćeni Karlovac in so z 12 točkami iz osmih srečanj na četrtem mestuz dvema točkama zaostanka za vodilnim Fužinarjem. V slovenski ženski ligi so. igralke kranjskega Triglava gostovale aja Ravnah, kjer so proti drugi Fužinarjevi ekipi dosegle prvo letošnjo zmago. Igralke Bleda so že med tednom izgubile v Ljubljani z ekipo Partizan Talpr, Triglav je z dvema točkama na prtdzadnjem mestu, Bled pa z osmi nit. na četrtem. Izidi: ». ZOL-zahod - Bled : Karlovac 3:0 (3, 2, 5), I. SOL-ženske — Partizan Tabor : Bled 3:2, Fužinar II : Triglav 0:3 (-10, -10, +9).
Košarka — Košarkarice kranjske Save nadaljujejo z dobrimi igrami. V 7. kolu II. zvezne lige-zahod so gostovale v Puli, kjer so si že v prvem polčasu priigrale odločilno prednost za končno zmago. Z desetimi točkami so na tretjem mestu s štirimi točkami zaostanka za vodilno Elemes-Revijo. Gorenjska predstavnika v moški slovenski košarkarski ligi sta v šestem koru ostala praznih rok: škofjeloški Lokainvest je doma izgubil z domžalskim Heliosom in je z dvema točkama na 10. mestu med 12 ekipami, kranjski Triglav pa je doživel poraz v Mariboru proti Jeklo-tehni Branik. V slovenski ženski ligi so odigrali tekme 4. kola, v katerem pa so Jeseničanke na gostovanju v Ljubljani doživele prvi letošnji poraz. Izidi: II. ZKL-zahod - Pula : Sava 5767't21:35), SKL-moški: Lokainvest Helios 103:107 (41:54), Jeklotehna - Branik : Triglav 107:100 (55:50), SKL - ženske: Ihrija : Jesenice 77:65 (39:34).
Po poti heroja Kebeta
Radovljica — V okviru prireditev Po stezah partizanske Jelovice 13. januarja prihodnje leto bo na sporedu tudi tradicionalni, že enajsti spominski pohod Po poti heroja Kebeta, na katerem bodo sodelovale šestčlanske ekipe, sestavljene iz treh članov ZRVS in treh mladincev, ki še niso služili vojaškega roka. Pred pohodom od Krope do Dražgoš bodo ekipe streljale z malokalibrsko puško in reševale različne naloge. Občinska konferenca ZRVS Radovljica sprejema prijave do 24. decembra.
SPOROČILI STE NAM
Kranj: novi zmagi judoistov Triglava
— Judoisti kranjskega Triglava so v 3. kolu slovenske lige gostovali v Šiški, kjer so se pomerili z domačimi in z ekipo Reke. Troboj je minil v znamenju gorenjskih tekmovalcev, ki so brez večjih težav premagali oba nasprotnika. Judoisti Triglava ostajajo z novima zmagama v boju za naslov prvaka. Izida — Triglav : Reka 10:1 (47:10 — posa mične borbe: Metelko : Bažunovič 0:7, Sladic : Klosan 10:0, Martinčič : Marko-vič 0:3, Hudovernik : Mileševič 10:0, Meško : Kučič 7:0, Remic : Taletovič 10:0, Mušič : Trik 10:0); Triglav : Šiška 9:3 (29:20 - Metelko : Deželak 0:10, Sladic : Lenič 0:10, Kalan : Dululjak 5«, Benedik : Bubanec 7:0, Remic : Kovač 0:0, Derič : Mabrunec 10:0, Mušič : Šte-blaj 7:0. - M. Benedik
Natašo Bokal spremlja smola
Namesto na smučeh — na opornicah
škofja Loka — Zmotno je mišljenje, da so šport le treningi in tekmovanja, potovanja po domačih in tujih deželah, sprejemi pri pomembnih osebnostih, popularnost in z njo povezani nastopi na javnih prireditvah ter predstavitve na straneh časnika, šport so tudi porazi, krize, psihični stresi, poškodbe...
Sedemnajstletna smučarka škofjeloškega Alpetoura Nataša Bokal, sicer dijakinja 3. letnika smučarskega oddelka na gimnaziji Boris Ziherl v Škofji Loki, je okusila tudi drugo, manj prijetno plat športnega življenja. Po lanski uspešni sezoni, ko je kot mladinka zmagala na državnem članskem prvenstvu v smuku in vozila še na štirih tekmah za svetovni pokal, se je med pripravami za letošnjo sezono trikrat poškodovala. Na prvem treningu državne članske reprezentance julija v italijanskem Val d'Iseru si je pri igranju odbojke zvila gleženj. Ko je bila spet zdrava, se je nameravala priključiti dekletom na skupnih pripravah v Kamniku, vendar je doma nerodno stopila in si ponovno poškodovala gleženj. Zdravniki so ji nadeli mavčno oblogo in Nataša je bila prisiljena mirovati. Pregovor, da gre v tretje rado, ni iz trte zvit; o tem se je lahko prepričala tudi mlada škofjeloška smučarka. Ko se je po lažjem kondicijskem treningu priključila reprezentanci na ledeniku Hintertux v Avstriji, je med vožnjo v megli nerodno padla in si natrgala kolenske vezi. Poškodba je Nataši potisnila v roke opornici, s katerima si zdaj pomaga pri hoji.
»Ko sem se drugič poškodovala, sem v jezi dejala: ,Zdaj je z mojo smučarijo konec'. Veliko sem premišljevala o tem, kako moje prijateljice iz reprezentance vadijo in se pripravljajo na novo sezono. Jih bona še kdaj dohitela, sem se pogosto spraševala. Dvomiti sem začela o lastnih sposobnostih in tudi o uspehih, ki sem jih dosegla v preteklih sezonah. Ko sem po televiziji gledala prvo letošnjo žensko tekmo za svetopvni pokal, na kateri je ta-
ko imenitno vozila moja vrstnica Mateja Svet, sem si dejala: 'Nataša, stori vsem da se čimprej pridružiš reprezentanci T Z voljo in prizadevnostjo se da še vse nadoknaditi, sem si dopovedovala. Komaj čakam, da bom opornici zamenjala s smučmi. Upam, da bom po novem letu že začela z lažjimi treningi in da bom pripravljena vsaj za drugi del smučarske sezone, ko so na sporedu še številna mednarodna tekmovanja ter tudi člansko državno prvenstvo. Na prvih tekmah bom bržčas vozila še pod vtisom preteklih poškodb, z nekakšno notranjo zavoro, kasneje — upam — bo tudi minilo. Načrtov, ki sem ji sih zastavila po končani lanski sezoni, ne bom uresničila. Letos sem nameravala v vseh disciplinah izboljšati FIS točke in pripraviti dobro izhodišče za naslednjo sezono. Po vsej tej smoli, ki me spremlja že od julija, si želim le to, da bi se obdržala v članski reprezentanci.«
Nataša se je v desetih letih, kolikor že resno in redno vadi, tako navadila na smučarijo, da bi brez nje le težko shajala. Pravi, da tudi po morebitni četrti poškodbi ne bi odnehala. Preveč ima rada vijuganje med slalomskimi vratci in drzno vožnio po strmih pobočjih.
C. Zaplotnik
Nastopi naših alpskih smučarjev in skakalcev
Največ točk za Vlago in Franka
Tekmovanje za svetovni pokal v alpskem smučanju se je minuli konec tedna nadaljevalo z moškim supervelesla-lomom in veleslalomom v francoskem Suy St. Vincentu ter z ženskim super-veleslalomom in slalomom v švicarskem Davosu. Na vseh tekmah, razen na ženskem superveleslalomu, se je eden od jugoslovanskih smučarjev uvrstil med prvo petnajsterico. V moškem superveleslalomu je bil med našimi najboljši Jure Franko na 5. mestu. Križaj je bil soliden — 18. Razočaral je Strel, ki je za zmagovalcem Zurbrig-gnom zaostal za štiri sekunde in pol ter zavzel 29. mesto. Še slabši je bil Grega Benedik na 48. mestu. Luka Knific iz škofjeloškega Alpetoura, ki letos prvič tekmuje v prvi članski ekipi, je bil 66. V ženskem superveleslalomu so se med prvo petnajsterico uvrstile le tri tekmovalke iz prve jakostne skupine. Med našimi je bila tudi tokrat najhitrejša Mateja Svet, ki je zasedla 37. mesto. Polona Pehare iz Tržiča je bila 65., Andreja Leskovšek 72. in Nuša Tome 81. Našim v opravičilo je to, da so superveleslalom vozile z običajnimi veleslalomskimi smučmi. V ženskem slalomu je lep uspeh dosegla z 10. mestom Anja Zavadlav, ki je še zlasti dobro smučala na drugi progi. Med našimi velja omeniti še Polono Pehare, ki po lanski poškodbi spet prihaja v formo. To je dokazala tudi na slalomu v Davosu, kjer je zasedla 22. mesto; izkazala pa se je predvsem z drugo vožnjo. V moškem veleslalomu je je bil najhitrejši Italijan Erlacher. Med našimi smučarji je bil spet najboljši Franko
Ciste kranjskogorske ulice — Kranjskogorska poslovna enota jeseniškega Kovinarja je očitno silno marljiva, saj se sredi mrzlega zimskega dopoldneva ne obotavlja in pridno pometa prašne ceste... Foto: F. Perdan
na 10. mestu. Strel in Benedik sta tokrat vozila bolje kot v superveleslalomu in zavzela 18. oziroma 29. mesto. Križaj je že, kmalu po startu naprvil napako in odstopil.
Razveseljive vesti prihajajo tudi iz Kanade, z NOR-AM turneje, kjer so se že na prvi tekmi, v slalomu izkazale naše mlade smučarke, najbolj med njimi Katja Lesjak iz Srednjih Bitenj z drugim mestom ter Daša Šegula s tretjim.
V kanadskem Thunder Bayu se je v soboto začelo tudi tekmovanje za svetovni pokal v smučarskih skokih. Na
prvi preskušnji je zmagal Avstrijec Felder. Primož Ulaga je bil 5. med 60 skakalci, Baje 18., Tepeš 24. in Globo-čnik 40.
Tretji Špelin memorial
Množična udeležba
Kranj — Plavalni klub Triglav je v soboto priredil v zimskem bazenu v Kranju tradicionalni, 3. Špelin memorial v spomin na tragično preminule kranjsko plavalko Špelo Rebolj. Nt tekmovanju je nastopilo preko sto plavalcev in plavalk iz osmih slovenskih klubov ter iz zagrebške Mladosti. Največ uspeha so imeli tekmovalci Triglava, ljubljanske Ilirije in trboveljskega Rudarja. V memorialni disciplini 800 metrov kravi je pri ženskah zmagala Barbara Kus (Rudar Trbovlje) in pr; mpških domačin Andrej Marenčič. Na tekmovanju je bilo doseženih tudi več republiških in državnih rekordov za 25-metrske bazene. Tekmovalec Triglava Ivan Nemec je preplaval 100 metrov prsno v času novega jugoslovanskega rekorda za mlajše pionirje A, Neža Rebolj pa 800 metrov kravi v času novega republiškega rekorda za mlajše pionirke B. . Rezultati: moški — 100 m kravi: 1. A. Marenčič 54.00, 2. Veličkovič (oba Triglav) 55,81; 100 m hrbtno: 1. Martinčič (Ilirija) 1.05,64, 5. Peranovič (Triglav) 1.11,06; 100 m delfin: 1. Kovačevič (Mladost) 1.02,43; 100 m prsno: l.A.Jocič 1.10,38, 4. Šolar (oba Triglav) 1.12,89; 800 m kravi: 1. A. Marenčič 8.29,05, 3. Šolar (oba Triglav) 8.49,10; ženske: 100 m kravi: 1. Kmetic (Rudar) 1.02,38,
2. Savinšek (Triglav) 1.04,78; 100 m hrbtno: 1. Alauf (Rudar) 1.06,36; 100 m delfin: 1. Kalan 1.08,03, 3. Gril (obe Tri glav)l.17,60, 4. Rob (Radovljica) 1.18,03; 100 m prsno: 1. Pintar (Ilirija) 1.23,88,
3. Melink 1.28,63, 4. Praprotnik (obe Radovljica) 1.31,77, b. Bogataj (Triglav) 1.31,92; 800 m kravi: 1. Kus (Rudar) 9.14,55, 3. Kalan 9.29,72, 5. Savinšek
/.L - TV -' -i---\ n r n n r>
GLAS 8. STRAN
ZANIMIVOSTI
TOREK, 11. DECEMBRA 1*
r
Ovac nihče ne mara
Tudi v jeseniški občini se pojavljajo problemi pri oddaji vac — Čreda je postala številna, saj so se kmetje ogreli za družbeno akcijo, da bi redili večje ovčje črede
Srednji vrh nad Gozd Martuljkom — Na visokogorskih kmetijah, ki jih na hriboviti Gorenjski sploh ni malo, vsakdanje življenje ni idilično. Naključnega popotnika, ki malokrat zaide v hribe, ob lepem vremenu in ob prekrasnem razgledu na neoskrunjeno naravo takoj zamika, da bi se kar preselil v te lepe kraje, a kaj brž bi se premislil, ko bi spoznal, kako daleč je treba zjutraj v šolo, v službo ali trgovino in kako garaška je vsakoletna košnja.
Srednji vrh je lepa vas, kmetije precej daleč vsaksebi. Pri sleherni hiši se ukvarjajo s kmetijstvom že od nekdaj, čeprav so si domala povsod poiskali zanesljivejši kruh tudi v dolini.
Pri Vahu, kjer gospodari Robi-čev Fric, imajo v hlevu 16 glav živine, zato je gospodar doma, na kmetiji pa pridejo prav pridne roke gospodinje in otrok. Robičev Fric je pravi kmet in tako kot sosedje se v tej odmaknjeni samoti ukvarja zgolj z živinorejo in lesom.
»Ce ne bi bilo gozda, bi bili tukaj precej v škripcih, čeprav tudi gozd ne da toliko, kot si kdo predstavlja,« pravi gospodar. »Gozd nam na Srednjem vrhu raste počasi, tja od 150 do 200 let. Kosimo le enkrat na leio in to s koso, saj v teh grapah kmalu odpove vsaka kosilnica.
V zadnjem času se kmetje, tudi hribovski, ne moremo toliko pritoževati in smo veseli družbene pomoči. Oddaja mleka se splača, štirje kmetje smo se domenili, da dnevno oddajamo mleko. Zbiralnica je v Gozd Martuljku in izmenoma ga vozimo v dolino.
Pomagajo regresi in lani smo pri nas dobili v hlev deset novih glav, toda treba je bilo poskrbeti za hlev, kajti potreben je bil poštenega popravila.«
Pri Vahu imajo tako kot po vseh kmetijah Srednjega vrha že od nekdaj tudi ovce, v zadnjem času veliko več kot pred leti. Zanje so se odločili po široki družbeni spodbudi, da bi na Gorenjskem redili tudi več plemenskih in klavnih ovac. Pet let so imele dobro ceno, zdaj pa se tudi v jeseniški občini pojavljajo resni problemi pri odkupu ovčjih čred, ki jih ni malo tudi na žirovni-škem območju. Ovac je vedno več, klavnice jih ne marajo, zato bo čimprej treba nekaj storiti tudi pri tem odkupu.
»Odkupna cena je kar dobra,« pravi Robičev Fric, »dobra za plemensko žival, medtem ko je jezer-sko-solčavsko pasmo težko oddati. Težave so s krmili. Pri nas nimamo velike črede, 33 jih je, so pa kmetje, ki jih imajo veliko in ki so se zato že znašli v težavah.«
V jeseniški občini se dogovarjajo, da bi regresirali odkup, kajti ne tako majhna čreda ovac mora v »promet«. Žal se je tudi pri tem pokazalo, kako nezanesljiv je naš kmetijski trg, saj so cene krmil in odkupne cene v nenehnem, včasih že v nerazumljivem nasprotju. Zdaj škriplje še pri ovcah, tej nezahtevni drobnici, ki so jo gorenjski kmetje začeli rediti na splošno družbeno pobudo in v dobri veri, da se vsaj tu ne bo zataknilo. Jagnjeti-na bo obvisela na mesarskem ka-vlju, če jo bodo prodajali za drag denar, pri tej kupni moči pa je pestrejša prehrana nujno le drugotnega pomena.
D. Sedej
J
S konference Zveze tabornikov občine Kranj
Zadovoljni z doseženim
Kranj — Delo našega članstva v letošnjem letu lahko ocenimo kot dokaj uspešno, je v pozdravnem nagovoru udeležencem petkove pro-gramsko-volilne konference Zveze tabornikov občine Kranj dejal njen predsednik Bor Balderman. Kakor posebej razveseljivo dejstvo je omenil razraščanje taborniške zveze, ki je od letos bogatejša za nov, Gorenjski odred. Tako je sedaj v štirih kranjskih odredih, enem na Golniku in enem v Cerkljah skupno že okrog T70 tabornikov.
Da se taborniška organizacija lahko pohvali ne le zaradi številčnosti, ampak tudi zaradi delavnosti, je v svojem poročilu potrdila načelnica ZTO Kranj Darja Pirec. Med drugim je ugotovila, da je še vedno največji in najdejavnejši Odred stražnih ognjev, ki deluje v krajevnih skupnostih Planina, Orehek in Predoslje. Živahna je tudi taborniška aktivnost v krajevnih skupnostih Zlato polje, Stražišče in Vodovodni stolp, vendar se nekateri odredi še vedno ne vključujejo dovolj v skupne akcije občinske zveze. Zgled za to sta jim lahko najmlajši organizaciji izven Kranja.
Za izobraževanje članstva je skrbela programsko-kadrovska komisi-ia, ki je letos pripravila vodniški tečaj. Na njem se trenutno izobražuje 28 tabornikov, potrebe po teh kadrih pa so še večje. Zato bodo še naprej posvečali vso skrb zlasti metodološkemu in praktičnemu usposabljanju vodnikov. Vzgojo mlajšega članstva si bodo prizadevali prenesti iz učilnic v naravo in jo razporediti prek celega leta.
Tudi varovanje opreme, za katero skrbi gospodarska komisija, je bilo vzorno. Kljub stiski s skladiščnimi prostori je oprema pregledno razvrščena in vedno pripravljena za upo-"abo. Žal je veliko opreme, pred-'sem šotorov, zelo izrabljene in bo reba iskati možnosti za nakup nove. ver so tudi novi šotori slabe kakovosti, bodo morali taborniki z opremo kar najbolj pazljivo ravnati.
Manj plodno je bilo delo komisij za SLO in družbeno samozaščito ter informativno-propagandno dejavnost. Prva si bo morala bolj prizadevati zlasti za opremljanje in izobraževanje intervencijske -skupine tabornikov, pri čemer bo odločilno po-'ezovanje z občinskima štaboma za civilno zaščito in teritorialno obrambo. Druga pa lahko veliko pripomore za razvoj taborništva v občini z obveščanjem o dejavnosti članstva v glasilih delovnih kolektivov, kjer dela večina staršev mladih tabornikov.
Dosedanje delo kranjskih tabornikov, je v razpravi ocenila predsednica Zveze tabornikov Gorenjske Lju-binka Šimunac, je njihovo organizacijo vzdignilo na visoko razvojno ra ven. Seveda pa si je treba, je naglasi la, prizadevati za nove dosežke, posebno pri izobraževanju kadrov. Kot ie zagotovila, bodo v republiški zvezi ireučili možnosti za oskrbo z novo preme, pripomnila pa je tudi, da bi lorali taborniško dejavnost glede ia pomembno vsebino programa fi-
nancirati tudi v kulturni in kateri drugi skupnosti.
Po sprejemu programskih usmeritev za prihodnje obdobje so udeleženci konference razrešili dolžnosti dosedanje vodstvo in izvolili nove organe. Vodstveni dolžnosti bosta še naprej opravljala dosedanji predsednik in načelnica. Za prizadevno delo so s priznanji občinske zveze nagradili 21 tabornikov in tabornic. Priznanja bodo izročili tudi občinskemu štabu za civilno zaščito, krajevni skupnosti Adlešiči v Beli Krajini in vojaškemu letovišču 13. maj v Fazani za sodelovanje.
S. Saje
OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV
USPEH
Osamljen onesnaževalec na Krvavcu
Krvavec — Že nekaj let, dosledno pa zadnja tri, Planinsko društvo Kranj in delovna organizacija RTC Krvavec skrbita za odvoz smeti in odpadkov s Krvavca. Območje Krvavca namreč spomladi, po končani zimski sezoni, očistijo šolarji in mladinci. Odpadke znosijo v smetnjake, lete pa potem odpeljejo v dolino.
Osamljeni onesnaževalec na Krvavcu pa je še vedno letališka brunarica. Tod vse smeti, odpadke, embalažo zmečejo kar čez rob na kokrško stran, kjer je še posebno lepa alpska flora. Pozimi se ta nesnaga »pridriča« skoraj do Kokre. Spomladansko čiščenje pa je praktično nemogoče, ker je teren zelo nevaren.
Ekološki problemi na Krvavcu so zadnje čase zelo aktualni. Čas je, da bi tudi v letališki brunarici razčistili vprašanje, kam z odpadki. Čistoča je tudi osnovni pogoj za dobro počutje obiskovalcev Krvavca. %
J
r
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (180)
Jezikovno razsodišče »se zabava«
»Spoštovani tovariši Jezikovnega razsodišča. Res nezaslišano: Mangart se piše z »a«. Dragi tovariši, sedite na čistih stolčkih, prejemate mesečno nadpovprečne dohodke in se zabavate ob vprašanju Mangarta z ali brez »a«. Kaj res mislite, da bi za čistočo slovenskega jezika ne bilo dovolj koristno, če bi se pobrigali za to, da bi recimo jaz osebno, povprečni slovenski Janez, lahko naročil za piti ali prigrizek v slovenski kavarni ali restavraciji v Ljubljani v SLOVENŠČINI, ne da bi mi natakar obvezno zamr-mral v odgovor «pa nisam dobro razumeo«. In potem ob plačilu sledi kot iz topa: »Toliko in toliko jurjev«.«
V takem slogu se nam je v daljšem dopisu javil neki »danes še Kranjski Janez«. Poleg natakarjev omenja še prodajalce iz kioskov, pri loteriji, šoferje v avtobusih javnega prometa, prodajalce sadja in zelenjave na trgu, pa ljudi iz »bifejev, kafičev in slaščičarn«. Omenjena so tudi neslovenska navodila za uporabo tehničnih predmetov in tiskovine banke, ki svoje centrale nima v Sloveniji, deluje pa med nami kar s tiskovinami v srbohrvaščini. Pozabil tudi ni na stavbna znamenja verske različnosti ljudi, ki sedaj živijo v Sloveniji. Pismo, ki ga je K. J. poslal Jezikovnemu razsodišču tudi iz misli na svoje otroke in vnuke, se končuje bolj odpovedno kot ne: »Vem, da moje pisanje . . .«
Govoril sem, bi rekel Indijanec, Latinec pa: Povedal in odrešil dušo svojo. O takih stvareh je na sploh težko govoriti, ves čas pa jih je treba obravnavati z vso odgovornostjo: kdor res greši, grajo zasluži, karan biti kar tako brez razloga pa boli. Res je, da ljudje, ki prihajajo v govorni stik s Slovenci, morajo znati slovensko. In za to bi se morali tudi precej potruditi (marsikdo se res ne prav mč), veliko pu se jih sedaj že potrudi. Pn tem jim je zelo pomagano, če hotno tudi mi govorili razločno, predvsem pa prijazno, in če ne bomo prežali ravno na vsako napako kakor pes na kost. Ob petih Jurijih smo lahko še kar pri/.anesljivi, na sploh pa bi bilo krivično, če bi menili, da se ravno v slaščičarnah godi slovenščini posebna krivica. Albanci se namreč praviloma hitro in prav dobro nauče slovenščine, verjetno tudi zaradi tegu, ker jih pri tem ne moti struktura sorodnega jezika, kakor je ravno pri srbohrvaško govorečih. Seveda si v zvezi s svojim jezikom verjetno tudi nič ne domišljajo in prav dobro vedo, kolikšen doseg ima njihova govorica. Glede jezika na živilskem trgu menimo, da ga imamo, kakršnega zaslužimo, malo pisanosti pa tam niti ne moti toliko spričo pisanosti blaga in ljudi, ki se nudijo našim očem. Samo glede tehničnih navodil in tiskovin bi dali našemu dopisniku povsem prav: te vrste slabosti smo tudi pri prvem Jezikovnem razsodišču že večkrat obsojali (tudi že zaradi tega, ker je lahko zelo narobe, če jih ne razumemo dobro).
In kaj uči ta zgodba? Včasih so rekli, da zlata vaga v nebesa pomaga. Danes bi to povedali tako: Vsi se potrudimo, da bomo lažje in prijetneje živeli drug /. drugim.
Morebitno predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Zgoraj je sonce — Le redki Gorenjci, ki so se v soboto in nedeljo debeli odeji megle v dolini odpravili v planine, so resnično uživali* konec tedna Sonce je grelo kot v zgodnji jeseni in ob meglenem mon* svodai so bile planine resnično doživetje. Koča na Križki gorifo^ odprta vsako soboto in nedeljo, je bila te dni dobro obiskana. - Fota D. Dolenc______^
Spor, ki dobiva brado
Kraiani Rupe pravijo, da nimajo nič proti načrtovani gradnji n ^bneea gospodarskega poslopja, zahtevajo pa, da se pri »nošteva vrstni red. Najprej naj se reši odvodnjavanje meteor* vode, nato zgradi cesta in šele nazadnje gospodarsko poslopje
Če ne bi, po njihovem mnenja*' prej uredili odvodnjavanja me^f vode, marveč takoj zgradili nov\o#« ceste, kasneje pa bi na tem delu^ še gospodarsko poslopje, bi se r&a^ še bistveno poslabšale. Voda ^ i najbrž našla pot naprej po vasi,M? sednja dvorišča ter travnike, jji vztrajajo, naj se najprej reši odv^-' vanje, nato zgradi cesta m šele nje gospodarsko poslopje.
Takšno je že od vsega začeta ** stališče krajevne skupnosti Vodo^P stolp in vaškega odbora Rupa.»jf vna skupnost je sprejela takšen«^ ko je dala soglasje za izvzena doh ga dela poti iz javne rabe zarad, nje gospodarskega poslopja in ^ prometne varnosti v bodočem fcsijj! V krajevni skupnosti so tudi da so ničkolikokrat že obra sporno vprašanje, vendar je po kih vedno znova prišlo do Mnenje, da je treba uveljaviti določeni vrstni red, pa velja še
Na to, da spor že dobiva brad^ neke mere najbrž vplivalo ura/', p mačenje, ki pravi, da se ob sedaJ^J stavitvi ceste stanje glede rtw<fl vode ne bi prav nič spremen^TJi potem ne, ko bi prišlo do gradnji spodarskega poslopja. Graditelji ral upoštevati vse pogoje, da se h^I re pri odvodnjavanju meteori* iT ne bi poslabšale. Krajani pa, jo, ne verjamejo v takšno Vztrajajo, naj se najprej zagotovi? goji, da se voda ne bo še naprej^ la po posestih in delala škodo nt.^ proti mostu čez Kokro. Kasneje^ namreč lahko stvari tako zapfcfe* bi se morali lep čas pravdati.
Krajevna skupnost meni, dan* krajani po svoje prav. Zato je k j»* čila in tudi dobila idejni projekti njavanja za fekalne in meteora«!'' na Rupi. Njegova realizacija «*;•' danjih ocenah veljala kar pokha^ ro milijardo dinarjev, kar jeaJJjF žin na Rupi, tudi če bi se odlohhs* moprispevek, vsekakor prevelik/ gaj. Razen tega ta projekt nitim/ števa sedanje sanacije glede bv*x" nih vod na spornem področju. 2** bila vsekakor nujna začasna inj^ sprejemljiva rešitev. Temboljtt^ je vsekakor veliko vprašanje, k^ * sedanji idejni projekt odvodaj^ za fekalne in meteorne vod* uresničen.
Kranj — Sporna zadeva, ki je še vedno podobna zgodbi o jari kači in steklem polžu, se je na Rupi začela 1979. leta. Takrat je zasebni kmetovalec na Rupi izrazil željo, da bi razširil gospodarsko poslopje ali zgradil novo. Ker pa ni za gradnjo imel zemljišča, je predlagal, da odstopi svoje zemljišče, po katerem naj bi se speljal del sedanje občinske poti. Na zemljišču, kjer sedaj poteka občinska pot, pa bi zgradil oziroma dogradil gospodarsko poslopje.
Odbor za ceste pri samoupravni komunalni interesni skupnosti je takrat predlog obravnaval in menil, da bi s prestavitvijo ceste izboljšali prometno varnost v križišču s Cesto na Rupo. Zdaj namreč zavijanje proti Kranju v levo ni mogoče, s prestavitvijo ceste pa bi bilo to razrešeno. Za prestavitev ceste so bila nazadnje odobrena tudi sredstva za odstranitev humusa in na-sutje gramoza. Preostale potrebne stroške pa'bi moral prispevati bodoči graditelj gospodarskega poslopja. Komunalno obrtno-gradbeno podjetje Kranj kot upravljalec sedanje ceste je to nalogo vključilo v letni program za letos. Pridobilo je tudi lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Že dvakrat so pred nedavnim poskusili, da bi začeli z gradnjo prestavljene občinske ceste, vendar so jim krajani oziroma neposredni sosedje to preprečili.
Pri zadnjem poskusu, ko izvedba ni uspela niti ob navzočnosti predstavnikov varnosti, so prizadeti krajani poklicali tudi v naše uredništvo. Povedali so nam, da se sporna zadeva vleče že zelo dolgo in da se s takšnimi rešitvami ne morejo strinjati.
Že v postopku izvzema določenega dela poti iz javne rabe, so povedali, da so bili prepozno seznanjeni. Vendar so potem zahtevali, da se še pred začetkom gradnje nove ceste najprej uredi odvodnjavanje meteorne vode na tem odseku. Ko je bila Cesta na Rupo pred časom asfaltirana, so se namreč že začele kazati težave z meteorno vodo, ki se od časa do časa razlije celo po dvoriščih in v posamezne prostore v neposredni bližini, kjer se zdaj prosto izteka iz kanala. Meteorna voda naj bi odtekala po jarku ob sedanji cesti. Ker pa ob nalivih nanaša prod in drugo navlako, jarka tako rekoč ni več. Voda zato nenehno povzroča škodo na sedanji cesti proti mostu čez Kokro in se razliva na zemljišča na obeh straneh.
Tu naj bi se sedanja cesta z novozgrajenim odsekom preusmerila t* j gočila varnejše križišče s Cesto na Rupo. Pruv tu pa priteče iz cevi teorna voda, ki potem teče deloma po cesti, deloma po zasutem .farbu,) razliva na zemljišča na obeh straneh. Krajani pruvijo, da so cevi nattV seku tudi preozke, zato se že pred tem precej vode razlije po dvorci, prostorih v neposredni bližini. Sicer pa ta voda menda ni zgolj marveč je v njej tudi že nekaj fekalij V krajevni skupnosti meriija,b^m do končne uresničitve sedanjega idejnega projekta potrebna r.w ureditev: — Foto: F. Perdan
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
LE NAGAJIVOST
To se je začudil vaščan z Gode iuja, ko je zjutraj zagledal odkri to drvarnico, strešno opeko pa le po zloženo pred garažnimi vrati. Miličniki, ki jih je poklical, so so dili, da gre verjetno za mladostno igrivost in nagajivost, saj ni bilo nobene škode.
TUDI BREZ DELA SE DA ŽIVETI
Tako vsaj misli dekle, ki so jo zadnjič prijeli v Lescah. Dekle je namreč večna popotnica, popotu je z avtoštopom, preživlja pa se s pomočjo telesnih čarov. Kdaj pa kdaj tudi kaj ukrade. Večkrat je tudi gostovala v priporih, zato trečanje z miličniki v Lescah zanjo ni bilo nič posebno pretresljivega.
NE DAJO NA KREDO
Lepa star navada, ko so v gostilnah dajali še na kredo, je očitno že preživela. V restavraciji Kolodvor v Škofji Loki že terjajo takojšnje plačilo zapitka. Ker zadnjič nekdo ni hotel takoj poravnati dolga, so klicali miličnike. Slednji so dolžnika odvedli na banko, kjer je dvignil 180 dinarjev in plačal, kar je bil dolžan.
MAHAL Z NOŽEM
V Škofji Loki so se trije rojaki ttepli. Eden je kmalu dobil premoč, in sicer na račun noža, s katerim je mahal okoli. Ostala dva tta se očitni premoči hitro umaknila. Eden očitno ne dovolj kmalu, saj bi bil kmalu ob prst.
UKRADENI ŠUNKI NA SLEDI
Na kmetiji v Zadobju je nekdo ukradel 20 kilogramov suhega meta. Še službenemu psu, ki so 0a poslali ukradeni šunki na tkd, so se na službeni dolžnosti krepko cedile sline.
V BEG PRED »FANTOMOM«
Na milici se je oglasila J. B. z Raven in prijavila, da jo je zju-tay na poti v službo nekdo zasledoval. Ni pa vedela povedati, ali ]f. moški tekel, da bi ujel njo ali ker se mu je mudilo na avtobus. Mulec, da gre za »Razparača«, se je tpustila v beg.
UGOVARJAL JO JE
Ko se je M. M. vračala z dela, jo K na posavskem mostu ogovoril tnanec in jo jel nagovarjati k kupnim sladkostim. Dekletu ni tilo do tega. Toda s košarico se 9<J nt otresla. Nasprotno. Grobo P je zgrabil in pretepel.
Tokrat bo zadnjič
*l. Aračič je trdno odločen, b poslej ne bo več hodil po tepoštenih poteh. To je verjelo todi sodišče, ko mu je zmerjalo zadnjo kazen
Kranj — Zaradi kaznivega de.ja-velike tatvine je bil pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojen na leto zapora 45-letni Mato Aračič. Iz-Hknc kazen je sodišče združilo s (unijo, ki mu jo je izreklo koprsko baeljno sodišče, tako da je enotna lažen za A račića 3 leta in 2 meseca zapora.
Ceje verjeti obsojenemu, je tokrat zadnjikrat stal pred sodniki. Aračič ,'■ namreč zatrjeval, da so ga leta, Kebita za zapahi, izučila in da bo po-'•, hodil  po pravi  poti. Njegovo -bljubo je sodišče upoštevalo in mu, fcpra-. je specialni povratnik, doso-diioz.a veliko tatvino po zakonu naj Bo kazen Aračic je v januarju leta 1981 vlo-busrn j j ' i ■ > 111 i i K   i: i.i v pi i  V pisalni mi/.i .je našel i« ..,ri za steklenice, žepni fchJnalnik. vzel  je še diplomatski mtek, vreden okoli 8000 din in tranzistor enake vrednosti. S tem je Meta M. oškodoval za 19.300 din. ■je skupaj je v Ljubljani prodal za »i 1000 din. O tem dejanju je pri-■mloval kriminalistom v Zagrebu fedvsem zato, da bi povsem raz.či lil s svojo preteklostjo in zaživel po-
FOdkritosrčno pri/nanje, zaradi ka-jfrega je bil sodni postopek zelo kra U-k je sodišče upštevulo kot olajšil-U> okolnost, pa tudi to, da je pripravljen povrniti nastalo škodo. N'i pa moglo mimo tega. da je bil doslej že večkrat obsojen zaradi enaki!) do Janj. Vsekakor- ima Aračič vso mož-ADKt.da po prespani kazni dokaže, da Jr mislil 11 >.,o.
I. M.
S SODIŠČA
Skrita kava potovala čez mejo
Lani in letos je M. Ropret iz Kranja prepeljal, skrito v tovornjaku, več kot 2,6 tone večinoma nepražene kave ter jo prodal — Obsojen je bil na zaporno in denarno kazen in na odvzem premoženjske koristi
Kranj — Na enotno kazen leto in pol zapora ter plačilo denarne kazni 30.000 din je bil obsojen 29-letni Martin Ropret iz Kranja zaradi tihotapljenja in nedovoljene trgovine s kavo.
Ropret je bil zaposlen kot šofer v Alpetouru Škofja Loka. Obenem je bil lastnik tovornjaka s priklopnikom, s katerim je na podlagi zakupne pogodbe prevažal celulozo iz Re-brce na avstrijski strani. V vozilu, s katerim je lahko naenkrat peljal 20 ton celuloze, je imel dve posebej prirejeni skrivališči, kjer so pri preiskavi našli zrna kave. Ko se je lani in letos močnje razširilo tihotapljenje kave, se je pri raziskavi ene od zadev ugotovilo, da je neki obtoženec dobival kavo tudi od Martina Ro-preta.
Obtožnica je Ropretu očitala, da je od maja lani do konca aprila letos prepeljal preko meje, skrito v svojem tovornjaku, 2680 kg kave, vredne najmanj 1,6 milijona novih din. Lani je kavo, ki jo je pri avstrijskem trgovcu kupil po 540 din za kg, prodal nakupovalcem po 900 din. Letos paje nepraženo kavo kupoval po 640 din za kg tep je blizu dveh ton prodal Veselinu Jovoviču spet po ceni 900 din. Glavni kupec kave — 600 kg — je bil tudi lani Jovovič. Ropret je kupil tudi 30 kg pražene kave po 700 in jo prodal Jovoviču po 1000 din za kg. S takšno prodajo je Ropret dosegel neupravičeno premoženjsko korist v znesku najmanj 715.000 novih din.
Ropret je med postopkom spreminjal svoj zagovor, saj je trdil, da v odkritih prednjem in zadnjem bunkerju v kesonu tovornjaka ni nikoli prevažal ničesar, da so bila zrna kave pomešana med celulozo slučajno, tako da je moral tovornjak celo po-mptati. V zagovoru je nato navajal
da je pripeljal nekaj kave lani in letos in da je bilo to le 315 kg, pa še to večinoma le kot uslugo in zato ni pri tem zaslužil nič, medtem ko je v preiskavi podrobno opisal, koliko in kdaj je pripeljal kavo. Sodišče je zagovor preverjalo z izjavami prič, to je z nakupovalci kave. Ropret pri prevozu kave ni veliko tvegal, saj je bilo pri prestopu meje praktično nemogoče priti do skrivališča, nad katerim je bil tovor, težak 20 ton. Tudi denarja za nakup kave Ropret ni nosil's seboj, saj sta bila z avstrijskim trgovcem dogovorjena, da je po denar prišel sam na Ropretov dom. Skratka, vse je imel tako dobro urejeno, da bi bilo izredno težko odkriti njegovo tihotapljenje kave, če ne bi »zveza« počila na drugem koncu: preprodajalci kave, ki so imeli več dobaviteljev, so med drugim, ko so jih odkrili, povedali tudi za Ropreta.
Sodišče je Ropreta spoznalo za krivega kaznivega dejanja tihotapstva, saj je najmanj 29-krat prepeljal čez carinsko črto, ne da bi plačal carino, več kot 2,6 tone največ nepražene kave. Kavo je prodal in je zatorej zagrešil kaznivo dejanje prepovedane trgovine. Čeprav je za prvo dejanje po zakonu zagrožena kazen do petih let in denarna kazen, je sodišče ob upoštevanju olajšilnih okolnosti, to je dosedanjo nekaznovanost in skrb za otroke, izreklo kazen poldrugo leto zapora in denarno kazen za obe dejanji. Med otežilnimi okoliščinami pa je upoštevalo, da za takšno ravnanje Ropret ni imel posebnega razloga, saj ni bil v finančni stiski. Sodišče se je tudi izreklo za od-vsem premoženjske koristi v višini 715.000 din. Sodba še ni pravnomočna.
L. M.
Hitrost in vinjenost
Zaradi prevelike hitrosti voznik, ki ni bil trezen, ni mogel zvoziti blagega ovinka pod Goricami - Dva sopotnika sta umrla, voz-mk in sopotnica pa sta bila ranjena
Kranj — Pred temeljnim sodiščem v Kranju je bil zaradi prometne nezgode, v kateri sta umrli dve osebi, Vinko Škofic, star 26 let, obsojen na dve leti in pol zapora.
Prometna nezgoda se je pripetila pred štirimi leti 29. marca popoldne. Skofic, ki je poklicni voznik, se je tistega dne vrnil z vožnje po Nemčiji, popoldne pa je srečal prijatelja Franca Omana. Na Kokrici sta v njegov alfa-sudd prisedla še Franc Ze-želj in Nevenka Jauh. Potem ko so bili nekaj časa v gostilni v Goricah, so se odpeljali nazaj proti Kokrici. Vozil je Skofic in sicer zelo hitro glede na stanje ceste. V blagem ovinku mu ni več uspelo obvladati avtomobila, bil je tudi vinjen, tako da je avto zapeljal s ceste, z desnim delom močno oplazil smreko, pri tem se je zasukal in treščil še z levo stranjo v drugo smreko. Vsi potniki razen Jau-hove so pri tem padli iz avtomobila. Franc Oman je bil takoj mrtev, Franc Žeželj pa je umrl med prevozom v bolnišnico. Ranjena sta bila tudi voznik Škofic in Jauhova, ki je sedela zadaj na levi strani.
Pri razčiščevanju vzrokov, ki so pripeljali do te hude nesreče, ni bilo velikih težav. Cesta, ki v tem delu preide iz ravnega cestišča v slabši in valoviti del, po oceni strokovnjakov ne prenese hitrosti, večje od 63 km na uro, avtomobil pa je tukaj peljal med 100 in 110 km na uro. morda še hitreje. Sodišče se je še posebej skrbno ukvarjalo z vprašanjem, kdo je vozil. Škofic se namreč nesreče ne spominja, prav tako ne preživela sopotnica. Tudi priče, ki so bile v. bližini, so lahko povedale samo to. kako hitro je avtomobil pripeljal, niso pa videli voznika. Zato je sodišče proučilo mnenja, ki jih je prispevalo kar pot izvedencev tako prometne kot sodnomedicinske stroke. Na podlagi njihovih mnenj, podprtih z materialnimi dokazi, je sodišče zaključili), da je bil pokojni Oman sopotnik, .'skotu pa je vozil. TO med drugim dokazujejo tudi značilno »vozniške« poškodbe, ki jih je dobil Škotie od volana, medtem ko sta potnika rut desni strani, s katero je avto najprej in najhuje (dobesedno ^a je razparalo po tej strani) priletel v drevo, to |e Oman in Žo/elj. dobila tudi najhuj še, smrtne poškodbe. Pred vožnjo sta se sicer Oman in Školic prepira la. kdo naj bi vozil in kdo je manj vi
njun, vendar ključev, kot je povedala sopotnica, Škofic ni hotel izročiti. Kot je kasneje pokazala tudi analiza
krvi, je Škofic imel v krvi manj alkohola (1 promilo) kot sopotnik na prednjem sedežu. Sodišče je zato Vinka Škofica spoznalo za krivega in ga obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora. Pri tem je sicer upoštevalo kot olajšilno okolnost, da doslej ni bil kaznovan, kar je pomembno glede na to, da je poklicni voznik. Po drugi strani pa je prav to tudi oteževalno, saj bi se kot poklicni voznik moral zavedati nevarnosti alkohola in prehitre vožnje. Sodišče se je odločilo tudi za varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije za eno leto po prestani kazni. Sodba še ni pravnomočna.
Dan varstva pred snežnimi plazovi
Ljubljana — Komisija za vzgojo in izobraževanje ter komisija za Gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije pripravljata že 10. dan varstva pred snežnimi plazovi. Če bo sneg, bo tokratna izobraževalna prireditev 15. in 16. decembra letos, sicer pa jo bodo organizirali 13. in 14. januarja prihodnje leto.
Akcija je namenjena vsem, ki s kakršnimikoli namerami zahajajo v zasnežene gore. Organizatorji jih želijo seznaniti s snovjo in tehniko za samozaščito pred plazovi. Dan varstva pred to objektivno nevarnostjo gora je osrednja tovrstna akcija v naši republiki v sezoni 1984/85.
Prvi dan prireditve se bodo udeleženci zbrali v republiškem centru /a obrambno usposabljanje v Polji ali. Tod bodo v popoldanskem teoreti čnem delu prisluhnili analizi nesreč doma- in v tujini. Seznanili se bodo tudi s pripravami na pot v zasnežene gore z vidika varstva pred plazovi ter spremljali predavanja 0 spremembah snega in izdatnosti padavin kot v/iokih z.i nastanek plazov pa o poškodbah zaradi mraza in plazov. Drugi dan bo na vrsti praktična vaja na terenu, kjer bodo prikazali bojo m reševanje na nevarnem območju, preizkusili trdnost snežne odeje in se urili v postopkih ob nesreči v pla /u. (S)
Za večjo prometno varnost
Značilnosti defenzivne vožnje
Že v enem prejšnjih zapisov smo opisali več značilnosti defenzivne vožnje. Tokrat o takšni vožnji še malo natančneje.
Nič kolikokrat je bilo že ponovljeno, da mora biti voznik pozoren na dogajanje okoli sebe. Še posebej velja to takrat, kadar se odloči za prehitevanje. Kadar nimate dobrega pregleda na dovolj dolgo razdaljo, se je zelo tvegano odločati za prehitevanje počasnih, po pravilu težkih in dolgih vozil. Ni izključeno, da se prav takrat ne bo znašlo na vašem voznem pasu vozilo iz nasprotne smeri. V vzvratnem ogledalu se je-treba prepričati, kako ravnajo vozniki za vami, morda se kdo prav tako odloča za prehitevanje. Kadar prehitevamo, vključimo tik pred tem nižjo prestavo, dodamo plin in brez oklevanja prehitimo. Če nikakor ne moremo prehiteti počasnega vozila pred nami, čeprav smo to nekajkrat poskušali, je morda najbolje, da za nekaj časa zavijemo na počivališče.
Na vsako spremembo smeri moramo druge udeležence pravočasno opozoriti. Običajno se v prometu vozniki med seboj sporazumevajo s svetlobnimi znaki. Tako bo voznik tovornjaka običajno z znakom v desno pokazal, da lahko prehitite, z levim pa bo povedal, da cesta za prehitevanje ni prosta ali pa da se sam izogiba oviri pred njim oziroma prehiteva. Tako ravnajmo tudi sami, kadar opazimo, da bi nas voznik za nami rad prehitel, sami pa ne nameravamo hitreje voziti. Pri vsakem prehitevanju pa je vsaj malo tveganja, zato se včasih res ne izplača še posebno, če bomo s tem pridobili le nekaj sekund ali nekaj sto metrov.
Mrak
Stalna skrb za prometno varnost
Člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz radovljiške občine so pregledali letošnje delo — Lani izboljšana prometna varnost, vendar še vedno dovolj nepravilnosti na cestah — Premalo upoštevane pobude sveta
Radovljica — Nedavno sejo sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz radovljiške občine, ki je bila že 7. zapored, so njeni udeleženci posvetili predvsem pregledu opravljenih nalog iz letošnjega načrta dela. V program so vnesli vrsto dejavnosti, katerih skupni cilj je bila stalna skrb za čim boljšo prometno varnost.
Kot so ocenili v poročilu o lanskoletni prometni varnosti v občini, je opaziti izboljšanje. Skoraj za polovico se je zmanjšalo število otrok v prometnih nezgodah, za dobrih 10 odstotkov pa je manjše tudi število vseh poškodovanih v nezgodah. Žal ne velja isto za število prometnih nesreč; lani jih je bilo 253 oziroma okrog 28 odstotkov več kot leto poprej. Največ, dobrih 25 odstotkov, se jih je pripetilo zaradi neprimerne hitrosti, prek 17 odstotkov pa jih je zakrivila vožnja oziroma hoja pod vplivom alkohola. Velik del nesreč, blizu 73 odstotkov, so povzročili vozniki osebnih avtomobilov; na drugem mestu so z nekaj manj kot 13 odstotki vozniki avtobusov in tovornjakov.
Po ugotovitvah sveta so med vzroki za povečanje prometnih nezgod verjetno tudi pomanjkljivosti v prometni signalizaciji in slabša urejenost cest. Negativne posledice ima prav tako nespretnost voznikov, ki zaradi varčevanja z gorivom čedalje manj vozijo.
Da prometno varnost ogrožajo tudi druge nepravilnosti na cestah, je dokazala letošnja akcija »Brezhibno vozilo je varno vozilo«. Člani sveta so skupaj z delavci milice, sekretariata za notranje zadeve in Avto-moto zveze konec oktobra pregledali 92 vozil, med njimi 86 osebnih avtomobilov, 3 tovornjake in 3 traktor;e. Le 40 odstotkov vozil je bilo brez tehničnih napak, druga vozila pa so morali izločiti iz prometa zaradi okvar na lučeh in svetlobno-signalnih napravah (83 %), izrabljenih gum (33%) in slabih zavor (15%). Obenem so ugotovili, da je le 17 odstotkov pregledanih vozil opremljeno z naslonjali za glavo, od 84 anketiranih voznikov pa le 2 redno uporabljata varnostne pasove.
Svet je uresničil tudi več preventivnih nalog. Omogočil je nakup 600 kresničk za predšolske otroke in z razdelitvijo propagandnega gradiva skušal vplivati na nošenje odsevnih znakov
pri vsem prebivalstvu. Za večjo varnost mladih kolesarjev je organiziral tečaj, ki se ga je udeležilo blizu 400 učencev, 176 pa jih je opravilo kolesarske izpite. Med lanskim šolskim letom je bilo pregledanih 570 koles, od katerih jih je približno 200 imelo napake. V tekmovanju za prometno značko je sodelovalo okrog 2300 šolskih in 600 predšolskih otrok, tekmovanj v kvizu Kaj veš o prometu pa se je udeležilo približno 1600 učencev. Ob koncu prejšnjega šolskega leta je svet opozoril na zagotavljanje varnosti otrok v prometu med počitnicami. Pred začetkom letošnjega šolskega leta je izdelal načrt varnih poti v šole, v večjih krajih namestil opozorilne napise za voznike, kupil rumene rutice za predšolske otroke in poskrbel za pionirsko prometno službo pri šolah; za njene člane je pripravil tudi znake in izkaznice. Razen tega so člani sveta pregledali cestno signalizacijo po krajevnih skupnostih in predlagali pristojnim službam rešitev ugotovljenih problemov.
Pobude sveta za boljšo prometno varnost žal še vedno premalo upoštevajo ali jih le počasi uresničujejo, so ocenili med razpravo. Vzroke za takšne razmere so delno pripisali slabi udeležbi predstavnikov pristojnih služb na sejah sveta, delno pa razdrobljene odgovornosti pri upravljanju cest in pomanjkanju denarja pri večini vzdrževalcev.
Prvo težavo bodo skušali odpraviti z razširitvijo sveta, v katerem naj bi bili delavci služb za urejanje prostora in varnost v prometu stalni člani. Ena pomembnih nalog v prihodnjem letu bo zato priprava novega odloka o ustanovitvi sveta in njegovega poslovnika. Občinska skupščina pa bo morala zagotoviti, kot so med drugim naglasih, še nadaljnje opravljanje tajniških nalog, da bi lahko svet nepretrgano in uspešno izpolnjeval svoje naloge.
S. Saje
NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS.
Ar farna hoja — Foto: (i. Šinik
10. STRAN
NOVOLETNI SEJEM V KRANJU
TOREK. 11. DECEMBRA 1!
GOLICA — TO ZARJA Jesenice
TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
GOLICA oo
64270 JESENICE, TITOVA 1
EKSKLUZIVNI prodajalec izdelkov iz programa YU SKt POOLA. Vsak 30 kupec maskote dobi brezplačno vstopnico za ogled tekme svetovnega pokala v Kranjski gori.
Vsi izdelki iz programa YU SKt so
za no
darila.
Na letošnjem novoletnem sejmu v Kranju se prvič predstavlja KOZMETIKA SIBELL iz Ljubljane. Iz priznanega kozmetičnega laboratorija si lahko kupit« kreme za suho in mastno kožo, za nego rok in telesa, čistilno mleko in tonike, za odrasle, mladostnike in dojenčke. Oglasite se s svojimi problemi, radi m bodo pomagali s kozmetičnimi nasveti.
Prodaja pohištva, bele tehnike, gospodinjskih aparatov, akustike in dekorativnega blaga.
Na sejmu kupljeno blago boste kupili ceneje v paviljonu ZARJA Jesenice.
Obiščite nas
na NOVOLETNEM
SEJMU!
Na novoletnem sejmu v Kranju
vam KOVINOTEHNA
v paviljonu blagovnice FUŽINAR nudi po nadvse ugodnih cenah pralne stroje Gorenje z lepotno napako, barvne TV sprejemnike s teleteksom ali brez, zadnji hit, vse to vam nudi blagovnica FUŽINAR z Jesenic.
Priznani zefiščar Tomažinčič iz Izole je eden izmed tistih razstavljaj ki sodeluje na vsaki sejemski prireditvi v Kranju. Njegovi izdelkit? ^ vilnih zelišč so si našli na Gorenjskem veliko rednih potrošnikov, na vo*c so v trgovinah, te dni pa seveda v največji izbiri na novoletnem sejmu v Kranju.
W
Na
novoletnem sejmu vam MERKUR Kranj nudi pestro izbiro bele tehnike, kot so razni
Wki hladilniki zmrzovalne skrinje in pralni stroji Na razstavnem prostoru so tudi mali gospodinjski strojčki in aparati TV sprejemniki, razno električno ročno orodje in kot posebnost moška in ženska kolesa, ki jih lahko kupite z 10 % popustom. Prodajalci vam bodo radi postregli m vam za novoletno obdarovanje pokazali številna praktična darila.
V paviljonu Mercatorja na novoletnem sejmu v Kranju lahko kupit* tudi kompletno opremo za smučanje in tek na smučeh. Poleg dobrt? izbora smuči, vezi, čevljev in druge opreme, so tudi založeni z otutd za smučanje in tek, prodajajo pa tudi sani in drsalka.
}d^^<i
Na novoletnem sejmi, i Kranju prodajajo tudi pralni prašek. Poizr ugodni ceni 150,50 din za 2 kg ga lahko kup paviljonu ASTRE -Blagovnice Kranj. Opozarjamo vas še na ugoden nakup izdelka steklarne Hrpelje in na 7 odstotkov nižje cene peči Lokaterm — v$» seveda v pa vil/on u A $t -i Kupljene peči vam i kilometrov dostavijo brezplačno.
8
pohištvo
LESNINA Kranj vam nudi vrsto kakovostnega in cenenega pohištva.
Obiščite njihove razstavne prostore na sejmu, na Primskovem, na Titovem trgu v Kranju in na Jesenicah, Skladiščna 5. Telefoni: Kranj 24-554, Jesenice 81-179
25. novoletni sejem kron j, IZ.JZ.B9
Sestavljivi program »PRINCIP« lahko uporabite za dnevne sobe, otroške sobe, spalnice in kabinete. Program je zelo cenjen po vseh zapadno evropskih državah, pri nas pa ga lahko kupite na Primskovem in na Novoletnem sejmu v Kranju.
Ifrltolji starogradskih pesmi pa tudi ! »4novejie dlsco glasbe bodo vseka-i ** prtili na svoj račun na novolet-*m sejmu v Kranju v paviljonu PERE ONITRUEVIĆA, popularnega pevca tsbavne In narodne glasbe, ki med bogatim izborom glasbenih kaset naj-Klicnih žanrov nudi tudi svoje VIKO kasete s posnetki najpopular-I *f*ih starogradskih pesmi v čudovitim okolju Pirana, Lipice in Ptuja.
Že razmišljate o nakupu novoletnega darila? V paviljonu zlatarstva Zidarič na novoletnem sejmu v Kranju lahko izbirate med nakitom iz zlata in srebra po ugodnih cenah, v svoji delavnici v Tržiču pa tudi sprejemajo posebna naročila, popravljajo nakit in odkupujejo staro srebro in zlato po najvišjih dnevnih cenah. Zlatarstvo Zidarič želi vsem bralcem Glasa in svojim strankam srečno in uspešno novo leto 1985.
Tudi na letošnjem novoletnem sejmu je Mercator pripravil poseben paviljon, v katerem nudi bogato izbiro aranžiranih novoletnih darilnih paketov.
Tudi knjiga, naj bo to roman ali strokovni priročnik, je lahko primerno novoletno darilo. S posebno bogatim izborom knjig, primernih tudi za ta namen, se na novoletnem sejmu predstavlja CZP Kmečki glas iz Ljubljane. Na njihovem razstavnem prostoru lahko izbirate med knjigami: romani in povestmi iz Kmečke knjižne zbirke, posebno pa je bogat izbor strokovne literature s področja kmetijstva in najrazličnejših priročnikov za vrtičkarje, sadjarje, vinogradnike, ljubitelje in rejce malih živali, čebelarje, itd. Med knjigami za gospodinje smo opazi/i tudi ponatis popularne kuharice »Vsakdanje in praznične jedi«, kije dopolnjena z recepti, ki so jih prispevale bralke. Na razstavnem prostoru se lahko naročite tudi na tednik Kmečki glas, reviji Moj mali svet in Sodobno kmetijstvo.
adidaš
zopet na NOVOLETNEM
SEJMU V KRANJU _ od 7. do 17.12.1984
ŽENSKI SKORNJI
od 990 do 1.490 din MOŠKI ŠKORNJI
OLrA812. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 11. DEC.
RAZPRODAJA
opuščeni programi kuhinj posamezni fotelji spalnice
elementi dnevnih in otroških sob z manjšimi napakami
Blago bomo
dnevno
dopolnjevali.
^VOLKSBANK
Gutfisr^Geld.
FERLACH Hauptplatz 6 NA KOROŠKEM Glavni trg 6, Borovlje
LJUDSKA
BANKA
BOROVU
Od 10. do 20. decembra v prodajalni pohištva Murka Lesce in salonu na Jesenicah.
Ne zamudite izredne priložnosti!
Vaše denarne posle pri nas lahko opravite v slovenskem jeziku!
Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo da bomo diskretno ugodili vašim željam!
Ob obisku prinesite s seboj ta oglas, za kar se vam bomo zahvalili z ugodnejšo menjavo denarja.
ŽELIMO VAM SREČNO IN USPEŠNO NOVC LETO 1985 IN PRIJETNO PRAZNOVANJE!
LJUDSKA BANKA — DOBRA ZA DENAR
■ ■ e
■ I o
ne
a I od u s
%J| IVMM V
•%Jm iv/M vi o
*JL% IVMU v
VM IVMUO
kuhinjski elementi
že razstavljeni
raznih vrst —
po starih cenah
Ogled dopoldan v skladišču Hrastje
Informacije: prodajalne DEKOR Kranj,
Koroška 35, telefon: 064-21-322
Na 25. novoletnem sejmu v Kranju vam bo ASTRA — BLAGOVNICA KRANJ predstavila proizvajalca STEKLARNO HRPELJE.
Imeli boste izredno priložnost kupovati kozarce, vrčke in steklene dekorativne izdelke po nizkih cenah.
Na istem prodajnem prostoru boste lahko kupili tudi hišni računalnik SINCLAIR SPECTRUM 16 K + 6 kaset
PESTRA PONUDBA PRAKTIČNIH DARIL ZA VSAKOGAR!
(Ml B,a9?vnica Kranj
r
TELEMATIKA
Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o.
Delovna skupnost skupnih služb razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili
1. VODJE TEHNOLOŠKE PROIZVODNE SLUŽBE
2. VODJE FINANČNE SLUŽBE
3. VODJE RAČUNOVODSTVA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. — visokošolska izobrazba strojne ali organizacijsko proizvodne smeri
pod 2. in 3. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri. Skupni pogoji za vsa razpisana dela in naloge:
— 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela,
— aktivno znanje enega svetovnega jezika,
— pogoji, določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj.
Mandatna doba za vsa razpisana dela in naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v priporočenem pismu v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Iskra Telemati-ka, Kadrovska služba, Ljubljanska 24 a, 64000 Kranj, z oznako »za razpis DSSS«.
Izdelovanje pletenih vrvic,
vrvi in vrvnih izdelkov FLERE JOŽE IN SLAVKA DOMŽALE, Študljanska 87
tel.:061-721-464
Izdelujemo pletene vrvice v debelinah od 0,8 do 18 mm, izdelane iz raznih materialov ter razne vrvarske izdelke. Po zelo ugodni ceni lahko nabavite vrvice za izdelovanje makramejev ter modne vrvice in trakove za ročno pletenje.
Obiščite nas na 25. novoletnem sejmu v Kranju od 7. do 17. decembra 1984, v hali A na paviljonu Flere — Domžale.
ni le pravljično število saj z nakupom
v ASTRI — BLAGOVNICI KRANJ
postane dejstvo!
če kupujete klasične preproge aH itison,
boste v naši blagovnici lahko izdelke ajalca
»   SINTELON iz Bačke MŠ-0 Palanke na potrošniško
kp|' posojilo pod zelo |t#|if ugodnimi pogoji — do §||pPr 7 mesecev brez obresti!
TUDI V SOBOTO POPOLDAN!
BLAGOVNICA KRANJ
OPTIČKA .NOUSTRUA .liMFTALOUS- iAORFE rCMEUNA OROANIZACUA 20RUICNEOA OfLA
r<3
OČESNA OPTIKA MARIBOR
MARIBOR. JURČIČEVA 4. TELEfOH 27-JB
OPTIČNI SERVIS
Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice)
IZDELAVA VSEH VRST OČAL
na recept ali brez, bogata izbira okvirov
in sončnih očal
Pregled vida
v ponedeljek, torek, sreda od 14.—15. ure v ORDINACIJI V SERVISU
Delovni čas od 8. 18. ure, ob sobotah 8. do 12. ure. Telefon: 22-196
Priporoča se OČES^ OPTIKA MARIBOR'
_
SGP TEHNIK
TOZD Komunalne dejavnosti Škof ja Loka
Sporoča porabnikom komunalnih storitev, da bodo s 13 12.$
povečane cene komunalnih storitev povprečno:
— odvoz odpadkov s kontejnerji za
— pogodbeni odvoz s smetarskim vozilom
— pristojbine za priključitev na vodovod za
— pristojbine za priključitev na kanalizacijo 2a
— pogrebne storitve za
— delovna sila za
— strojne in prevozne storitve za
— vzdrževanje zelenic za
— spremembo cen vodarine, kanalščine in smetarine
Izvršni svet občine Škofja Loka
Podrobni ceniki so na vpogled pri TOZD Komunalne dejav Občinski samoupravni komunalni interesni skupnosti in Škofja Loka.
20.33 20.59 17.1« 2433 18>4* 16.45* 2UM
J
ABC POMURKA LOKA Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. ŠKOFJA LOKA
Objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge v TOZD JELEN - GOSTINSTVO KRANJ
1. VODJE KUHINJE ZA GOSTILNO STARI MAYr Pogoji: - VKV ali KV kuhar z 2 oziroma 3 lo.
enakih ali podobnih delih tno prak
2. NATAKARJA ZA GOSTILNO STARI MAYR
Pogoji: — KV natakar
3. VEČ NATAKARJEV IN VEČ KUHARJEV ZA OBRatp mZD
Pogoji: - KV natakar, OBRATE
- KV kuhar, V TOZD PRODAJA NA DROBNO
4. NATAKARJA OZIROMA NATAKARICO ZA DEf ft v,
na Kidričevi 67, Škofja Loka L0 V B
Pogoj: — KV oziroma PKV natakar,
- Delovno razmerje se sklene za določen h nadomeščanja delavke v času porod^e« doP^
5. VEČ PRODAJALCEV ZA DELO V PRODAJALNAH na območju Medvod in Ljubljane—Šiška
Pogoj: — KV prodajalec v TOZD PEKS - PROIZVODNJA
6. DELAVCA V SKLADIŠČU Delo je izmensko (tudi ponoči) v DS SKUPNIH SLUŽB
7. SNAŽILKE
za čiščenje pisarniških prostorov na Kidričevi 54 §, f.    . j* lovno razmerje se sklene za 4 ure dnevno, ali *a « ,   i* ' Poskusno delo traja za vodja kuhinje 60 koledars^ . nJjjr karje, kuharje in prodajalce 45 koledarskih dni in /iavc3v skladišču ter snažilko pa 30 koledarskih dni. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski -i, ... LOKA, DSSS, Kidričeva 54, Škofja Loka, v roku 8di V* oglasa.
TOREK. 11. DECEMBRA 1984
OBVESTILA, OGLASI
13. STRAN GLAS
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
KOTO
Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug
DELFIN
Kranj t«i. 21-626
vas vabi na ribje specialitete
parcela nje z energijo
PETROL
PETROL DO TRGOVINA •OZD Trgovina na drobno kanj, Slanega Žagarja 30
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in na-»ge:
PODAJALCA I.
bencinski servis dežniki
Pogoji: — KV delavec z enoletno prakso. Delovno razmerje sklenemo a nedoločen čas, s polnim Plovnim časom. Posebni P°!?oj je uspešno opravljeno enomesečno poskusno delo. Pismene prijave sprejemajo "a gornji naslov 8 dni po objavi.
Tržič
ODKUPUJEMO borov žagan les. Informacije po tel. 50-440
v.
GOSTILNA »STARI MAYR« KRANJ
VABI
NA VESELO SLOVO OD STAREGA LETA
DNE 31. 12. 1984 ob 20. uri V NOVIH PROSTORIH GOSTILNE ZA PRIJETNO RAZPOLOŽENJE BO IGRAL ANSAMBEL APOKALIPSA INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA TEL. 21-387 Vabi kolektiv •Starega Maverja«.
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske, n. sub. o. Kranj
Skladno s sklepom 9. seje komisije za delovna razmerja z dne 28. 11. 1984 delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj vabi k sodelovanju mlajše perspektivne in tudi izkušene delavce za kreativno opravljanje zahtevnejših nalog v poslovni enoti Kranj:
1. RAZVOJA IN VZDRŽEVANJE SISTEMSKE PROGRAMSKE OPREME
2. KREIRANJE IN UPRAVLJANJE BAZE PODATKOV
3. ORGANIZIRANJE RAZVOJA INFORMACIJSKEGA SISTEMA
4. SNOVANJA IN IZDELAVE APLIKATIVNEGA PROGRAMJA ZA DELE INFORMACIJSKEGA PODSISTEMA
Za opravljanje del in nalog se poleg splošnih pogojev zahteva:
'  — diplomirani inženir fizike, diplomirani inženir matematike, diplomirani inženir računalništva, diplomirani ekonomist,
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
— diplomirani inženir računalništva ali diplomirani inženir matematike,
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj
— diplomirani inženir računalništva ali diplomirani ekonomist,
— štiri leta delovnih ustreznih izkušenj
— inženir računalništva ali ekonomist,
— tri leta ustreznih delovnih izkušenj
V letu 1985 bo banka pridobila nov računalnik, s katerim želimo izboljšati informacijski sistem.
K sodelovanju vabimo strokovnjake, ki jih privlači dinamično in zanimivo delo v mladem teamu in so se pripravljeni dopolnilno izobraževati ter razširjati svoje znanje v stroki.
Na podlagi sklepa iste seje komisije za delovna razmerja delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, Kranj, objavlja dela in naloge
5. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV v PE Radovljica
Poleg splošnih pogojev se za opravljanje del zahteva:
— nepopolna osnovna šola,
— tri mesece delovnih izkušenj
Delovno razmerje pot točko 1., 2., 3. in 4. in 5. sklenemo za nedoločen čas, pod točko 5. se delo opravlja v popoldanskem času.
Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov pod 1., 2., 3. in 4. točko: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, JLA 1, pod točko 5. pa na Ljubljanska banka. Temeljna banka Gorenjske, poslovna enota Radovljica, Gorenjska cesta 16.
O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v 30 dneh po zaključeni objavi.
pod 1.
pod 2.
pod 3. pod 4.
Osnovna šola PREŽIHOV VORANC JESENICE Tomšičeva 5
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
VODJE ŠOLSKE KUHINJE
Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VK prehrambeni delavec kuharske stroke ali KV prehrambeni delavec kuharske stroke,
— 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj,
— z organizacijskimi sposobnostmi,
— poskusno delo tri mesece,
— nastop dela 1. februarja 1985.
Pismene ponudbe z dokazili pošljite na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Osnovna šola Prežihov Voranc, Tomšičeva 5, Jesenice, 8 dni po javni objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva vložitve.
ALPETOUR
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije Kranj
Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge
1. VEČ VOZNIKOV VILIČARJEV
2. VEČ KOVINARSKIH DELAVCEV
Pogoji:
pod 1. — osnovna šola in tri mesece delovnih izkušenj, izpit za
voznika viličarja, poskusno delo tri mesece pod 2. — NK delavec, poskusno delo en mesec.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim
delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidate bomo obvestili v roku (H) dni po izteku prijavnega roka.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVIJICA Cankarjeva 27, RADOVLJICA
Na podlagi 25. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81), 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na, področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. 1. SRS, št. 15/81), določil Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica in aneksom k njim ter določil pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti, združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti, objavlja zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica
RAZPIS
za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj za leto 1984.
I. SPLOŠNI POGOJI
1. Razpisa se lahko udeležijo delovne organizacije z območja občine Radovljica, ki v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in aneksom k njemu, združujejo sredstva vzajemnosti v okviru stanovanjske skupnosti in delavci, ki pri njih združujejo delo ter namensko varčujejo za nakup stanovanja v etažni lastnini.
2. Posojila so razpisana iz dela sredstev vzajemnosti, ki jih delovne organizacije združujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine Radovljica v višini 20.000.000.00 din.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA
A. Delovne organizacije pridobe pravico do posojila iz sredstev vzajemnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Slovenije ter samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985.
— da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po merilih samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica.
— da kupujejo stanovanja in so vključeni v program stanovanjske graditve samoupravne stanovanjske skupnosti, v primeru, da razpoložljiva sredstva in ostali pogoji dopuščajo, da se lahko odobri posojilo tudi organizaciji, ki ne izpolnjuje tega pogoja.
— da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za nakup načrtovanega števila stanovanjskih enot,
— da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo,
— da izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz sredstev vzajemnosti ter da na ustrezen način sprejemajo obveznosti zagotovitve lastne udeležbe in vračila novega posojila.
R. Delavci, ki združujejo delo v delovnih organizacijah iz prejšnje točke pridobe posojilo, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da nimajo stanovanja, ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje ter sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice.
— da imajo sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju pri poslovni banki za nakup stanovanja,
— da so kreditno sposobni.
III. POSOJILNI POGOJI
1. Višina posojila in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delovne organizacije iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj, ja odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS po zadnji objavi in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v delovni organizaciji za isto obdobje, izračunana po lestvici iz 18. člena pravilnika.
2. Višina posojil? in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delavci se izračuna v skladu s pogoji, določenimi v 31. členu pravilnika.
3. Obrestna mera za posojilo po tem razpisu je 5 %.
4. Pri pridobitvi povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji se upošteva poročilo Zavoda za statistiko za leto 1983 in znaša 18.259.00 din.
IV. OSTALE DOLOČBE
1. Udeleženci razpisa morajo k vlogi za posojilo priložiti še:
A. DELOVNE ORGANIZACIJE
— sklep organa upravljanja o najetju in namenu uporabe posojila.
— prodajno pogodbo za nakup stanovanja oz. rezervacijo,
— izjavo o uskladitvi samoupravnih splošnih aktov s predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva.
— višino povprečnega mesečnega OD v delovni organizaciji za leto 1983.
B. DELAVCI
— prodajno pogodbo za nakup stanovanja oz. rezervacijo,
— potrdilo o dohodkih družinskih članov za leto 1983,
— potrdilo o kreditni sposobnosti,
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— fotokopijo pogodbe o namenskem varčevanju pri poslovni banki,
— potrdilo o številu družinskih članov.
2. Vloge za dodelitev posojila je potrebno dostaviti v 15 dneh od objave razpisa z vso dokumentacijo na naslov:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVIJICA Cankarjeva 27, 64240 RADOVLJICA
3. O izidu razpisa bodo obveščeni vsi prosilci najkasneje v 30 dneh po seji Odbora za graditev stanovanj.
i== zavarovalna skupnost triglav
f^M GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ
Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti objavlja naslednja prosta dela in naloge:
SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ ZASEBNEGA SEKTORJA, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V OBMOČJU TRŽIČ - DOLINA
Za opravljanje navedenih del in nalog morajo delavci izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje:
— da imajo popolno srednjo šolo oziroma najmanj poklicno šolo
— da imajo 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas s poskusnim delom do 60 dni.
Kandidati naj svoje prošnje naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldham-ska 2, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis s točno navedbo dosedanje zaposlitve. Rok za oddajo prošenj poteče 8.dan po objavi. O izbiri bodo kandi dati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka.
G LAS 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
TOREK, 11. DECEMBRA
Priprave teko
V nedeljo, 13. januarja, bo v Cerkljah (i. množični tek Gorenjskega odreda
Kranj — (>. decembra se je v Kranju sestal častni odbor za pripravo množičnega smučarskega teka, ki bo 13. januarja 1985 v Cerkljah. Odbor je 27-članski, njegov predsednik pa je Henrik IVternelj, predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine. Pokroviteljstvo je prevzeta Iskra — Delta, ki jo v častnem odboru zastopa njen direktor Jane/. Skrubej, sopokrovitelju pa sta Gorenjska oblačila, ki jih zastopa direktor Vinko Martinjak, in časopis Glas, ki ga zastopa glavni urednik Igor Slavec. Predsednik organizacijskega odbora je Janez Martinčič, člani pa so Ljubo Kržišnik, predsednik odbora skupnosti Gorenjskega odreda, komandant kranjskega garnizona Špiro Nikovič, komandant Teritorialne obrambe za Gorenjsko Franci Pagon in predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij ter športnih društev Gorenjske in Ljubljane.
Priprave za organizacijo 6. smučarskega teka Gorenjskega odreda so stekle. Upajmo le, da tokrat organizatorjem ne bo ponagajalo vreme in da bo do takrat dovolj snega. Verjetno bo poleg smučarskega teka v Cerkljah organizirano tudi tekmovanje v biatlonu; pri organizaciji le-tega bodo pomagali pripadniki JLA. (dd)
KAMEN SPOTIKE
NAVLAKA NA RAZSTAVI - V središču Kranjske gore so pospravili poletne uHm n dZ '->ne ,-°nck£IV,P?'.0 Priroč"° za,edie' ki P" žal ni skrito
zaC „ 2aT°Cem' Ma,° bi se bi,° treba P°truditi ^ vsaj deloma zakriti navlako, ki sem prav gotovo ne sodi. - Foto: F. Perdan
■ SŽ VERIGA LESCE
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosti delokrog
VODJE SLUŽBE ZA IZVOZ IN UVOZ
Za zasedbo objavljenega delokroga se zahteva izpolnjevanje naslednjih pogojev:
— diplomirani ekonomist,
— najmanj 4 leta delovnih izkušenj,
— aktivno znanje nemškega, angleškega ali francoskega jezika,
— izpit iz zunanje trgovinskega poslovanja.
Kandidati naj pošljejo vloge v roku 10 dni po objavi na naslov SŽ
Veriga Lesce, kadrovska služba, Lesce, Alpska 43.
Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka.
Kovinarsko poajetje ŽELEZNIKI
Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (direktorja DO)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni v ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje:
— končana višješolska izobrazba strojne ali druge ustrezne smeri z najmanj 3-letno prakso na vodilnih delovnih nalogah,
— srednješolska izobrazba strojne ali ekonomske smeri z najmanj 5-letno prakso na vodilnih delovnih nalogah v kovinarsko predelovalni industriji,
— imeti mora organizacijske sposobnosti in pravilen odnos do samoupra; vijanja,
— da je moralnopolitično neoporečen.
Pri izbiri kandidatov bomo upoštevali tudi pogoje, ki jih določa družbeni
dogovor o kadrovski politiki v občini oziroma SRS.
Mandat individualnega poslovodnega organa traja 4 leta.
Prijave je treba poslati priporočeno na gornji naslov s pripombo »Razpisni
komisiji za imenovanje individualnega poslovodnega organa«.
Poleg prijave morajo biti priložena še dokazila za zahtevane pogoje.
Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav.
Krvavec pričakuje smučarje — Da pravi smučar najraje po ves dan ne odloži smuči, vedo tudi gostinci krvavške brunarice. Zato so na prostoru med brunarico in postajo žičnice, kjer je prej stala mala kladari-ca, v kateri si dobil le kakšno pivo in čaj, postavili novo, veliko klada-rico. Tu bodo zdaj smučarji dobili vse, kar jim bo srce poželelo, ne da bi jim zato bilo treba odpenjati smuči, hoditi v restavracijo ob brunarici in se zraven še bati, da bodo ta čas ob smuči. Prismučali bodo mimo, pa bodo tu postreženi s toplimi sendviči, enolončnicami, hot-do-gom, ocvrtim krompirčkom, s pleskavico in še kakšno drugo dobroto z žara in vsemi pijačami, od čaja, kave pa tja do kuhanega vina. Nova kladarica je namreč opremljena z vsemi modernimi kuhinjskimi pripomočki, v njej pa bosta po ves dan delala kuhar in natakar. Le še snega naj nameče ... — Foto: D. Dolenc
Najdena kolesa
Kranj — Na območju kranjske postaje milice so letos našli nekaj deset koles, katerim do danes še niso našli lastnika. Kolesarji, ki bodo v navedenem seznamu prepoznali svoje kolo, naj se oglase na postaji milice, če želijo pozabljeno kolo nazaj. Oglasijo naj se čimprej, kajti sicer bodo kolesa prodali na občinski licitaciji.
— Rog pony, rdeče barve, št. 831803 — žensko,
rog elite, sive barve, neznane
maxi,    zelene barve,
modre barve, št. 61977, maxi,    zelene barve,
maxi,    zelene barve,
št.,
— rog B 34038,
— pony,
— pony št. 523540,
— pony št. 323274,
— pony,
— pony,
— pony,
— pony,
— pony,
— pony,
— pony,
— pony,
zelene barve, zelene barve, zelene barve, zelene barve, modre barve, zelene barve, modre barve, sive barve, št
brez št., brez št., št. 938220, št. 127409, št. 283123, št. 762536, brez št., . 111734,
— pony maxi, rdeče barve, št. 128472.
— žensko kolo svetlo modre barve, F 68468,
— žensko kolo črne barve št. 527482,
— pony, srebrno-zelene barve, št. 589226,
— Rog Senior, modre barve št. 294229,
— pony, sive barve, št. 73838,
— šport, žensko kolo, zelene barve, št. 724248,
— pony, zelene barve, št. 000383,
— Rog žensko, modre barve št. 174415,
— pony, sive barve, št. (221264) — 221264,
— pony, modre barve, št. 232877,
— pony, kovinsko-rjave barve št. 237391,
— moško kolo senior, modre barve, št. 11314,
— Rog, modre barve, št. 981464
— Rog, dirkalno, rdeče barve št. 90500,
— Rog, dirkalno, rdeče barve št. 315040,
— Rog, dirkalno, bronza barve št. 210643
— Rog, zelene barve, št. 133250,
— Rog Senior, modre barve št. 364084.
Soet po ena konjska sila - Dolgo let ni bilo videti takih prizorov pred nolinami. Avtomobili, kvečjemu še kakšen traktor, seje ustavil pred ni mi Danes ko ie bencina malo inje že drag kot zefran, bodo oživeli prizori iz predvojnih in prvih povojnih let. Konj in voz in konjska figa bodo svetna cesti pa tudi pred gostilnami. Nerodno je le da na gostilniških dvoriščih ni Več lat za privezovanje živine. Pred dnevi je voznik ki si ie stavil žejo potešit h Kajbitu v Zmincu, konja kar na okensko 'mrežo p^al Znajdi se pač, kakor se moreš ... Foto: D. Dolenc
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE 31A 2, Kranj
Delovna skupnost skupnih služb oglaša prosta dela in naloge
DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA -PRIPRAVNIKA za nedoločen čas.
Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
ZVEZA DRUŠTEV ZA VARSTVO OKOLJA V SLOVENIJI
vabi delegate društev in vse občane, ki jim ni vseeno v kakšnem okolju živimo
na redno skupščino zveze, ki bo v soboto, dne 22. 12. 1984 ob 9. uri
dopoldne v dvorani Kluba delegatov v Ljubljani, Puharjeva 7.
Ob običajnih točkah dnevnega reda bo težišče predvsem na pereci problematiki: tvegani odpadki in strupi; okolje, higienske razmere in zdravje; plodna zemlja, pitna voda, zrak . . .
Pridružite se, da bo naše življenjsko okolje jutri boljše!
Zveza društev za varstvo okolja v Sloveniji
V kuhinji je zagorelo
Kranj — V stanovanjsk: hiš v gele Pa j k iz Kranja je . četrte! 6. decembra, izbruhnil požar. Zaf relo je v kuhinji, kjer se jo vnel kuhinjski ventilator, od se je požar razširil še na leM ski opaž. Gmotna škoda 150.000 dinarjev.
Največ prahu dobi Podmežaklja
Jesenice — Že nekaj letvelj*«* železarske Jesenice niso tako afc onesnaženo mesto. Nasprotno; p rednih meritvah zraka in onesuir nosti okolja v neposredni b. lezarskih obratov ali v okolic. G-:-njesavski dolini ali na »dežel: 9t| izkazalo, da industrija malo w*ar žuje ali vsaj znatno manj kotdn^j slovenska ali jugoslovanska indsr strija.
V Vjesnikovi »ekopatroli«. ki ie jela 20 jugoslovanskih mest. sc b>:< Jesenice po prizadevanjih za vostno bivanje uvrščene na čet::, mesto. Ekološka izvidnica je UfOjfc vala trideset kazalcev v sednv.r -zredih: ozračje, voda, hrup, promet čistoča, zelenice, telefoni, zdrattt* ni in socialni standard.
Zanimivo je, da so bili glede u onesnaženost zraka Jeseničan; uočeni celo na tretje mesto, uspeh p| na račun plinifikacije in nove DOp sevalne naprave v jeklarni ter * gradnje daljinskega ogrevanja ar sta Jesenic iz toplarne v Žele:.5.^
Hidrometeorološki zavod iz b)r bljane opravlja redne dnevne tve v mestu Jesenice in Podmežakr;: občasno merijo tudi na ostalih posr meznih področjih. Ugotavljajo,dajf največ dima in prašnih delcevvftc mežaklji, v bližnji okolici Železars kjer se občasno zaprašenost pov«* tudi zaradi okvar na pogonskih ^* torjih odpraševalne naprave zaeitf troobločne peči v jeklarni.
D S
Delavcu odrezalo prst
Škofja Loka — V škofjeloškem tozdu KŽK Mesoizdelki se je minuli torek pri delu ponesrečil 43-letni Ciril Cvirn, doma s Podlubnika. S krožno žago je žagal odpadni les. Ko je izklopil žago, se je z roko neprevidno približal še vrtečemu rezilu. Žaga mu je odrezala prst.
Hrast pokopal kmeta
Sidraž — 61-letni Karel Jamšek iz Sidraža je v sredo, 5. decembra, podiral drevje v gozdu. Ko je spodsekal orjaški hrast, se je deblo nalomilo in udarilo Jamska po glavi. Hudo ranjenega je našla žena. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v Klinični center v Ljubljano, vendar je zaradi hudih poškodb že med prevo-
NESREČE
IZSILIL PREDNOST AVTOBl$v
Bistrica pri Tržiču — 54-letrn 4 nik osebnega avtomobila S Frantar z Brezij pri Tržiču se j« J boto, 8. decembra, peljal od <ty proti Tržiču. V križišču z regior^ cesto Bistrica—Kovor ni upo$d prometnega znaka in je izsilil pj/ nost voznika avtobusa Danijelu ftf ku, staremu 29 let, iz Tržiča V;." nju sta bili ranjeni Frantarev y potnici, 55-letna Ljubica in IS-tjIjI Danijela Frantar.
NA PREHODU PODRL PEŠCA
Bled — Na Bledu se je v sobo* 8. decembra, primerila prometna y sreča, ker je voznik Jernej Jor.s;-. star 54 let, doma z Bleda, vozil preir tro. Na prehodu za pešce je Httf Alojza Kuharja, ki je bil v MAČ hudo ranjen. Odpeljali so ga \ niško bolnišnico.
AVTO ZANESLO V OBCESTNI JAREK
Dovje — V Dovjah se je v sobote-8. decembra, zgodila promet; zgoda, v kateri sta bili dve oseb. -.. njeni. 34-letni voznik Edi Brus j< osebnim avtom peljal po magistr% cesti iz Kranjske gore. Zaradi br?: glave hitrosti ga je v Dovjah ...; ;> v obcestni jarek, nato pa je trčil ie v betonski zid. V nesreči ranjen^ voznika in njegovo 22-letno sopotn: co Natalijo Petkovič iz Dovjefl odpeljali v jeseniško bolnišnico
AVTO ZANESLO NA SPOLZKI CESTI
Peračica — Na magistralni o$6 med Radovljico in Kranjem seje\ nedeljo,    9. decembra. poMSftl 41-letni Hazim Muminovic ii BttSH ske Krupe, zdaj pa na začasne;:k lu v Zvezni republiki Nemer. Ni viaduktu Peračica je njegovo voafe na mokri in spolzki cesti zanos'.: ko da je trčilo v varovalno ograjo desni strani, zatem pa ga je odbito na drugo stran ceste, da je še :,■-• zadel v ograjo. Laže ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Gm^. ne škode na avtomobilu je za kak^j 400.000 dinarjev.
S CESTE V ELEKTRIČNI DROG
Škofja Loka — Neprimerna h;.
trost je botrovala nezgodi, ki so v petek, 7. decembra, pripetila \ Loki. Voznik Miloš Ozebek. i let, iz Britofa, je prehitro vozil po dričevi cesti, zato ga je v ostn| ovinku zaneslo s ceste. Trčil e | električni drog. Voznik je v oezfod utrpel le lažje telesne poškodbe.
:;.o drv
TDBEK. 11. DECEMBRA 1984
MALI OGLASI. OBVESTILA, OSMRTNICE
15. STRAN GLAS
ULI OGLASI
tel.:27-960
PRODAM
talijansko DIRKALNO KOLO na inajst prestav, vrtni GUGALNIK z baldahinom (štirised) ter GRAMOFON* Sordmende — komponenta za stolp z *Kiaracijo ugodno prodam. Telefon M) 27-481 dopoldne — Brane 15060 Vodarn JABOLKA za ozimnico in *itPodreča 11 15129 Prodam KOTNO SEDEŽNO GARNI-;.*R0 z vgrajeno posteljo — zelene it Ovseni k Alojz, Kranj, Jezerska m 15142 -rodam PRAŠIČA za zakol. Struženi Kranj 15220 .godno prodam KURILNO OLJE <\m) 23-074 po 15. uri 15418 "Todam BETONSKE MREŽE 10x8 ^TELETA za nadaljnjo rejo ter NU-^UE Cena ugodna. Cebulj, Adergas Cerklje 15419 .Sovo GARNITURO rotring in RA-:-\AL.\TK ZX 81 ugodno prodam. ^25-514 15420 Vodarn PRAŠIČE za zakol po izbiri. *tinjak, Britof 102 15421 "odam mlado  KRAVO za zakol.
I^ja gora 4, Cerklje 15422 frjdam nov,  usnjen MOŠKI PO-*S*IK. Tel.: 25-867 (popoldne) 15423 ?rodam 80 m' smrekovih OBLOG, ^ 8 in 7 cm. Eržen, Zabukovje 2, Zj.Besnica 15424 fodam KRAVO po prvi telitvi. Pipa-^ 5«, Šenčur 15425 Prodam 14 mesecev starega BIKCA JSEP0. Luže 20, Šenčur 15426 JWam 4 leta staro francosko PO-^U0. Benedičič, Crngrob 1 p. Žab-* 15427 Ugodno prodam dve POSTELJI brez Wv in dekliške DRSALKE št. 25. Jfronievski, Kidričeva 11, (podstreha) M 15428 */iam 1 m1 BELE MIVKE, 130 ko-*ov betonskih BLOKOV NB 20, 4 ,*^de betonske  MREŽE in 250 kg **skega ŽELEZA 06. Jelovčan, Bo-2. Kranj 15429 •'ftdam DESKE za napušč. Vertnik VUhovče 41 15430 ,^dam SPALNICO po ugodni ceni. ]21-053 po 14. uri 15431 ■iWam   SEMENSKI KROMPIR kVasca 8, Cerklje 15432 *>damsuha MEŠANA DRVA. Bab-W Golnik 15433 a Mm ČELNI PLUG za oranje sne-HN-:(061) 612-543 v večernih urah. ilHkar Ivan, Trnovec 19, Medvode I 15434 >xlam STEREO - AVTORADIO s Wonom in RAČUNALNIK spec-^»43 K, tel.: 23-885 15435 \ oJBdno prodam  dobro ohranjeno *fl£na trda goriva (kiipersbusch). Te-*n 22-966 15436 -jgtadi selitve prodam ugodno dobro In Mene PEČI na trda goriva EMO 5 ^ ?*mo PEČ. Tel.: 22-966 15437 * Sm PRAŠIČA za zakol. Cena ^-din. Stanonik, Log 9, Šk. Loka
15438
Sm tri mesece stare, rjave JAR-**ter manjše in večje PRAŠIČKE. j*ik, Log 9, Škofja Loka 15439 ■Srni PLEMENSKE OVCE in OV-> zakol. Franc Zupan, Žirovnica
15440
/Mam 25 do 180 kg težke PRAŠI-Wmm 123, Podnart 15441 mm 2 ZIMSKI GUMI s platišči 'astavo 101. Potočnik, Ješetova 6, !«Me. Kranj 15442 >dam LTH 280-litrsko ZAMRZO-1*0 SKRINJO. Tel.: 50-530 15443 Ma več GOBELINOV. Tel.: W 15444 •?odno prodam kotno SEDEŽNO •fcNITURO. MIZO, OMARO viva in KOŽO. Ogled od 17. do 19. ure taeževič, Gregorčičeva 4, Bled
15445
JHfafl prodam  10 mesecev staro ;;-3IC0 norik. Mrak Anton, Zg. Lip-Kamna gorica, tel.: 74-822
15446
Ntn ženski PLAŠČ (svinjski ve-Mtiran, rjav in JAKNO, črna, ne 'fcnaovca št. 42—44. Tel.: 24-058
15447
mm 15 komadov pet- in pol valj-*8AL0NITK 125 x 92. Tel.: 23-928 -p 15448 Hodam TRAČNO BRUSILKO za Mf, MLIN za mletje koruze za 1 J klima — termostat za 1.2 SM, JlMUALTOR 60 AH za 5.500 din *N0VO!Tel.: (064) 74-078 15449 mm PSE mladiče nemški volč-8 tednov. Tel.: 42-075 15450
VjSTINCI! Prodam GOSTINSKO JEMO: 2 plinska štedilnika, fritezo Jdilno omaro, porcelan, pribor, ste MM, prte in zavese. Ogled v gostiš-;'DRAGA« Begunje 142 vsak dan od 'do22. ure, razen ponedeljka. 15452 mm PRAŠIČE za zakol. Luže št. pater 15453
Sedam VETROBRANSKO in ZAD-XOTEKLO za lado 1200. Cvetko Ra Tomiičeva 19, Kranj 15454 him enofazni ELEKTROMO-113 KW, 1440 obratov v min., nera-/a 25.000 din. Informacije po tel.: JH\ (int. 350) od 12.30 do 13.00 ure
15455
^/dam 9 mesecev staro ŽREBICO *^na lipicanka-norik. Sp. Gorje \ 15456 Man prednjo DESKO za pluženje iH* za traktor Štore in Univerzale. %U Janez, Breznica 10, Žiri 15457
Prodam dve OTROŠKI TOSTE Lil. v rjavi in beli barvi ter mali pult (mizica). Mavčič Anica, Preddvor, Nova vas 23 a, tel. 45-176
Prodam 2 PRAŠIČA, težka po 160 kg. Podreča 4, Mavčiče 15458
Prodam brejo KOBILO, težko preko 550 kg. Sodja, Blejska Dobrava 87
15459
Prodam DIRKALNO KOLO (manjše) na 5 prestav. Smledniška 122, Kranj, tel.:28-137 15460
Prodam PRAŠIČA za zakol. Zadraga 15, Duolie 15461
Prodam dve plemenski telički. Zaplotnik, Letence 1
KUPIM
Kupim ETAŽNO GARAŽO v Šorlije-vi ulici. Ponudbe na tel.: 28-808 ob delavnikih popoldne 15473
VOZILA_
Prodam traktor »ŠTORE 402« nov, z dodatno opremo. Tel. 061-343-192, klicati po 17. uri 15451
Prodam SIMCO 1000 za dele in hišni RAČUNALNIK comodore CV 20. Novak, Tomšičeva 42, Kranj 15307
Ugodno prodam ZASTAVO 750. Štempihar, Voglje 5 15462
Prodam dobro ohranjen TOMOS EL. 90, registriran do 24. junija 1985. Ogled popoldne od 15.30 dalje. Lombar Andrej, Trstenik 30, Golnik 15463
Dobro ohranjen GOLF, letnik 1980 prodam. Ribnikar Peter, Gorice, Gasilski dom 15464
Prodam VW (original nemški) registriran do 20. 8. 1985. Radič, Ljubno 35, Podnart 15465
Ugodno prodam karamboliran R-4, letnik 1976, prevoženih 50.000 km. Pra-protnik Janez, Loka 16, Tržič 15466
Poceni prodam GS PALLAS, letnik
1977, registriran do avgusta 1985. In-formarcije dopoldan na tel. 064 60-631 int. 440. Maček Jure ali ogled popoldan, Staretova 18 — Čirče, Kranj
R-18, letnik oktober 1982, 25.000 km, metalna modra barva, prodam ali zamenjam za manjši avto z doplačilom. Informacije Gubčeva 4, stanovanje št. 10 15467
Prodam TOMOS S avtomatic, letnik
1978, tel.:23-031 15468 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973.
Informacije po telefonu 80-039 od 14. ure dalje. 15469
Po zelo ugodni ceni prodam ZASTAVO 850, letnik 1981. Kobe. Preddvor 68/B. Ogled popoldne. J 5470
Poceni prodam FIAT 125, letnik 1977. Zgoša38 15471
Ugodno prodam DIANO, letnik 1977 po delih. Tel. (064) 78-190 15472
Bodoča mamica išče STANOVANJE - SOBO v Kranju ali okolici za eno leto, predplačilo možno v devizah. Tel : 27-017 lp475
Iskra - Telematika Kranj, kadrovska služba, išče DVOSOBNO STANO VANJE za svojega delavca, takoj vse-ljivo, v Kranju ali bližnji okolici. Pismene ponudbe pošljite v oddelek za družbene zadeve Iskra Telematika Kranj, Ljubljanska 24 a 15476
ZAPOSLITVE
Iščem kakršnokoli POPOLDANSKO DELO (po službi). Po poklicu finome-hanik, star 23 let. Ponudbe na tel.:
41 033 J5!?? Sprejmem kakršnokoli DELO NA
DOMU. Naslov v oglasnem oddelku
15479
NAJDENO_
Na Studenem najdeno PONY kolo bele barve. Marko Demšar, Studeno 28, Železniki 15480
IZGUBLJENO
Pred 10 dnevi sta ušli iz Hrastja DVE PSIČKI. Ena je nizka, široka, čr-nobela s pokončnimi ušesi, druga je višja, rjava s prepognjenimi ušesi. Kdor kaj ve o njih, naj javi na naslov: Bidovc Miran, Huje 29, Kranj 15481
OSTALO__
V najem oddam ZEMLJO za vrti-čkarje od 10 m2 naprej, 5 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 15482
KS Voklo išče ORAČA SNEGA za vas Hrastje Ponudbe pošljite na naslov: KS Voklo, Hrastje 29, tel.: 24-026
15483
Za osemmesečno punčko iščem DOPOLDANSKO VARSTVO v Gornjesav-ski dolini za čas od marca do septem-
bra. Bricelj, Log 13, Kranjska gora
OBVESTILA
15484
Obveščamo Vas, da lahko ugodno kupite: otroške bunde od št. 2—16, cena samo 2.835.- din do 3.654,- din. otroški pajaci od št. 1—4, cena 3.150 — din, otroški pajaci — deljeni iz Bidra, cena od 2.830.- din do 3.110.- din, otroške jakne od št. 1—6, cena samo 1.669.— din. ELITA - PEPELKA na Klancu in na Gorenjskem sejmu v Kranju 15397
POPRAVILA PRALNIH STROJEV in ostalih gospodinjskih aparatov. Naročila po 19. uri na tel.: 24-189, Žibert. J. Puharja 1, Kranj 15399
STANOVANJA
Na območju Jesenic — Radovljice — Bleda ali okolici nujno iščem SAMSKO SOBO. Tel.: 82-861 - int. 88 dopoldne, naslov v oglasnem oddelku
15477
Zamenjam ENOSOBNO stanovanje za enakovredno stanovanje v bližini avtobusne postaje kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku. 15474
Za nego vaših rok vam priporočamo
HAN0Y KAMILIČNI BALZAM
DROGESAN Kranj, va ulica 19.
Prešerno-
Iskra
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ, Savska loka 4
OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO
ZA PRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV:
Inv.
št.
Naziv
Izklicna cena
500.000,00 din 400.000,00 din 400.000,00 din
20.000,00 din 20.000,00 din 300.000,00 din
21752    peč za žarenje MAHLER 1967 ogrevalna
dolžina 1000 mm 23776    črpalka KSB tip WL 67, 1968, 26 mVh 39938    črpalka KSB tip W 65/11 N 1975, 26 mVh — vertikalna sušilna peč z verigo in
policami
08084    točkovni varilni stroj ELMA 02154    stružni avtomat MAS, 1958 04899    stroj za brizganje termoplastov BATTENFELD, 1959
02128 stružni avtomat INDEX OR 12. 1958 02126    stružni avtomat INDEX OR 12, 1958
02129 stružni avtomat INDEX OR 12, 1958 02123    stružni avtomat 1NDEX OR 12, 1958
02144 stružni avtomat INDEX 12, 1940 02147     stružni avtomat INDEX 12, 1940
02145 stružni avtomat INDEX 12, 1940 02142    stružni avtomat INDEX 18 06033    revolverska stružnica VOLMAN 10706    stroj za skobljanje krivulj TORNOS 10529    vertikalni pehalni stroj ROSCHER &
EICHLER 10097    stroj za pehanje oblik in nožev
NOSSOVIA-THIEL 21103    rotacijski kompresor BALCKE
50.000 500.000 500.000, 500.000, 400.000, 350.000, 350.000 350.000 360.000
50.000 8.000
00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din 00 din
100.000,00 din
120.000,00 din 150.000,00 din
Prometni davek ni vključen v prodajno ceno.
Licitacija bo v petek, dne 21. decembra 1984, ob 11. uri v dvorani nad Restavracijo Iskra v Kranju, Savska loka 3.
Sredstva so na vpogled v ponedeljek, dne 17. 12. 1984, od 10. do 14. ure, v skladišču rabljene opreme pri Ambulanti Iskra.
Interesenti morajo do pričetka licitacije vplačati 10 % kavcijo od vrednosti izklicne cene, in to na tekoči račun št. 51500-607-36381.
Kupci bodo morali preostanek kupnine plačati v 8 dneh po licitaciji in v istem Času prevzeti izlicitirane stroje; v nasprotnem jim akontacija zapade.
Vse informacije dobite v investicijski službi tel. 22-564.
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec
TOPORIŠ FRANC
vodja oddelka Brusilnice
Pogreb pokojnika bo v sredo, 12. decembra 1984, ob 15. uri na pokopališču v Tržiču.
Vzornega in aktivnega sodelavca bomo ohranili v trajnem
spominu.
Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in delavci tovarne TOKOS Tržič
Nepričakovano nas je zapustil naš
ALBIN ŠOLAR
kvalificirani ključavničar
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU!
SODELAVCI IN UČENCI OSNOVNE ŠOLE PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA.BLED
Bled, 10. december 1984
ZAHVAIA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
ALOJZA VOVKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom PriJatf" ljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti,
darovali vence in nam izrekli sozalje. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, organi-stu, pevcem, dr. Bavdku, dr. Ravnikarjev!, tov. Kati Pegam, organizaciji ZB, delovni organizaciji Merkur in Servisu Gorenje Kranj. Vsi njegovi Zg. Besnica, 27. novembra 1984
ZAHVALA
Ob smrti mojega ljubega sina
JOŽETA RAZPETA
se zahvaljujemo dobrim sosedom, posebno pa Šolarjevim in Šušmeljevim, vsem sorodnikom, darovalcem za denarno pomoč, Krajevni skupnosti Podnart, godbi na pihala iz Gorij, obema govornikoma za tople poslovilne besede in moškemu pevskemu zboru DPD Svoboda iz Podnarta.
Hvala tudi tistim, ki ste ga pospremili na njegovi prerani
zadnji poti.
Žalujoča mama in ostalo sorodstvo
Podnart, 6. decembra 1984
Poleti krivi vozniki, pozimi cestarji
Ob tako velikem pomanjkanju denarja, slabi mehanizaciji oziroma opremi bodo ceste pozimi vzdrževane tako, da bodo sicer še omogočale varno vožnjo, vendar ob popolni zimski opremi. Pri tem pa cestarji računajo tudi na pomoč in sodelovanje milice.
Kranj — »Ob tolikšnem pomanjkanju denarja in skrajnem varčevanju se pred letošnjo zimo vzdrževalci cest srečujemo z vprašanjem: kolikšno je še laliko to varčevanje, če vemo, da ob nesrečah izgubljamo najbogatejše — dra-gff^ena življenja? Zato Jo naša naloga, dai)b skrajnem varčevanju zagotovi-rrtp takšne ceste, ki bodo še vedno na meji varnega prometa. To pa bo izvedljivo le, če bodo vozila pozimi zares v popolni zimski opremi. Pri tem pa vzdrževalci računamo tudi na pomoč in sodelovanje milice«
Jako je na posvetu, ki so se ga minu-lo^redo udeležili predstavniki občin-sWgi skupnosti za ceste z Gorenjske, Jffjmunalnih organizacij in Cestnega podjetja Kranj, označil položaj vzdrževalcev cest in razmere na pragu zime' rii^Gorenjskem direktor Cestnega podla Kranj Bogdan Drinovec. Zal na »vetu ni bilo predstanikov Uprave za Jftranje zadeve Kranj oziroma milice, zaradi katerih je bil ta posvet predvsem tudi sklican.
"Organizacija zimske službe v Cest-nern podjetju v Kranju in v komunalnih organizacijah na Gorenjskem, ki prav.tako skrbiio za zimsko vzdrževa-
mmmmmmmmmmmmMmmmmmmmmm
Razstava orožja na Kokrici
^pvokrica pri Kranju — Krajevna konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin bo pripravila v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kokri-ca in kranjsko vojašnico Stane Žagar 14. in 15. decembra tretjo razstavo orožja in opreme za potrebe armade. S prireditvijo, ki bo na ogled oba dneva med 9. in 19. uro v domu kulture na Kokrici, bodo označili letošnji praznik naših oboroženih sil.
Razstava ima seveda širši pomen. Z njo želijo omogočiti krajanom Ko-knce in okoliškim prebivalcem spoznavanje z vojaško tehniko, ki je mnogim neznana. Tod bodo lahko videli poleg pehotne oborožitve sredstva za dnevno in nočno izvidništvo, Ple£aln° °Premo Pripadnikov planinskih enot, različne naprave za zveze — med njimi bo najbrž najzanimivejše delovanje teleprinterja, prek katerega bodo prihajale najnovejše novice Tanjuga, pa opremo in sredstva za inženirstvo in RBK zaščito ter orožje za protioklepni in protiletalski boj. Namen in uporabnost opreme ter oborožitve bodo razlagali starešine in vojaki iz kranjske vojašnice.
Razstava, ki jo bodo popestrili s prikazom filmov o vojaškem delu in življenju, je prav tako namenjena izobraževanju rezervnih starešin v kraju. Zato prireditelji pričakujejo njihovo številno Udeležbo in obenem velik obisk drugih občanov. Ker je bilo veliko zanimanja za lanskoletno razstavo zlasti med šolsko mladino, so poslali vabila razen gospodinjstvom v krajevni skupnosti vsem šolam v Kranju.
(S)
nje cest, to zimo ne bo nič drugačna kot prejšnje. Tudi vrstni oziroma prioritetni red pluženja ni spremenjen. V Cestnem podjetju pa so se prav na pobudo milice odločili, da poleg dežurstva zadolžijo še posameznika kot odgovorno osebo, ki bo ob akcijah in morebitnih nujnih ukrepih odločala o organizaciji in razporeditvi. Ob morebitnih nesrečah pa naj bi bila navzoča tudi pri ogledu.
Tako pri Cestnem podjetju kot pri komunalnih organizacijah na Gorenjskem kar zadeva tehnično opremo za
Glede vzdrževanja cest do zimskih športnih središč se bodo morali na Gorenjskem še posebej dogovoriti. Pri tem bi morali tudi upravljavci središč poskrbeti za določena sredstva za vzdrževanje. Če ne bo dodatnih sredstev, bodo tako na primer cesto na Soriško planino plužili toliko časa, dokler bo na voljo denar. Podobno pa se bo treba dogovoriti tudi glede vzdrževanja ceste na Stari vrh.
V Kranjski gori nameravajo uvesti nov prometni režim. Poleg tako imenovane bele ceste (ki ne bo posipana), bo parkirni prostor na nekdanji železniški postaji.
V kranjski občini ugotavljajo, da imajo veliko stroškov s pluženjem ceste na Ambroža in ceste Čepulje—-Lavtarski vrh—Planica. Zaradi pomanjkanja denarja se lahko zgodi, da bosta ti dve cesti od časa do časa zaprti. Neplu-ženl pa bosta kot kaže pozimi tudi cesti na Šmarjetno goro in od Javornika na Jošta. Enkratno pluženje ceste na Šmarjetno goro namreč brez posipanja stane 12.000 dinarjev.
Cesta na Pokljuko je tudi letos v tako imenovani drugi prioriteti. Ob daljšem sneženju oziroma ob snežnih akcijah bo zato tudi to zimo ta cesta občasno za določen čas zaprta. To bi morali še posebej upoštevati tisti, ki se pozimi občasno ali pa dlje časa zadržujejo na Pokljuki.
"Ili Sci ti
zimsko službo letos ni sprememb. Dokaj stara in nekatera precej dostraja-na mehanizacija je letos le še leto dni starejša. Čeprav bi bilo moč nabaviti nekaj uvoženih strojev, žal ni denarja. Težave z opremo pa nimajo le cestarji in komunalci, marveč tudi v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer zdaj pogodbeno vzdržujejo ceste. Zato bo ena prvih nalog v prihodnjem letu, da se tudi občinske skupnosti za ceste zavzamejo za sistemsko rešitev v zvezi z nabavo oziroma zagotovitvijo opreme. To je sicer čisti strošek, vendar je vsekakor nujen za normalno vzdrževanje cest.
Čeprav zaradi varčevanja letošnjo zimo ne bo tako imenovanega preventivnega posipanja cest s soljo, imajo vzdrževalci prav z njo precejšnje težave. Cestno podjetje ima naročene 2400 ton soli, dobili pa so je šele okrog 1000 ton. Vendar pa je ta domača sol zelo slaba in učinkuje tako, da so ceste v določenih razmerah lahko še celo bolj spolzke.
Težave imajo cestarji (pa komunalci) tudi pri omejitvah porabe goriva. Zaradi vzdrževanja v začetku leta, je večina dovoljeno količino že porabila. Še bolj kot gorivo in pomanjkanje gum pa jih v Cestnem podjetju skrbijo določila o tako imenovanem 8-urnem delavniku. Ob snežnih akcijah so bili vozniki doslej včasih veliko dlje na delu. Dosledno izvajanje tega določila, bi zaradi pomanjkanja voznikov ob dolgotrajnem sneženju lahko povzročilo nemogoče situacije na cestah.
Na sodelovanej in pomoč milice pa pri Cestnem podjetju računajo tudi pri posameznih konkretnih akcijah; na primer pri čiščenju snega na večjih križiščih, pri izločanju neopremljenih vozil iz prometa pri akcijah, na primerno zavarovanje oziroma ukrepanje na odsekih pred začetkom akcije in nenazadnje tudi na zavarovanje dokazov ob morebitnih nesrečah. Kar prepogosto se namreč cestarji spopadajo s pojmovanjem, da so poleti krivi za nesreče vozniki, pozimi pa izključno cestarji. Na posvetu so s tem v zvezi poudarili, da sklicevanje na zakon o varnosti cestnega prometa ne pomeni izgovarjanje ali prikrivanje vzrokov ter krivde, vendar je zakonodajalec tudi v primerih, ko razmere na cestah niso ugodne, dovolj jasen, kakšno mora biti ponašanje uporabnikov cest.
Dogovorili so se, da bodo milico pismeno seznanili s problematiko. Vsekakor pa to zimo vzdrževalci računajo na pomoč in sodelovanje, da bi bila tako varnost na cestah čimboljsa.
A. Žalar
za
V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana so sklenili, da se v nfde" ljo, 16. decembra, z referendumom odločijo za podaljšanje krajevnega samoprispevka
Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana so se krajani pred štirimi leti odločili za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje vaških poti in cest. Krajani so se vsi odločili, da solidarno prispevajo denar za komunalno ureditev krajevne skupnosti, ki poleg Mojstrane vključuje še vasi Dovje, Radovna, Belca in Podkuže.
S krajevnim samoprispevkom so že asfaltirali okoli 90 odstotkov vseh površin, ki naj bi po programu dobi-
Obnova odra kasni
Že za poldrugi mesec kasni obnova odra v Prešernovem gledališču v Kranju — Namesto konec decembra je novi rok konec januarja — S tem bi še za las ujeli Teden slovenske drame in vsaj polovico redne gledališke sezone
Kranj — Čeprav naj bi bila po prvotnem načrtu obnova odra v Prešernovem gledališču zaključena do konca decembra, kaže, da se bo zavlekla do 25. januarja. To pa je tudi zadnji podaljšani rok, za katerega se je Prešernovo gledališče dogovorilo z izvajalcem adaptacije SGP Gradbincem.
Navadno se pri obnovitvenih delih pokaže, tudi tokrat se je, da je treba opraviti več del, posebno glede podpiranja obstoječe stavbe. Težave so se pojavile tudi pri izkopu temeljev, kar se je izkazalo za zahtevnejše, kot je bilo prvotno zamišljeno. Vse skupaj pomeni že zdaj mesec in pol zamude. Investitorja pa poleg zamude skrbi seveda tudi podražitev del, ki jih napoveduje izvajalec. Za koliko bodo presegle prvotno investicijsko vsoto 17 milijonov novih din, je še težko reči, verjetno pa bo morala kranjska kulturna skupnost primakniti še kak »dinar«.
Gledališčnike pa najbolj skrbi, ali bo 25. januarja, ko bi morala oder že zakrivati zavesa, vse nared. Vsak dodatni dan zamude bi namreč pomenil propad letošnje gledališke sezone. Polovico sezone je sicer Prešernovo gledališče načrtovalo tako, da
bo gostovalo na sposojenih odrih, tako v Zadružnem domu na Primskovem in v Delavskem domu, nekaj pa tudi v drugih krajih. Vse to pa prinaša dodatne stroške. Zdaj si je treba tudi sposojati prostore za vaje, saj zaradi obnavljanja stavbe gledališča ne ogrevajo, prav tako ne sosednje stavbe Gorenjskega muzeja, ki je glede ogrevanja povezano z gledališčem.
Vendar bodo verjetno težave z zamujanjem gradbenih rokov in tudi prezebanje v obeh kulturnih ustanovah pozabljeni, če bo le oder nared do konca januarja. V februarju se namreč začne vsakoletni Teden slovenske drame. Kranj bo tokrat že petnajstič gostitelj slovenskih gledališč. Tokrat se obetajo vse predstave na obnovljenem kranjskem odru, medtem ko so bile prejšnja leta vse predstavitve zaradi zastarelosti kranjskega odra in odrskih naprav v Ljubljani, razen tistih predstav, ki terjajo posebno okolje. V Kranju se zato boje, da bi — če bi trajala obnova odra predolgo — utegnili celo izgubiti pomembno republiško kulturno prireditev.
L. M.
GLASOVA ANKETA
Zima, polna pričakovanj |
le asfalt. Vendar so že itak visoki stroški za asfalt še hudo porasli, tako da v blagajni ni več toliko denarja, da bi bile pod asfaltno prevleko vse vaške ceste in poti.
V Mojstrani so se delegati krajevne skupščine, družbenopolitično organizacije in krajani na vseh vaških zborih zavestno odločili, da za leto dni podaljšajo krajevni samoprispevek. Sodelovali so tudi novi prebivalci Mojstrane, ki živijo v stanovanjskih blokih in ki si čimprej želijo tudi telefonskih priključkov, pripravljeni pa so sodelovati tudi pri izgradnji mrliških vežic na Dovjem.
Gradbenemu odboru za dokončno asfaltiranje poti manjka še 9 milijonov 600 tisoč dinarjev, saj jim je ostalo še 6 tisoč kvadratnih metrov makadama. Prepričani so. da bodo krajani tudi tokrat solidarni in pokazali svojo visoko zavest kot tolikokrat doslej ter se udeležili referenduma za podaljšanje samoprispevka. Mesečno naj bi plačevali odstotek od netto osebnega dohodka vsi delovni ljudje in krajani, razen tistih, ki so po zakonu oproščeni plačila. Referendum za enoletno podaljšanje bo v nedeljo, 16. decembra, ko krajevna skupnost praznuje svoj krajevni praznik.
V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana še pripravljajo še na gradnjo mrliških vežic na Dovjem, kamor po-kopujejo tudi umrle iz krajevne skupnosti Hrušica. Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje na Jesenicah je pripravil dokumentacijo, gradbeni odbor pa v obeh krajevnih skupnostih pričakuje za izgradnjo mrliških vežic tudi prostovoljni prispevek krajanov in računa na udarniško delo.
Ker so imeli nekaj težav pri pridobitvi gradbene dokumentacije zaradi zahtev spomeniškega varstva, bodo morali z zemeljskimi deli začeti še letos — če bo vreme. Mrliške vežice naj "bi zgradili do 29. novembra prihodnje leto, predračunska vrednost pa znaša 5 milijonov 500 tisoč dinarjev. Polovica denarja imajo že zbranega, ostalo pa naj bi prispevali soinvestitorji vključno s komunalnim podjetjem Kovinar na Jesenicah.
D. Sedej
Kranj — V našem največjem zimskošportnem središču. v Kranjski gori, so morali odpovedali tekmi za svetovni pokal, četudi so se pred zimo opremili s štirimi snežnimi topovi. Tokrat jim jo je narava zagodla s temperaturami okrog ničle, ki niso omogočale* umetnega zasneževa-nja. Čeprav večina Evrope sneg šele pričakuje, so se tekmovanja že začela. Najboljši alpski smučarji in smučarke imajo za sabo že deset tekem, skakalci so novo sezono pričeli pred kratkim na ameriških tleh.
Na Gorenjskem je za nastope smučarjev veliko zanimanja. To je tudi razumljivo, saj je v državnih reprezentancah kar precej gorenjskih tekmovalcev; na Gorenjskem bo v letošnji zimi tudi več smučarskih prireditev: v nedeljo na smučišču v Podkorenu ženski veleslalom za svetovni pokal, od 22. do 24. februarja v Kranjski gori tekma za svetovni pokal v akrobatskem smučanju ter od 15. do 17. marca na prenovljeni planiški velikanki 8. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih.
co in da bi osvojil kakšno ti za svetovni pokal. Po vseh kih naših smučarjev smo tudi vijači postali zahtevnejši. 1$ nam že deseto mesto nič ne meni. Križaj mora biti med tf* mi vsaj peti, da ocenimo njeg0*^ nastop kot dober. Mateji smo za zdaj še pripravljeni ščati spodrsljaje, .toda če nas i razvadila z odličnimi uvrstitvah bomo tudi do nje postali tM pustljivi. To je krivično. Lem^ krat pomislimo, da je na pro^ polno pasti, da razmejujejo š^' ne junake in poražence le sto'-^' ke sekunde.«
Franc Slatnar z Loke pri Tržiču: »Kaj pričakujem od naših smučarjev v letošnji sezoni? Uspehe, kakršne so dosegali v minulih treh, štirih sezonah. Bojan Križaj bo brez dvoma še vedno naš najboljši slalomist. To je že dokazal na prvih letošnjih tekmah za svetovno serijo in za svetovni pokal. Jure Franko in Boris Strel bosta pobirala točke v veleslalomu. Mlada Mateja Svet bo v letošnji sezoni s svojimi uspehi dokončno zasenčila naše ostale tekmovalke. Izjemno je nadarjena in dokaj zanesljiva. Skakalcev ne poznam najbolje. Želim le, da bi Planica spet dobila svetovni rekord. Imenitno bi bilo, da bi ga dosegel eden od Jugoslovanov. To bi bilo najlepše darilo Planici ob njeni 50-letnici.«
Nataša Gros iz Kranja: »Pred leti smo držali fige, da bi se Bojan uvrstil med prvo petnajsteri-
Joco Kozmanovski iz Zvirć r*1
Tržiču: »Mislim, da bo JugoslaS. ja kljub imenitnim uspehoir s jih je dosegla v preteklih nah, le težko držala korak z o& limi smučarskimi narodi svet* Skrbi me, kaj bo z našo smuč'*' jo potem, ko bodo odnehali J*P Bojan in Boris. Zdi se mi. dai^ mo zdaj pri ženskah obeta\ r.< ~ ekipo. Za izkušenimi tekmo*"* kami je več nadarjenih srnu«* Svetova, Šarčeva, Lesjakova. ^ gulova. Bojan Križaj se bo letos v slalomu enakovredno v sal z ostalimi asi. Če bo tud; s S* tovnega prvenstva v Bormiu nesel kolajno, tako kot jo je pr* dvema  letoma  iz  avstrijski* I Schladminga, mu bomo spetpn pravili prisrčen sprejem. V ZVM čah smo ponosni nanj.«
C. Zaplotnik
IBI se želi priključiti na zemeljski plin
Zanimanje za priključitev na plinovodsko omrežje je vse sijjL tudi na Gorenjskem, možnosti pa so skromne — Prihodnje^
bodo zgradili krak plinovoda do Škofje Loke
Kranj — Na slovensko plinovodsko omrežje so januarja letos priključili tržiške tovarne, kasneje še kranjski Tekstilindus, kar je bila za Kranj velika pridobitev, saj nanj ne dežujejo več saje. Prihodnje leto bodo začeli graditi krak proti Škofji Loki, kjer se bo na zemeljski plin priključilo nekaj tovarn na Trati. Na druge nove odjemalce je težko računati, saj so možnosti omejene. Želja pa je tudi na Gorenjskem vse več. Resen kandidat je kranjska tovarna IBI, zanimanje kažejo tudi tovarne v njeni soseščini.
Predsedstvo skupščine energetske skupnosti Gorenjske je IBI-ju že dalo soglasje, ustavilo pa se je pri soglasju republiškega komiteja za energetiko, ker morata biti prej izdelana občinski načrt in prednostna lista priključevanja na zemeljski plin. O tem bodo spregovorili na odboru za plinifikacijo mesta Kranja, ki je oblikovan pri občinski skupščini.
Možnosti za nove odjemalce zemeljskega plina so skromne. Pri Pe-trolovi delovni organizaciji Zemeljski plin razlikujejo dve vrsti odjemalcev. V prvi.so tisti, ki so pred desetimi leti podpisali samoupravni sporazum o izgradnji slovenskega plinovoda, v drugi tisti, ki ga niso. Prvi imajo prednost, zagotavljajo jim nemoteno oskrbo tudi v zimskih mesecih. Pog'avitni razlog pa je seveda v zasedenosti slovenskega pli-
novoda, posebej od oktobra ao1 ca. Na Gorenjskem je velik por*^ zemeljskega plina jeseniška zarna, ki zdaj za četrtino je najvišje možne odjeme, ka veda zaradi njene prednostne! vodnje opravičljivo.
Dobave zemeljskega plina if^ jetske zveze so večje od načrtov^ letos dosegajo že 930 milijono^C storninskih metrov, letna pOFf pa predvideva 750 milijonov r:-'" ninskih metrov. Ker ostali ju^J vanski kupci sovjetskega zemelf£ ga plina načrtov ne dosegajo m*-'. je dobave slovenskemu p mogoče. Do težav pa že prib prenosu plina čez ozemlje čc' . vaške in Avstrije, posebej pre", strije, ker tudi Italijani kot sol*>' ki avstrijskega plinovoda pow-odjem. Zmogljivosti avstrijsko::', novoda so polno zasedene. .> težko prekoračevati dogovo: v ličine.
Slovenski plinovod je torej '■■ izkoriščen in izkazalo se je. ka^\ več je bil strah nekaterih prid govo izgradnjo. Še več, kažejo ^ potrebe po njegovi razširitvi, j# pa bodo potrebna večja vlaganj*
Slejkoprej pa polna .'asov/ slovenskega plinovoda in Wj* novih odjemih kažejo, kako i rabniki z naftnih goriv preusrtf na druga.
M.