5 Leta 2007 je bil na območju stične cone ujet osebek strupenjače, ki je bil na podla- gi zunanjih določevalnih znakov spoznan za domnevnega križanca med modrasom in laškim gadom. Med raziskavo znakov križanja nismo zaznali ne preko mito- hondrijske ne jedrne DNK ujetih osebkov. Najdeni osebek nakazuje, da je križanje prisotno, a je glede na zbrane rezultate verjetno zelo redko. Predvidevamo, da je stopnja križanja nizka zaradi velike pe- strosti razpoložljivih mikrostruktur, raz- lik v ekoloških zahtevah posameznih vrst in zaradi razmeroma ugodnega življenj- skega prostora za vse vrste. Življenjski prostor strupenjač na Stolu se bo glede na trenutne trende v prihodno- sti bistveno spremenil. Južno pobočje se zaradi opustitve nekdaj prisotne sečnje, košnje in paše zarašča z grmovjem in drevjem. Med raziskavo smo opazili, da so zaradi zaraščanja ponekod že izginila odprta kamnita in travnata mesta, nujno potrebna za sončenje in prehranjevanje strupenjač. Na nekaterih tovrstnih lokaci- jah, kjer so bili v preteklih letih opaženi osebki, pojavljanja nismo potrdili. Brez ustreznih ukrepov bo primeren življenj- ski prostor za te plazilce sčasoma izgi- nil. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah sicer določa, da je treba poskrbeti za varovanje habitata laške- ga gada, vendar se v praksi varovanje ne izvaja. Treba je še omeniti, da zaraščanje ogroža tudi obstoj nekaterih kvalifikacij- skih vrst in habitatnih tipov v območju Natura 2000 Breginjski Stol (npr. ptiča kosca), zato je pravočasno ukrepanje še toliko pomembnejše. Več o raziskavi preberite v članku Mebert K., Jagar T., Grželj R., Cafuta V., Luiselli L., Ostanek E., Golay P., Dubey S., Golay J., Ursenbacher S. (2015): The dynamics of coexistence: habitat sharing versus segregation patterns among three sympatric montane vipers. Biological Journal of the Linnean Society 116 (2): 364–376. Stična cona navadnega gada, laškega gada in mo- drasa. Netopirski SOS ali netopirofon – sedem let uspešnega delovanja Besedilo: Monika Podgorelec SOS netopir! »Našel sem netopirja, kaj naj storim?« Ta ali podoben stavek v zadnjih letih blizu 150-krat ali še več- krat na leto doleti člane Slovenskega društva za proučevanje in varstvo ne- topirjev (SDPVN). Netopirski svetoval- no-obveščevalni servis (SOS) je prosto- voljna in brezplačna dejavnost članov društva, ki v današnji obliki nepreki- njeno deluje sedmo leto. Člani društva odgovarjamo na vprašanja in svetuje- mo v zvezi z netopirji ali posredujemo na terenu. A zadeva ni zrasla z danes na jutri. Re- sneje se je začelo v letu 2004, ko je bil v društvenem glasilu Glej, netopir objavljen članek dr. Maje Zagmajster z nasveti in te- lefonsko številko za »klic v sili« v primeru najdbe netopirja. Z natančnim in siste- matičnim beleženjem klicev in e-sporočil smo začeli v letu 2009, ko je v okviru dru- štvenega projekta na območju Mestne ob- čine Ljubljana (MOL) deloval t. i. mestni telefon za netopirje. Letos pa je v sklopu projekta »Netopirji – skrivnostni Lju- bljančani« (ponovno s finančno pomočjo MOL) svetovalni telefon za (ljubljanske) netopirje končno tudi v javnosti dobil posebno, med netopirci že dolgo upora- bljano ime – netopirofon – in svoj logotip. Vendar je tudi v vmesnih letih (2010– 2014) brez kakršne koli finančne podpo- re z objavljenimi zasebnimi telefonskimi številkami članov in v njihovem prostem času deloval z enako vnemo na območju cele Slovenije. Svoj prosti čas, v primeru terenskega posredovanja pa tudi prihran- ke, je prostovoljno darovalo 10–15 članov društva. Naj (za)živi netopirofon! Mimogrede še to: v Sloveniji za pomoč prostoživečim živalim delujejo še drugi »živalski« telefoni, npr. kačofon, žabofon, ornitofon. Samostojni rastlinski telefon še ni vzpostavljen, a od avgusta 2015 dalje lahko o najdbah orjaškega dežena (Heracleum mantegazzianum) poročate osrednji enoti Zavoda RS za varstvo na- rave. KaJ STORITI aLI KaKO DELUJE? Čeprav ste izšolan ali ljubiteljski naravo- slovec, mogoče niste čisto prepričani, kaj storiti ob najdbi netopirja. Enostavno. Na spletni strani društva (http://www. sdpvn-drustvo.si; zavihek Nasveti) poišče- te telefonsko številko netopirofona oziro- ma enega od članov društva; tu najdete tudi navodila, kako začasno shraniti neto- pirja v škatlo. Pokličete in opišete primer, navedete datum in točno mesto najdbe ži- vali. »Netopirec« na drugi strani slušalke se odloči, ali je dovolj nasvet, da se neto- pirja začasno zadrži, po možnosti fotogra- fira in zvečer izpusti, ali pa je treba posre- dovati in npr. mladiča ali poškodovanega oz. onemoglega netopirja predati v zača- sno oskrbo strokovnjaku z izkušnjami iz oskrbovanja netopirjev. S prevzemom ne- topirja se za nas resno delo šele začne. Za 068 650 090 NETOPIROFON Novi logotip svetovalnega telefona za netopirje. 6 rokovanje, oskrbo in za raziskovalno delo z netopirji, ki so zavarovane živali, je tre- ba imeti ustrezno dovoljenje pristojnega ministrstva. RazNOVRSTNOST NETOPIRSKIh zGODB Na srečo prevladujejo zgodbe (klici), ko ljudje želijo netopirjem pomagati (naj- deni netopirji, postavitev netopirnic, na- svet pred obnovo stavbe z netopirji), žal pa je bilo v šestih letih skoraj sto klicev (pribl. 12 %) takih, ko se hočejo ljudje znebiti svojih sosedov – tokrat netopir- jev. Največkrat so jih motili, ker so pre- bivali za lesenim opažem fasad. Ti ljudje si nemalokrat napačno predstavljajo, da smo reševalna/deratizacijska služba za netopirje, ki deluje po načelu »pride in odnese«. Med bolj zanimiva posredovanja sodijo zgodbe o invazijah netopirjev, npr. ko je študenta po zabavi ponoči v sobi z odprtim oknom namesto punce pričakala stotina malih netopirjev, zgodba o punko- vskem žuru čez sto malih netopirjev pri znanem igralcu v centru Ljubljane (pri- poročam branje glasila Glej netopir 8(1)), zbiranje približno 60 navadnih mračnikov na balkonu. Med neobičajne sodi zgodba o trojčkih neke belorobe netopirke (neto- pirji običajno skotijo samo enega mladiča na leto). Zabavna so obvestila o najdbah netopirjev na nenavadnih mestih: v oble- ki, v zaprti omari, v zaprtem senčniku, v škafu vode v kleti, v morju na boji, na ho- dniku mariborske kadetnice (priporočam tudi branje Glej netopir 10(1)) … Z leti se je pokazalo, da so skladovnice drv na prostem običajno in zelo pogosto mesto za prezimovanje selivskega nathusijevega netopirja. Lepljive plošče (pasti) za žužel- ke in glodalce so glede na obvestila lahko past tudi za netopirje. Opazovana sta bila tudi primera, ko je sraka skljuvala neto- pirja, in še bi lahko naštevali. NaMEN IN POMEN Z odzivanjem na obvestila ljudi v zvezi z netopirji »ubijemo tri muhe na en mah«: pomagamo netopirjem, pomagamo lju- dem v stiski ob srečanju z netopirjem ter zbiramo podatke o razširjenosti in ekolo- giji netopirskih vrst. Glavni namen neto- pirofona je vsekakor prispevati k izbolj- šanju odnosa ljudi do netopirjev. Zato je osebni stik z najditelji netopirjev odlična, čeprav včasih težavna, priložnost. Zbiranje podatkov je pomembna dopolni- tev k monitoringu netopirjev v Sloveniji, ki žal ni financirana s strani države. Za nekatere redkejše ali težje zaznavne ne- topirske vrste, kot sta nathusijev in dvo- barvni netopir, je beleženje naključnih najdb namreč predlagana metoda mo- nitoringa. Kot primer naj izpostavim, da so naključne najdbe med letoma 2009 in 2014 primarni vir podatkov o pojavljanju nathusijevega netopirja pri nas. Z netopi- rofonom sežemo tudi na področje, ki se ga pri običajnih raziskavah netopirjev (npr. državni monitoring, inventarizacije) po- navadi ne more pokriti, to so netopirska zatočišča v zasebnih stavbah ljudi. Vsako novo obvestilo z določeno vrsto netopir- ja pa pomeni tudi nov podatek v morebi- tnem novem atlasu netopirjev Slovenije. NETOPIROFON V šTEVILKah V šestih letih (2009–2014) rednega bele- ženja obvestil se je v tabeli nabralo 780 vrstic zapisov. Tako letno prejmemo med 100 in 175 klicev in e-sporočil, kar je med 8 in 14 (povprečno 11) obvestil mesečno. Največ obvestil je zgoščenih v juniju in juliju (čas kotitve in vzreje mladičev) ter v avgustu in septembru (čas jesenske se- litve). V teh obdobjih smo v enem dnevu prejeli tudi do 4 klice. Celokupno je šte- vilo obvestil od leta 2009 naraslo za pri- bližno polovico. Med 37- in 70-krat letno (36 % in 49 %) smo se odpravili posre- dovat na mesto najdbe netopirja. V dobri polovici primerov je to v Ljubljani in njeni okolici, od koder dobimo največ klicev in kjer je doma tudi največ aktivnih članov društva. Pri vsakem obvestilu poizkušamo dolo- čiti vrsto netopirja, saj na ta način sproti zbiramo še podatke o razširjenosti vrst. Informacijo o vrsti netopirja smo uspeli zbrati v 375 primerih (47 % vseh obve- stil) in pri tem zabeležiti 20 od 29 v Slo- veniji živečih vrst. Najpogosteje smo našli hranjenje dvobarvnega netopirja (Vespertilio murinus) v začasni oskrbi. (foto: Katerina Jazbec) Onemogli netopirji igrajo pomembno vlogo pri premagovanju predsodkov in izobraževanju, še posebej, če lahko najditelji netopirja nahranijo kar sami. (foto: Monika Podgorelec) 7 tri vrste iz rodu malih netopirjev, veza- ne na človeška bivališča – nathusijevega (70-krat), belorobega (44-krat) in drob- nega netopirja (38-krat). Po številu najdb sledijo ostale vrste, ki živijo v najrazlič- nejših špranjah v naseljih, predvsem me- stih: savijev netopir (32), navadni mrač- nik (28) in dvobarvni netopir (23). Druge vrste so ljudje našli le izjemoma: nava- dnega (3), severnega (2) in obvodnega/ dolgokrilega netopirja (2), resastega ne- topirja, usnjebradega (2) in rjavega uha- tega netopirja (1) ter dolgokrilega (1) in velikouhega netopirja (1). število prejetih S.O.S. obvestil (klicev in e-sporočil) v zvezi z netopirji, število na terenu opravljenih posredovanj, število netopirjev v oskrbi članov SDPVN in šte- vilo netopirjev iz oskrbe, ki so bili vrnjeni v naravo, v letih 2009–2014. Vrste oziroma skupine vrst netopirjev in njihovo število ter odstotek vseh določenih živali, zabeleženo v okviru netopirofona v letih 2009–2014 (N = 375). Najdene netopirje moramo včasih tudi vzeti domov in jih oskrbeti oziroma za njih skrbeti do okrevanja. Letno smo ime- li v oskrbi 26–50 netopirjev, približno po- lovica (13–24 na leto) jih je bila uspešno vrnjena v naravo, ostali pa so poginili. POVaBILO K SODELOVaNJU Širjenje informacij s pomočjo svetovnega spleta je sila enostavno in hitro. To se od- raža tudi v naraščajočem številu obvestil, kar je seveda razveseljivo. Ob tem pa se je pojavil problem, ki pesti vsa mala in nesistemsko financirana društva. Sveto- valni telefon je začel preraščati časovne nathusijev netopir (Pipistrellus nathusii); 70,19 % drugi taksoni – posamezne najdbe; 23,6 % rod malih netopirjev (Pipistrellus sp.); 47,13 % belorobi netopir (Pipistrellus kuhlii); 44,12 % drobni netopir (Pipistrellus pygmaeus); 38,10 % navadni mračnik (Nyctalus noctula); 28,7 % dvobarvni netopir (Vespertilio murinus); 23,6 % skupina brkatih netopirjev (Myotis mystacinus s.l.); 15,4 % drobni netopir (Pipistrellus pipistrellus); 12,3 % mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros); 10,3 % gozdni mračnik (Nyctalus leisleri); 9,2 % širokouhi netopir (Barbastella barbastellus); 7,2 % vejicati netopir (Myotis emarginatus); 7,2 % pozni netopir (Eptesicus serotinus); 5,1 % rod Myotis sp.; 5,1 % savijev netopir (Hypsugo savii); 32,9 % in finančne zmožnosti članov društva, zato bi bilo treba v prihodnje najti vir za enako kvalitetno in kvantitetno delovanje netopirofona. Občasno se pokaže tudi po- manjkanje števila prostovoljcev, zato lepo vabljeni, da se nam pridružite. Lahko nam pomagate že tako, da nam na Facebook ali na netopirji@sdpvn-drustvo.si pošljete fo- tografijo najdenega ali opazovanega neto- pirja ali celo gruče netopirjev ali pa nam prinesete najden netopirski kadaver. Tako boste prispevali k boljšemu poznavanju naših skrivnostnih letečih sesalcev. 2009 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 2011 20132010 2012 2014 106 112 53 48 32 32 19 19 98 173 144 147 37 62 70 67 26 33 49 50 14 13 21 24 št. obvestil posredovanja oskrba vrnitev v naravo