Letnik 2 ______________________________Štet/Uka 29 OPTIKE f f' * ® mobir Petrovče, Levec 38/a; tel.: 472-119 Celje, Stanetova 13; tel.: 25-914 V Celju Vam vsak ponedeljek nudimo okulistične preglede. Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 8.5.1996 mmmmmmmmmmmmmmmmmmam i a STOPNIK: OČE VSEH NAŠIH ZVONOV Stran 6 INTERVJU: Dr. Cvijeta Pahljina Stran 11-12 NUDIMO GIPS PLOŠČE Rigips - adaptacija podstrešij - pregradne stene - spuščeni stropi fAfmstrong - stropni sistemi \VAŠ PARTNER PHIZAKLJUČNIH DELIH SebA Gotovlje 76,3310 Žalec tel.: 063/715-090, fax: 063/715-750 Mistvo Santos Žalec 715-341, Polzela 720-087, Velenje 855-965 Hmezad dvorana, Polzela 148, Goriška 46 V MESECU MAJU ŠE DODAM POPUSTI ZA EUHirUE SVEA Rok dobave =>14 dni Pohištvo vam tudi dostavimo ih zmontiramo! OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1/a 3000 CELJE er 4$ rnio ( GOSTINSTVO 1 Marija Krušič STUDENCE 55 a - 3310 Žalec a (063) 715-676 - zaključene družbe po predhodnem naročilu na telefon: 715-676 - možna prenočitev - savna - sobe v skali - delovni čas od 12n dalje \______________________ y jjlandrov trg 23 Žalec tel.: (063) 713 250 ¥MONROLF L amortizerji / Stran 2 ©KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3303 Gomilška, Tel. 063/726-072 __________ fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! N Mirko Vronjek Ložnico 12/b 3320 Velenje tei. (063) 850-918 - možni pikniki v norovi - možno kompironje - možen ogled jame s kapniki ob delovnikih od 15.00 do 20.00, ter v soboto in nedeljo ves dan. ROMIH FRANC s,p, Breg 79c, Polzela Tel. fax: 0631720-200 Slikopleskarstvo, pleskarstvo, fasaderstvo, specialna višinska vzdrževalna in obnovitvena dela ■ Hmezad GOLDIMG GOSTINSTVO-TURIZEM p.o. ŽALEC Vabljeni v Gostišče FERVEGA Velika Pirešica, tel.: 728 097 in Gostilno LOČICA pri VRANSKEM tel: 725 016 CT-DNEVN0 VAM NUDIMO MALICE IN JEDILA PO NAROČILU dTZA VAS PRIPRAVLJAMO TUDI KOSILA IN VEČERJE TER ^PRAZNOVANJA ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE OB DOLOČENIH PRAZNIKIH VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! trgovina KRM CENTER Marija KRIŽNIK s.P. Na trgu 28, Mozirje Tel.: 063/831-096 © BREZPLAČNO RAZVIJANJE FILMOV V MESECU MAJU ©UGODNE CENE KRATKIH ROKAVOV HoMargI Kmetijsko vrtnarska trgovina AKCIJA KOSILNICA 4 taktna s pogonom, širina 55 cm Parižlje 12, BRASLOVČE, Tel.&Fax.: 063 720-587 VRTNA KOSILNICA širine 51 cm, 4 taktni BRIGGS $ STRATON mi 50.49! kosilnica na nitko 250 W COBRA TUDI DELATI JE VESELJE Le dober teden je minil, ko so po naših gričkih spet goreli kresovi, ponosno so se dvignili visoki mlaji, po vaseh in mestih je zjutraj vse spanja željne in potrebne marsikje spet zbudila godba na pihala s koračnicami - praznik je bil tu! Praznik dela mu pravimo. A ga tako željno ne pričakujemo vsako leto zaradi tega, da bi lahko 1. maja delali. Kje pa! To je dandanašnji predvsem praznik počitka in zabave. Je pa bilo pred dobrim stodestim letom v Chicagu vse prej kot zabavno. Zakaj v Chicagu? Ob prijetnem prvomajskem praznovanju, ob vrtenju po plesiščih in ob popivanju pri stojnicah, po kratkem a najlepšem dopustovanju in potepanju, kaj radi pozabimo, da izvira praznovanje 1. maja pravzaprav iz krvavih dogodkov leta 1886 onstran luže. Tokrat so se chicaški delavci s stavko uprli brutalnemu kapitalističnemu izžemanju in mnogi so ta upor tudi krvavo plačali. Tri leta kasneje je prvi kongres II. internacionale ta dan razglasil za mednarodni delavski praznik. Prvi maj je še danes v številnih državah kaj resna stvar, v to smo se lahko tudi letos tudi prepričali. Predvsem v tistih, kjer se v enem stoletju ni veliko spremenilo, kjer delavci še vedno neusmiljeno garajo za nekaj borih denarcev, kjer ne smejo zboleti, kjer je boj za vsakdanji košček kruha še vedno način življenja. Tamkaj tudi danes stavkajo in se bolj malo veselijo. Mi pa smo se dolgo veselili in veseljačili. Pa ne le ob prvem maju. Tudi sicer. In to veseljačenje nas je pripeljalo do tega, da je tudi letošnji delavski nasmešek ob prazniku bil precej bolj kisel in morda ga ponekod sploh ni bilo. Česa pa naj se veselimo? V prav nič kaj rožnatih časih smo praznovali ta 1. maj. Tudi letošnjega, tako kot onega pred stodesetim letom, spremljajo štrajki. In to - na žalost - ne le v Ameriki, ampak kar pri nas doma. Samo da je bilo takrat morda tistim delavcem v Chicagu na neki način celo lažje. Res je, da so delali v nemogočih razmerah, res je tudi, da so imeli komaj kaj za pod zob, vendar pa so vsaj vedeli, kdo je za to kriv. Hudičevo dobro so se zavedali, proti komu in čemu so šli na ceste! Pri nas pa to ni tako preprosto. Ko so tisti, ki so nekoč obsojali stavke pri nas, iskali argumente za svoje prepričanje, so večkrat poudarjali, da so stavke v naši družbi nesmiselne, kajti delavci ne morejo stavkati proti samim sebi. To je bila nekoč seveda resnica, če bi bilo res tudi vse tisto, kar bi po ustavi moralo biti. Vendar tudi dandanes se v skrajnem obupu mnogi odločijo za štrajk. A proti komu? Nekateri, ki sodelujejo v prekinitvah dela, kot stavkam pravimo pri nas, bi verjetno težko dali jasen odgovor. Vse skupaj se prepleta. Po navadi se ob kriznih situacijah vedno najde tudi kdo, ki pove, da vseh mogočih težav ne bi bilo, če bi marljiveje in bolje delali. To je res. Se vedno smo dan za dnem priča številkam, ki ponazarjajo neizkoriščenost delovnega časa, površnost pri delu, neupravičene bolniške izostanke... Toda tudi to opozarjanje je le jalovo jadikovanje, ki ne rojeva sadov. Mački je pač treba stopiti na rep. In če tega ne storiš, si sam kriv, da gre vse k vragu. Delo bi bilo treba pač organizirati tako, da nihče ne bi mogel lenariti ali pa delati slabo. Sicer pa vsi še poznamo dobre in stare balkanske zgodbe. Ko vse skupaj takole zberemo in seštejemo, ugotovimo, da le ne bo treba (če hočemo dočakati boljše čase) zamenjati prav vsega ljudstva, kot bi morda kdo hotel. Kakšne "predstavnike" tega ljudstva pa bi vendarle bilo bolje videti na stolčkih, ki so zanje primernejši od sedanjih. Pa pri tem ne mislim le na naše vladne funkcionarje (ti so se že kar navadili na vsakdanje puščice, ki letijo nanje), ampak tudi in celo predvsem na tiste gospodarstvenike, ki niso kos sedanjim težkim razmeram. Če bi prišli na najodgovornejša mesta vedno res najsposobnejši, bi bilo bolje vsem. Najprej in najbolj delavcem, ki bi res vedeli, za kaj delajo, bi bili pri svojem delu tudi uspešnejši. Po radiu sem slišala željo za letošnji praznik dela. Predvsem so izpostavili to, da ne bi bilo tiste vrste tihih štrajkov, ki imajo za svoje vodilo prepričanje: "Nihče mi ne more tako malo plačati, kolikor lahko jaz malo delam!", ampak da bi zmagal razum, znanje, prizadevnost, pogum in odločnost v spopadu z nesposobnostjo in s pomanjkanjem volje do boljšega dela. Če bi nam to uspelo, potem bi se imeli prihodnje leto ob mednarodnem prazniku dela res česa od srca veseliti, pa tudi sicer, ob vseh prihodnjih delavnikih, bi mnogi šli na svoje delovno mesto bolj Židane volje kot sedaj. Maja Zagoričnik Pomladni čas je čas odprtosti in novega življenja. Narava se prebuja v vsej svoji lepoti. Pri vsakem koraku nas pozdravi novo življenje. To je čas ljubezni. Ko se mrzla zima umakne oživljajoči toploti prihajajoče pomladi, ko umira semenje, da oživijo rastline, tudi nekatera srca preveč je nestrpnosti, sovraštva, fobij, ki se največkrat lomijo na hrbtih tistih, ki so najmanj krivi in ponavadi najšibkejši. V poplavi nasilja ni nič čudnega, da se razkrajajo še tiste redke vrednote, Id so ostale iz razsvetljenih časm>. Iskanje zaposlitve postaja danvinovski boj za obstanek, neprijazna socialna politika pa naravna selekcija Tako počasi izgubljamo pogled za izgled lepote, za edinstveno kreacijo življenja, ki smo ji priča prav v teh časih. Na nas samih je, da se dvignemo nad spone zreduciranega mišljenja, ki nas zapira za drugega. Šele ko se bomo zavedeli, da je nekaj absolutno drugega samo drugi, in da ima ravno take pravice kot mi, bomo lahko postali odprti za drugačnosti. Ta čas pa bo prinesel strpnost, ki pogojuje prijaznost do vsega, kar nas obdaja. In tako vodilo “Pustiti biti” ne bo samo izrek zmedenih filozofskih glav, temveč maksima, ki nam bo odprla oči za stvari same. Šele takrat bomo lahko videli prihod pomladi, šele talcrat bomo lahko začudeni nad porajanjem novega življenja, nad brsti, ki pokajo v cvetove. Modrost neba bo spet nekaj lepega ter zanimivega in ne več nekaj samoumevnega. Znali bomo ceniti sleherno travo, ki se bo upognila v vetru in spoštovati vsakogar, ki je z nami ujet v krog smrtnosti. Šele dopuščanje drugačnosti bo omogočilo, da bo svet prijazen za vse. S tem bo pomlad ogrela tudi naša srca in mogoče v njih obudila v življenje kakšno kal, ki je dolga leta pozabljena čakala v kotičku našega srca. Savi sij nke Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsg d.o.o., Velenjska cesta Id, 63310 Žalec, telefon: 063/713 011. 711 532, telefas: 063/715 011, 711 532. Glavni m odgovorni urednik: Snmo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt: lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furland, Ivan Jurhar, Duška Lah, Dominika Sambolič, Gregor Uranič. Nataša Verk, Maja Zagoričnik. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka. po kateri ve plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%, . OBLIKO VAH JE m JEJ JI UČI!/: OBDELALA OGLASOV '■jJ-lNkli;. VSE PRAVICE PIUDRZAIIE STUDIJSKE SKUPINE_____________ USPEŠNO DELUJEJO ŽE DRUGO LETO V lanskem šolskem letu je Zavod za šolstvo Republike Slovenije uvedel študijske skupine za posamezna predmetna področja, ki bi nekako nadomeščale nekdanje občinske aktive učiteljev. Študijsko skupino sestavljajo učitelji določenega strokovnega področja večih občin in se v šolskem letu sestanejo trikrat na sedežu študijske skupine, oz. na šoli, kjer je vodja skupine. Delo študijskih skupin usmerja in nadzoruje Zavod za šolstvo Republike Slovenije in za celjsko področje pedagoški svetovalec g. Anton Smrke. Namen dela študijske skupine je izmenjava izkušenj, spremljanje novosti na področju vzgoje in izobraževanja prenašanje teorije v prakso in tesnejša povezava z Zavodom za šolstvo RS. Evalvacija dela študijskih skupin na področju republike je pokazala, da je bila takšna oblika strokovnega delovanja pedagoških delavcev ugodno sprejeta in se nadaljuje tudi v tem šolskem letu. Na Osnovni šoli Vere Šlander Polzela poleg študijske skupine za 3. razred, ki jo vodim, deluje še več študijskih skupin, kar zahteva več organizacijskega dela na šoli, učiteljem pa je omogočena večja možnost izpopolnjevanja na strokovnem področju. Pohvalim lahko dobro sodelovanje vseh učiteljev na šoli in strokovno pomoč ga. ravnateljice mag. Marinke Marolt, prof. Delo študijske skupine za 3. razred občin Žalec in Mozirje ocenjujem zelo plodno, saj smo si izmenjali bogate izkušnje, kar je omogočila sproščena komunikacija med člani skupine in široko znanje učiteljev. V lanskem šolskem letu smo se posvetili preverjanju in ocenjevanju znanja učencev in pripravi ter izvedbi strokovne ekskurzije v čudoviti predel Zgornje Savinjske doline, kjer so nas gostoljubno sprejeli na OŠ Mozirje in OŠ Luče, nam predstavili svoje delo, za kar se vsem lepo zahvaljujem. Iskrena hvala tudi vsem sponzorjem, ki so nam omogočili ekskurzijo. V tem šolskem letu smo prvo srečanje namenili slovenskemu jeziku v tretjem razredu, saj se pripravlja prenova slovenskega jezika v vseh naših šolah. Zastavili smo si vprašanje, ali bo v 21. stoletju sploh kdo še bral literaturo. V reviji Jezik in slovstvo, št. 1-2, Ljubljana, november 1995/96, dr. Kmecl, ki vodi skupino za prenovo slovenščine navaja, ...”da raven funkcionalne pismenosti ni več sledila siceršnjemu druženem in civilizacijskem razvoju Slovencev, kar je vzporedno porajalo še odpor do slovenščine kot učnega predmeta - v javnosti in seveda tudi med učenci. Stanje se je nekaj časa poskušalo prikazovati kot normalno - celo odpor do branja, saj po različnih znamenjih sodeč narašča tudi ta (najbrž ga je deloma mogoče res pripisati navalu “gledalnih občil”, kibernetiki in podobnemu, kar precej pa je tudi enciklopedične neprilagojenosti učnih zahtev sprejemnim zmogljivostim in simpatijam mladega bralca, učenca.” Tudi učitelji in starši pogosto tarnamo, da učenci ne berejo radi. Morda so res vzrok številni mediji, pomanjkanje časa, ali pa ti mladi bralci niso odraščali v literarno -priviligiranem okolju. Vendar nikoli ni prepozno. V šoli lahko storimo marsikaj, da bo učenec rad bral in ob branju doživel občutek ugodja, zaupne atmosfere in recepcijo literature. Naš cilj šolskega ukvaijanja s književnostjo smo usmerili v to, da bomo storili vse, da bo otrok imel dovolj svoje domišljijske energije, da bo starem spreminjal pomen in namen. V sproščanju domišljijske energije je ključ do uspeha. Ob spoznavanju novega komunikacijskega modela “poučevanja” mladinske književnosti, ki ga v svoji knjigi Mladinska književnost, otrok in učitelj, zagovarja dr. Metka Kordigel, smo se približali tezam, ki jih avtorca poudarja ob prenovi slovenščine. Nova devetletna osnovna šola bo razdeljena na tri triletja in podprojekt književne vzgoje za prvo triletje OŠ bo vodila dr. Metka Kordigel. Učitelji študijske skupine 3. razredov občin Žalec in Mozirje so prisostvovali slovenskemu jeziku na OŠ Vere Šlander Polzela, kjer smo skupaj z učenci prikazali uro sproščanja domišljije. Učenci so bili za estetiko recepcije motivirani in senzibilizirani in ob literar-noestetskem doživetju mladinskega dela razvili svojo domišljijo do nepredvidljivih razsežnosti. V nadaljnem razgovoru so učitelji predstavili svoje modele in postopke za poglabljanje doživetja ob branju književnosti. Naše srečanje smo zaključili ob mislih, da v šoli veskozi skrbimo, da je učencem ob branju lepo in prijetno, kar pa je za posledico tudi vsako leto več bralcev za bralno značko. Drugo srečanje smo izvedli v marcu. Obravnavali smo tematiko domačih nalog, kot vedno aktualno temo. Izvedli smo raziskavo o obremenjenosti učencev 3. razredov z domačim delom. Sklenili smo, da bomo domače delo prilagajali sposobnostim učencev. Pričakujem, da bodo študijske skupine tudi v bodoče uspešne in si bomo skupaj z Zavodom za šolstvo RS prizadevali za čim kvalitetnejše delo v šoli v zadovoljstvo učencev, staršev in učiteljev. vodja študijske skupine Sonja Zajc Združena lista socialnih demokratov iz Žalca je 23. aprila v prostorih Občinske matične knjižnice Žalec pripravila javno tribuno o aktualnih vprašanjih zdravstvenega;varstva občanov. Javno tribune so se udeležili številni strokovnjaki s področja zdravstvenega varstva. ZA NEPOSREDNE IN POŠTENE VOLITVE Socialdemokratska stranka Slovenije je tudi pred žalsko občino organizirala zbiranje podpisov za neposredne in poštene volitve poslank in poslancev ter za možnost odpoklica poslanca. Poleg tega so poudarili tudi svoje zavzemanje za volitve ljudi, za enakopravno zastopanost volilnih okrajev, uveljavitev osebne odgo- vomosti poslanca volilcem, stabilno vlado in močno opozicijo, dva mandata za Slovence po svetu, večjo preglednost političnega prostora ter pošteno predvolilno sodelovanje in spoštovanje predvolilnih obljub. Še posebej močno pa so z zbiranjem podpisov nasprotovali volitvam strankarskih list, prestopanju poslancev iz stranke v stranko in centralizmu. Zbiranje podpisov pred stavbo Občine Žalec VAŠE MNENJE V GLAS-u Savinjske (št. 27) z dne 10. aprila 1996 je bil na 17. strani objavljen sestavek “S koli nad Pirnatove avtobuse”, v katerem RF. na skrajno žaljiv način obravnava pokojnega dobrega soseda Draga Cizeja in mene. Zato po zakonu o tisku zahtevam, da v naslednji številki Vašega časopisa objavite na isti strani z enakimi črkami moj odgovor na skrpucalo, ki Vam ga je podtaknil “Vaš novinar” Franci Furland, kljub temu, da se je po objavi omenjeni “novinar” prišel osebno opravičit. Franc Furland je v navedenem pisanju nakrcal toliko neresnic, kolikor je v sestavku stavkov. In zakaj pri omenjenemu “problemu”, ki je dobil toliko prostora v Vašem časopisu sploh gre? Gre za dobre sosedske odnose in motenje tuje posesti! Niti meni, niti za življenje Draga Cizeja ni nikoli prišlo na um, da bi kogarkoli ali komurkoli omejevala svoboščine, kaj šele, da bi “poskušala preprečiti” kot piše F.F. “dostop avtobusov do Pirnatovega gostišča!”... V dogovoru s sosesko sva oba soseda dala zemljo za ureditev ceste, ki vodi v Šmartno ob Paki in na Gorenjski klanec. Z ureditvijo križišča in asfaltiranjem cestišča sva bila prepričana, da bodo vozniki odslej vozili po cestišču in ne več po najini zemlji. Ker temu ni bilo tako, je sosed lani najine posesti skušal pred objestnosjo voznikov zavarovati z lesenim okoličenjem. Ker tudi to ni zaleglo, smo lani polomljene in izpuljene lesene kole zamenjali z železnimi palicami, ki so bile prevlečene z originalnimi plastičnimi okvirji, kot so ob vseh cestiščih. Koli in oznake so postavljeni meter od roba cestišča na najinih zelenicah! Francu Furlandu se ni niti ob špricerju posvetilo, da niti jaz, niti sosed nisva projektirala ne ceste in ne križišča! Zdaj bi rada jaz neuka vdova vprašala Vas, ali bi vi dovolili, da vam z avtomobilom vozijo po vrtu in zelenici? Furlan-da ne morem, ker vem, da nima ne vrta in ne zelenice. Ruža Ramšak, Letuš 78 FEVD Obstaja nek pregovor, ki pravi, da nikoli ni tako slabo, da bi ne moglo biti še slabše. Upam, da ta modrost ne drži, kajti preprosto si ne morem predstavljati, da bi nam bilo še slabše. Nedolgo tega smo praznovali človekovo soodvisnost z naravo, to je 22. april, dan zemlje. Težko verjamem, da smo vsi resno mislili, ko pa nekateri živimo svoje življenje tako, da je to v nasprotju z vsakršno sonaravno miselnostjo. Kaj imam pravzaprav v mislih? 26. aprila so mi prišli v roke sklepi Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije in takoj mi je bilo jasno, da se vsi ti sklepi dotikajo početja žalske občine, bolje njenega župana in še nekaterih akterjev v tem plesu, ki se mu reče novodobna kreativna politika. Bralci in bralke že itak poznate tematiko razvpite deponije Brije. Gre torej za izkopavanje gramoza, za katerega je naš vrli župan podpisal pogodbo z izvajalcem na avtocestnih delih, ki je prinašala občini dobrih 90 milijonov tolarjev. To je seveda bilo podpisano brez vsake zakonske podlage, pogodba je tudi bila očitno kršenje ustavnih določil o varstvu pravice človeka do zdravega življenjskega okolja, da o zakonu o varstvu narave sploh ne govorimo. Ker je bila pogodba že podpisana, tega sicer ne vem ali je bil tudi že denar nakazan, so se morale sestati modre glave na republiki in nekaj ukreniti. Ker je je šlo za nebesno aktivnost prioritetne avtoceste, so se sestali kar trije ministri. Ko so tisti členi v verigi, ki skrbijo za ustavnost in zakonitost državnega početja, ugotovili, da bi vlada morala spremeniti prostorski plan do leta 2000, če bi hotela takšne deponije legalizirati, so seveda zavrnili vsakršno razmišljanje o deponijah. Od tod se tudi sklep Sveta za varstvo okolja Republike Slovenije z dne 24. aprila, ki v prvi točki govori: “Svet za varstvo okolja Republike Slovenije meni, da bi morale uredbe o lokacijskih načrtih za izgradnjo prometne infrastrukture obsegati tudi rešitve glede črpanja gramoza, odlaganje viškov materiala in rekultiviranje deponij. Ce to ni rešena v lokacijskem načrtu, se ti poseei ne bi smeli izvajati.” (podčrtal G.V.) V nadaljevanju isti organ misli, da bi morale biti za vse ravni načrtovanja izdelane presoje vplivov na okolje, hkrati pa opozarja, da je pri izgradnji prometne infrastrukture potrebno upoštevati vso zakonodajo, ki ureja črpanje gramoza, odlaganje viškov materiala in kasnejšo rekultivacijo deponij. Podobno je bil sprejet sklep, da je potrebno plodno zemljo, ki se nahaja na predvidenih trasah prometne infrastrukture, skrbno odstraniti in strokovno deponirati. Če obstajajo viški, jih je možno uporabljati izključno za izboljšanje “bližnjih kmetijskih zemjiišr oziroma za saniranje onesnaženih tal.” (podčrtal G.V) Sklepi so bili sprejeti ravno v času, ko je večji del razprodaje kvalitetne povrhnjice v Savinjski dolini, ki so jo generacije naših staršev in dedov skrbno obdelovali in naredile za kvlitetno prst, že izvršen. Puščamo v nemar, da se ta povrhnjica prodaja izven trase in tudi izven občine. Ali nam je res tako malo mar kvalitetna prst, ki je potrebovala prenekatere žulje na rokah, znoj in kri, da je postala to, kar je danes. Zemlja je na nek način pogoj in osnova podobe kulturne krajine Spodnje Savinjske doline, ki jo nameravamo v naslednjem tisočletju v smislu kmetijstva, turizma in gospodarstva tržiti. In kako se je odvijal oziroma se odvija konec zgodbe o deponiji Brije. Glede na ugotovljeno in ker preprosto deponije in njihova sanacija ni v prostorskem planu vlade Republike Slovenije, je bilo evidentno, da je imela prav tista grupacija strokovnjakov, ki je že v začetku trdila, da s to deponijo ne bo nič, prav. Za podpis pogodbe bi bila potrebna tudi predhodna razgrnitev načrta, ki je seveda ni bilo. Očitno kršenje vseh naravovarstvenih predpisov je izvenelo v samopašnem opisu dela in nalog župana po logiki deli in vladaj, kajti jaz najbolje vem, kaj je dobro za naš savinjski živelj. Zupan in še kdo (kakšna politična stranka in kakšna pomembna slovenska družba) so hoteli narediti krepak ovinek, preprosto zaslužiti z gramozom, kot da se ne ve, čigava last je ta gramoz in kdo podpisuje takšne stvari v imenu države. Deponijo bi rekultivirali z muljem s čistilne naprave in s tem ubili dve muhi na en mah. Pri tem ni nihče pomislil, da imamo v občini že kar nekaj uradno delujočih kamnolomov, ki se jim s tem odžira kruh in posel. In drugič: na občino Žalec je padla velika sramota, saj nas je skupina nevladnih organizacij (Odprti krog, Društvo ekologov Slovenije) prijavila zaradi nečednega početja ustavnemu sodišču. Po določenem času se bo zgolj le še govorilo o Žalcu, kot o tisti občini, kjer ga krepko lomijo, nihče več pa ne bo govoril kot o fevdu neke politike, ki pa z ustavnostjo in zakonitostjo pravne države ni imela prav nič skupnega. Avtocesta bo vsekakor spremenila kvaliteto življenja ter prinesla večjo prometno varnost. Vendar me obhaja skepsa in nekateri dvomi, da določene stvari ni potrebno izpeljati za kakršnokoli ceno, kajti tudi brez tega bi cesto dobili. Varstvo narave ni zgolj politični koncept ali preokupacija neke nevladne organizacije, ali besedna igra v nekem ideološkem zmazku, ki spremlja neko politično stranko pri njeni volilni tekmi, varstvo narave niti ni pravljica niti ni to občasno vprašanje. Očuvanje okolja, živega in neživega sveta, kulturna krajina in naravna podoba krajine so del človekove reprodukcijske verige. Ce tu pogrešimo, je tako, kot bi si pricepili neko bolezen, nek začetek razkroja. Ko bo ta razkritost in ne opojnost prekrila nerazsodnost razumskega početja v imenu te ali one politične volje in tega ali onega visokega cilja, bo človek spet postal narava. Gregor Vovk OČE VSEH NAŠIH ZVONOV V torek, 23. aprila, so na Vranskem pripravili tiskovno konferenco, na kateri so spregovorili o stopniškem zvonu in programu prireditev ob prihodu papeža Janeza Pavla v Slovenijo. Zvon iz Stopnika je najstarejši zvon v Sloveniji, saj so ga vlili leta 1317. “Vreden je toliko zlatih cekinov, kot jih je vanj mogoče nasuti,” so pravili nekoč. Njegov zvok je bilo včasih ob lepem vremenu moč slišati več kilometrov daleč, do Marije Reke nad Preboldom. V gradu Heckenberg nad vasjo je v kapelici vsak dan zvonil grajskim, vaščanom pa le ob turških vdorih. Grajski so ga pozneje podarili cerkvi sv. Mohorja in Fortuna ta. Cesarjevi vojaki so ga zaman iskali za topove. Vaščani so ga na skrivnem mestu zakopali in zatajili. Prav tako je bilo, ko so prišli ponj Nemci. Le enkrat je stopniški zvon odšel drugam, in sicer na razstavo v Zagreb. Ljudje so takrat tako dolgo zbirali podpise, da so jim zvon morali vrniti. Zdaj v Ljubljani po njem oblikujejo dva odlitka, od katerih bo eden razstavljen v Ljubljani, eden v sami stopniški cerkvi, originalni zvon pa bo spet visel v zvoniku stopniške cerkve. Zazvonil bo tisti hip, ko bo papež Janez Pavel stopil na slovenska tla. Za to priložnost so tudi obnovili notranjost cerkve, iz katere bodo zvenenje najstarejšega slovenskega zvona ob papeževem prihodu v Slovenijo prenašale vse slovenske radijske postaje. Prenavljajo glavni in stranska oltarja iz prejšnjega stoletja, prižnico, stene in štukature. Podobe Križevega pota iz 18. stoletja prenavlja slikar Momo Vučina, ob njih pa tudi izjemno redke napise v bohoričici. Dela so se pričela decembra 1995, restavratorjem pa po svojitvmočeh pomagajo vaščani in strokovnjaki. Cerkev naj bi bila postavljena v 15. stoletju, čeprav jo omenjajo šele leta 1545. Pri obnovi so namreč našli opeko z letnico 1471. Napis na zvonu pravi 1317 EGO VICTOR OMNIUM ali MARIJA. To dokazuje, da je stopniški zvon najstarejši v Sloveniji. Zvon iz Stopnika pa bo letos ob papeževem prihodu opravil še eno pot, tokrat v stolnico v Maribor. Ko bo papež Janez Pavel počastil Slomškov grob, bo ob 700-letnici krščanstva na Slovenskem nekajkrat potrkal z najstarejšim slovenskim zvonom. Kulturno društvo Vransko je ta zvon predstavilo na razglednicah, pripravili pa so tudi bogat kulturni program. V nedeljo, 28. aprila, je škof dr. Franc Kramberger blagoslovil cerkev na Stopniku. V soboto, 11. maja, bo sopranistka Andreja Zakonjšek pela duhovne pesmi, v petek, 17. maja, na dan prihoda papeža Janeza Pavla v Slovenijo, pa bo v stopniški cerkvi slovesno bogoslužje, nato pa govor žalskega župana Milana Dobnika. Cerkev sv. Vranskem ohorja in Fortunata v Stopniku pri NATAŠA VERK V Sloveniji je ohranjenih nekaj srednjeveških zvonov. Najstarejši med njimi z napisom in letnico 1317 je v cerkvi sv. ohorja in Fortunata v Stopniku pri Vranskem. AGENCIJA NT&RC TUDI V ŽALCU že šesto agencijo NT&RC. V njej bodo svojim strankam ponudili sprejemanje osmrtnic, malih oglasov in ekonomsko propagandnih sporočil. Njihova dodatna ponudba pa je še prodaja časopisov in revij. Agencijo vodi Teja Veler, pomagala pa ji bo ateja Lovec._________________ Kapital 96 PREGLED SLOVENSKE FINANČNE SCENE Najpopolnejši pregled slovenskega finančnega dogajanja je vsekakor bil v dneh od 16.-19. aprila v ljubljanskem Cankarjevem domu na 4. finančnem sejmu Kapital 96, ki se ga je udeležilo več kot 80 razstavljalcev iz domovine in tujine. Obiskovalcem in sodelujočim je - poleg razstave zlata, nakita in dragocenih ur ter razstave ponarejenega denarja - sejem približal finančno sceno tudi z več kot 60 predavanji in okroglimi mizami ter pogovori. Slavnostni govornik na otvoritvi je bil Janez Kopač, predsednik o-dbora državnega zbora za finance in kreditno-monetamo politiko, ki je finančni sejem označil za "u-gledno institucijo". Čestital je Srečku Pirtovšku, prvemu človeku slovenskega finančnega sejma in nasploh velikemu poznavalcu financ, v govoru pa je Kopač izrazil tudi zadovoljstvo s finančnim sejmom Kapital, ki se po njegovih besedah "vsako leto znova dokapitalizira". Za vse tiste, ki jih zanima usoda tolarja, je bil prav gotovo poleg drugega sejemskega dogajanja zelo zanimiv tudi pogovor z guvernerjem Banke Slovenije, dr. Francetom Arharjem. To predavanje je bilo med vsemi prireditvami v o-kviru sejma Kapital 96 najbolj obiskano. Nosilne teme mnogih strokovnih predavanj, na katerih so predavali tako domači kot tuji predavatelji, so bile: Kako in kdaj z delnicami na borzo, Terminsko Banka Celje d.d. na sejmu KAPITAL 96 SO STVARI KI JIH IAHKO PONUDI LE DOBRA BANKA “ ,rx: zl* širše sejemske predstavitve. trgovanje in zaščita pred riziki, Kako izterjati terjatve, Kako zaslužiti na borzi in Kako postati borzni posrednik. O poteh in stranpoteh slovenske privatizacije pa sta spregovorila nekaj več še Mira Puc, direktorica Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo, in dr. Edo Pirkmajer, državni sekretar za privatizacijo. Veliko pozornosti so organizatorji tudi letos namenili borzi za začetnike, saj so pripravili trikrat dnevno enourna brezplačna predavanja o borznem trgovanju za začetnike, enkrat dnevno pa tudi predavanje o terminskem trgovanju za začetnike. Na četrtem slovenskem finančnem sejmu Kapital 96 se je s svojo ponudbo predstavilo veliko število slovenskih bank, borznih hiš, zavarovalnic, podjetij za svetovanje, zlatarjev, oblikovalcev nakita itn, skratka vsi, ki v slovenskem svetu financ kaj pomenijo. grj ha banka v c bolj utrjuje svoj k, se lahko pohvali z vcc kot 130-ugled m položaj tako v sloven- cino tradrcrjo organrzrranega skem prostoru kot v mednarodmh bančništva Svojim strankam za-poslovmh krogih. V lanskem letu gotavlja celovit bančni servis, pa je bila uspešna na vseh področjih naj gre za zasebnike in podjetnike svojega poslovanja, med najpo- ali fizične osebe. Kot banka, ki povečanje tržnega deleža. Kon- razvojem in dopolnjevanjem prebivalstvu, delež slabih posojil njimi na najsodobnejši način ter pravnih oseb sc še vedno nepre- gospodarno in varno nalagali dc-stano zmanjšuje, odprli so štiri nama sredstva. Banka Celje ures-nove poslovne enote: v Krškem, mcuje svoj slogan: so stvan, ki jih Velenju, Mozirju in v Celju ter ob lahko ponudi le dobra banka. koncu leta imeli 945 delničarjev in poslovanje zaključili s 799 mio SIT dobička: _______ : Maja Zagoričnik BLAGOSLOVILI OBNOVLJENO CERKEV V STOPNIKU Zadnjo nedeljo v malem travnju so popoldan blagoslovili podružnično cerkev v Stopniku. Blagoslovitev je opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger v prisotnosti vseh dekanijskih duhovnikov ter vernikov žalske občine. Videti pa je bilo tudi avtomobile z registracijami drugih slovenskih krajev. Pred tem je bil še tradicionalni Jurijev sejem, saj ima Tabor Sv. Jurija za farnega patrona. Že vrsto let ima na Jurijevo nedeljo ponavadi tudi t.i. Jurijev sejem. Po blagoslovitvi je bila še sv. maša, ki jo je daroval škof ob asistenci dekanijskih duhovnikov. V okviru proslav, ki so namenjene obisku papeža v Sloveniji, bodo še druge svečanosti, med njimi koncert duhovnih pesmi mlade žalske operne sopranistke Andreje Zakonjšek, 11. maja, na predvečer prihoda papeža, pa bodo molitvene ure in svečano bogoslužje, na katerem bo zbrane vernike nagovoril župan Milan Dobnik. Tej svečanosti bo sledil še slavnostni koncert domačina Robija Zupanca. -nko Utrinek s sejma SALON POHIŠTVA AMBIENTA Salon pohištva Ambienta, d.o.o., podjetje za trgovino, zastopstvo, proizvodnjo in inženiring, je eno prvih takšnih podjetij v svoji okolici. Svoje prostore ima v Petrovčah, deluje pa že od leta 1991. Salon ambienta ob magistralni cesti Žalec - Celje V svojem programu ponuja vso pohištvo domačih proizvajalcev, sedežne garniture in kuhinje pa prihajajo tudi iz uvoza, predvsem iz Italije. So vrhunske kvalitete in izdelane po načrtih priznanih arhitektov, zato sodijo v visok kakovostni razred. “Trudimo se slediti modnim tokovom,” je povedala lastnica Am-biente Jadranka Zakovšek. Hkrati je z obžalovanjem ugotovila, da se naša pohištvena industrija premalo oziroma prepočasi prilagaja modnim novostim. V Ambienti svojim strankam tudi svetujejo. “Pred nakupom pohištva je treba prostor izmeriti in ga po možnosti tudi narisati,” je povedala Jadranka Zakovšek. “Mi potem svetujemo glede najboljše postavitve pohištva v prostoru ter glede skladanja z ostalim pohištvom v stanovanju. Največ je seveda odvisno od potreb in želja kupca, saj mora biti pohištvo funkcionalno.” Še vedno so zelo popularne omare, ki jih je mogoče kombi- Teh pa je kar precej. Modne so barve oreha in bukve v kombinaciji z modro, zeleno in roza, kar daje pohištvu nadih sproščenosti in razgibanosti. Veliko se uporablja naravni les, ki ni obdelan z laki, saj so ti zdravju škodljivi. Namesto lakiranja se v zadnjem času uporablja voskanje. Prav tako je modernejše masivno pohištvo, ki pomeni tudi dolgotrajnejšo naložbo. nirati in dokupovati po želji, vendar jih je premalo izdelanih pri nas. Takšno pohištvo omogoča spreminjanje postavitve in tako vnaša pestrost v dom. V Ambienti pa poleg svetovanja in kvalitetnega pohištva nudijo tudi zelo ugodne plačilne pogoje. To so ugodne cene, visoki gotovinski popusti in bančni krediti. TALIJA M. ZA HIŠO VSE NA ENEM MESTU Gradbeno tehnična trgovina Kovinooprema Parižlje deluje v sklopu Kmetijske zadruge Parižlje, d.o.o., in ponuja vse, kar je potrebno za dom in okolico. V njej je moč kupiti gradbeni material, ki obsega 80 odstotkov prodajnega programa. To so predvsem opeke in veziva. Poleg tega pa imajo v Kovinopremi tudi barve in lake, okovje, belo tehniko, orodja in kolesa. Svojim strankam ponujajo tudi motorna kolesa, vrtna orodja in gugalnice. keramičnih italijanskih ploščic. Zaradi zelo dobre založenosti jih obiskujejo stranke ne le iz bližnje okolice, pač pa tudi iz Velenja in Spodnje Savinjske doline. "Poznajo nas predvsem po ugodnih cenah in dobri založenosti,” je povedal Brane Cimperman, poslovodja Kovinoopreme. V zadnjem času v večji akciji ponujajo keramične ploščice, saj so opazili večje povpraševanje. “Ponujamo tako kakovostne dražje keramične ploščice, kot tudi klasirane iz uvoza in domačega trga,” je dejal Brane Cimperman. Vsako leto pripravijo tudi sezonsko akcijo prodaje motornih vrtnih kosilnic s štiritaktnim Brigsovim motorjem. Te prodajajo po 25.900 tolarjev. Eno leto pa že teče akcija “Black Decker - staro za novo”. Zanimivo je tudi, da so vsi prodajalci v trgovini Kovinooprema zelo mladi. “Vedno se trudi- mo ustreči našim strankam,” je zatrdil Brane Cimperman. TALIJA M. v Se so dobri ljudje: __ — V' DET M ARJI SO DOBILI NOVO HIŠO Detmarji, mati in pet otrok, so krajani Ljubnega ob Savinji. Že tako so imeli težko življenje, saj niso imeli ne elektrike in ne vode, pred kratkim pa jim je pogorela še hiša. Sosedje so pomagali rešiti vsaj nekaj oblek in posteljnine. Vse drugo je zgorelo. Čez noč so ostali brez strehe nad glavo. Mama, ki je že tako krhkega zdravja, je bila pri izbruhu požara zelo poškodovana in bila deset tednov v bolnici na plastičnih operacijah. Do požara je prišlo, ko je mama menjavala plinsko jeklenko. “Takrat je bil še sneg in smo morali celo plužiti, da so gasilska vozila lahko pripeljala do goreče hiše,” se spominja Franc Trbovšek, sosed Detmarjev in organizator humanitarne akcije za nakup njihove nove hiše. “Za dva dni smo Detmarje namestili pri nas doma, potem pa smo že začeli razmišljati, kje bi jih bilo moč začasno namestiti. To nam je uspelo v hiši, ki je bila izpraznjena mesec dni pred tem. Poklicali smo lastnika v Domžale in on se je strinjal, da se Detmaiji v hiši naselijo do pomladi.” Ker v občini ni bilo na voljo nobenega solidarnostnega stanovanja za Detmaije, se je Franc Trbovšek odločil za zbiranje prostovoljnih prispevkov. Takšna akcija se je že maja preteklo leto izkazala za uspešno, ko je pogorela hiša nekemu drugemu sosedu in so mu sosedi prav tako priskočili na pomoč. “Želel sem, da bi Detmarjem lahko priskrbeli streho nad glavo. Žalostno pogorišče Detmarjevih Že dan po požaru smo imenovali ožji odbor in se sestali pri županji Ljubnega. Štiriindvajset članov si nas je razdelilo teren in šli smo zbirat prostovoljne prispevke,” je povedal Franc Trbovšek. “Tudi gospod župnik nam je priskočil na pomoč z javno objavo naše akcije. Zbiranje prispevkov smo zaključili v treh tednih.” Nato se je pričel nakup hiše. Za najbolj ugodno varianto se je izkazala hiša, katere najemnica je mesec dni prej umrla. Z lastnico so se dogovorili za ceno 24 tisoč DEM in Detmaiji so hišo pričeli urejati. Ob tem so izrazili svojo veliko hvaležnost vsem, ki so jim priskočili na pomoč pri iskanju novega doma. Franc Terbovšek: "Solidarnost ljudi še ni zamrla." “Nikjer nismo naleteli na zaprta vrata,” je dejal Franc Trbovšek. “Akcija je res dobro uspela, še sploh, če vemo, da sta bili kar dve takšni akciji zaporedoma, kar lahko postane že kar precejšen strošek tudi za darovalce prispevkov. Vendar sem bil sam vseskozi prepričan v uspeh akcije, saj dobro poznam Ljubenčane. Moram pa tudi povedati, da so gasilci in Rdeči križ zelo pomagali pri zbi- ranju denarja, prav tako pa je tudi Karitas izdatno priskočil na pomoč.” “Sama sem presenečena in vesela, da so v Ljubnem tako dobri ljudje, saj so prav vsi prispevali po svojih močeh,” je povedala tudi Anka Rakun, županja Ljubnega ob Savinji. TALIJA M. Elizabeta Detmar pred začasnim prebivališčem AVTO KLIME ibP Izjemno ugodna ponudba za vozila Volkswagen, Audi, BMW in Mercedes SOBNE KLIME Goldstar, Samsung, Toshiba TOPLOTNE ČRPALKE Nemudoma pokličite ^ termotehnika 063 701-247 i| ■ KRONOVŠEK SAVINJSKI GAJ CVETI Že mnogi pesniki so zapisali, da je mesec maj najlepši mesec, ker v njem res zaživi živa narava in se razcveti. Tudi v Mozirju, v Zgornji savinjski dolini, so naravnim lepotam dodali še eno. Tam, kjer je še pred sedemnajstimi leti »raslo grmovje in brinje«, je danes zavidanja vreden park, imenovan SAVINJSKI GAJ. Tudi letos so marljivi Mozirčani poskrbeli, da je bo teh najlepših dnevih Savinjski gaj lep in občudovanja vreden. Kot smo izvedeli, so letos vanj kljub dolgi zimi, ki se nikakor ni hotela posloviti, posadili preko 120.000 čebulnic tulipanov, hijacint in narcis, ne manjka pa tudi drugega cvetja. Preden so ga odprli za javnost, so kot vsako drugo leto krepko zasukali rokave, saj je treba postoriti marsikaj, da je Gaj vreden ogleda. Pred otvoritvijo so kar nekaj tednov dnevno imeli okoli 30 prostovoljcev, ki so urejali potke, gredice in etnološke stavbe v tem čudovitem predelu. Kolikšna je ljubezen Moziijanov do tega bisera, nam pove že podatek, da je pred šestimi leti velika ujma tako rekoč zbrisala vsa do tedanja prizadevanja. Tisti najbolj črnogledi so mu že prerokovali ko- nec, vendar so se na vso srečo zmotili. Ponovno so zgrabili za delo. Nanesen prod in mulje je bilo potrebno skrbno odstraniti, na to mesto pa navoziti tisoče kubikov plodne zemlje, da so ga lahko obnovili. Ker temu sami niso bili kos, pa čeprav so največ storili sami, so poklicali na pomoč vrtnaije iz cele Slovenije. Res se ne morejo kosati z znanim Arboretumom Volčji potok, vendar se tudi mozirčani svojega dela ne morejo sramovati. Se več, v njega so postavili etnološko zanimive objekte, kot je preužitkarska hiša, stara kmečka hiša, čebeljnjak, mlin, ki so ga letos temeljito prenovili in kmečko hišo, ki služi kot osrednji prostor, kjer se obiskovalec lahko malo odpočije in sprosti, pogovori s prijaznimi domačini, ki so vedno pripravljeni postreči z vsemi potrebnimi podatki. Žal pa je še vedno nerazčiščen status lastništva tega res lepega kompleksa. Nekoč je tu bila t.i. trška gmajna, v kateri so našle zase le nekaj za pod zob nezahtevne koze. Ko so ga entuzijasti uredili kot je treba, pa bi si ga rad prilastil marsikdo. Z denacionalizacijo so se pojavile včasih tudi čudne želje. Prevladuje pa mnenje, da bi bilo najbolje, da bi lastnik bila občina, ki bi dala koncesijo upravljavca tistemu, ki je najbolj sposoben upravljati z njim, to pa je brez dvoma Etnološko hur-tikulturno društvo, kateremu gre zahvala, da je to cvetoči biser tega lepega dela naše lepe dežele - pravega raja na južni strani Alp. -nko GORNJEGRAJCANI PROTI RADARJU Zadnjo aprilsko sredo zvečer je bila v Gornjem Gradu javna tribuna o nameravani postavitvi radarjev na Menini planini. Kot na ostalih javnih tribunah so tudi tukaj odločno nasprotovali nameri, da postavijo na Menini planini civilni in vojaški radar, sklicujoč se na status krajinskega parka. Predvsem pa je bilo na javni tribuni čutiti, da ljudje ne zaupajo nikomur več, zato so bila tudi jalova vsa prizadevanja tistih, ki so hoteli prisotne prepričati o nujnosti posega v ta krajinski park zaradi varnega letenja in pristajanja na Brniku, kakor tudi o drugih ciljih postavitve radarja. Na tribuno so povabili vse zainteresirane, ki so zagovaijali eno ali drugo plat, vendar je le bilo čutiti na obeh straneh nekoliko več strpnosti kot na ostalih zborovanjih. Tudi tokrat je dr. Jeglič predstavil vpliv elektromagnetnih sevanj na živo naravo s poudarkom, da se zaščiti vse premalo posveča tudi v Evropi. Poudarili pa so, da so o tem sprejeli svoja stališča tudi občinski sveti, ki so se vsi uprli postavitvi radarjev na tej planoti. Takšne pa so bile tudi reakcije zagovornikov, saj so tudi oni zelo umirjeno povedali, da pač do postavitve ne bo prišlo, če se bo pokazalo, da bi postavitev res bila tako nevarna in nezaželena, kot je bilo rečeno v prvih razgovorih. V nedeljo bo protestni pohod Gornjegrajčanov na Menino in na vrhova Vivodnik in Ščavnik, kjer bodo podpisali proteste proti nameravani gradnji. Zanimiva pa je ugotovitev Ludvika Bokala, ki je povedal, da če bi nekdo predlagal postavitev radarjev ob osamosvojitveni vojni, bi vsi to sprejeli z navdušenjem, danes pa nekateri tudi zlonamerno ali iz čistega osebnega nagnjenja temu nasprotujejo. Žal bi duhove pomirila ena velika letalska nesreča, saj takrat bi tudi tisti najbolj zagreti nastprotniki ne bi imeli ne materialne in ne moralne o-snove za nasprotovanje. Žal pa je tematika prišla na dan v nepravem času, saj je skoraj očitno, da so stvari začeli politizirati v nepravem času, saj je skoraj očitno, da so začeli nabirati politične točke pred jesenskimi volitvami. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo zaradi tega porabljenega še veliko črnila. -nko METRSKO BLAGO t POZAMENTERIJA J MODNI DODATKI V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: K 7i P K /I t 'K P /l\ - velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga - izbira blaga za birmanska oblačila - nova kolekcija blaga chanel vzorcev - velika izbira svile - mečkana viskoza - mikrojibre vseh vrst - enobarvne mikrofibre in viskoze - vzorčaste mikrofibre in viskoze - svilene rute - hlačne nogavice Lift up Kvaliteto prodajamo poceni! KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC -K Ti P K t -K U P IR 4 PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM Pogovarjali smo se z dr. Cvijeto Pahljino, spec, psihiatrinjo 9781 - KLIC V DUŠEVNI STISKI Dr. Cvijeta Pahljina opravlja zdravniški poklic 27 let, s psihiatrijo pa se ukvarja že več kot 20 let. Pravi, da je zadovoljna s svojim poklicem in ji ni žal, da se je odločila zanj. dr. Cvijeta Pahljina: "Če se človek ukvarja z ljudmi, mora imeti posluh zanje!” Foto: S. J. “Ne bi ga zamenjala za drugega. Ko sem v srednji šoli razmišljala, kakšen naj bo moj življenjski poklic, sem čutila, da naj bi to bilo delo, s katerim bi lahko bila v kontaktu z ljudmi in bi lahko ljudem pomagala. Zdelo se mi je, da je zdravniški poklic najbližje mojim željam in razmišljanjem, zato sem se brez velikih dvomov vpisala na medicino in sem še vedno prepričana, da sem se pravilno odločila.” “Kakšna osebnost pa mora biti psihiater?” “Če se človek ukvarja z ljudmi, mora imeti posluh zanje. To velja tako za splošne zdravnike kot tudi za specialiste. Potrebno je imeti sposobnost zares poslušati človeka in ga razumeti, saj kontakt med zdravnikom in pacientom zelo močno vpliva na uspešnost zdravljenja. Še posebej pa je to pomembno za psihiatra, ki se izključno ukvaija s človeško dušo in s svojo osebnostjo bistveno vpliva na potek zdravljenja. Pri psihiatričnem delu je prav osebnost psihiatra orodje, s katerim se opravlja zdravljenje, prav kakor na primer kirurgi uporabljajo skalpel. Dober zdravnik naj bi bil v prvi vrsti dober človek in njegova osebnost naj bi bila čim boljša. Psihiatri se moramo še posebej zelo truditi, da bi se izoblikovali kot zelo dobre osebnosti. To delo traja vse življenje. Psihiater je lahko malo bolj trden, malo bolj nežen ali malo bolj duhovit, lahko je malo bolj zadržan, vendar pa se v najbolj čuti njegova dobrota. Čuti se, ali nekdo želi svojemu pacientu z vsem srcem dobro.” “Odkar ste se začeli ukvarjati s psihiatrijo, ste se seznanili z različnimi stiskami ljudmi.” “Najprej sem se ukvarjala s psihiatrijo na bolnišničnem oddelku, nato sem delala na psihiatričnem dispanzerju, zdaj pa delam kot zasebnica. Delala sem tudi na Hrvaškem, kjer sem končala študij psihiatrije, nato pa še v Vojniku. Narava dela se je spreminjala zaradi lokacije, kjer sem delala. Glede problematike na Slovenskem oziroma na Celjskem pa bi lahko rekla, da najtežji problemi izvirajo iz alkoholizma. Ta s seboj pripelje težave v človeku samem, v njegovem odnosu do dela in do dužinskih članov. Nato alkoholizem pripelje do zdravstvenih težav, saj je življenjska doba alkoholikov do 20 let krajša od običajne. Razen tega so alkoholiki nagnjeni k uničevalnemu odnosu do samega sebe in do svojega okolja. Pogosto prihaja kot skrajni izraz tega uničevalnega odnosa tudi do samomora. Samomor je žal na Celjskem zelo prisoten. Slovenija je po številu samomorov na sploh vodilna v svetovnih merilih.” “Kje pa so vzroki za tako visoko stopnjo samomorov pri nas?” “Ljudje so nagnjeni k posnemanju vedenjskih vzorcev iz svojega okolja. Če posamezniki že od otroštva naprej opazujejo, da se ljudje ravnajo po določenem vedenjskem vzorcu, bodo to posnemali. Tako vidijo, da gredo že mladoletniki v gostilno ter pijejo ob veselih in žalostnih dogodkih. V okolju se tako dogajajo tudi samomori, ki jih posnemajo že mladoletniki, saj mislijo, da je rešitev, če jim nekaj v življenju ne uspeva, v smrti. Nivo življenjske energije in odgovorosti do družine, otrok in družinskih partnerjev je na splošno nizek. To se odraža tudi v življenju družine, ki stoji na rahlih temeljih, saj mladi, ki sklenejo zakon, ne prevzamejo več odgovornosti za obstoj dolgotrajne zakonske skupnosti. Ne zavedajo se, da zakon ne more izpolniti svojega osnovnega namena - nuditi čustvene varnost svojim članom, če ni načrtovana kot doživljenjska skupnost ne glede na težave, ki se lahko v njej pojavijo. Zakonci prepogosto vstopajo v zakon s figo v žepu, zato se njihovi otroci razvijajo v negotove osebnosti, ki ne zaupajo sami vase. Vsak človek bi moral biti prepričan vase, da določenih stvari ne bo storil nikdar v življenju, na primer, da ne bo nikdar ubijal. Vendar so tega sposobni le tisti ljudje, katerih starši so držali obljubo zakonski zvezi tudi takrat, ko je bilo težko. Če pa otrok opazuje ljudi, ki bežijo pred težavami, ki naglo menjavajo partnerje, ki v skrajnosti morda storijo tudi samomor, tedaj ne more biti povsem, prepričan vase in lahko v določenih okoliščinah tudi odpove. Zaradi tega splošnega mlahavega vzdušja brez trdne opore se razvijajo mladi, ki posnemajo vdajanje alkoholizmu in v skrajnih primerih tudi samomor.” “Je torej med vašimi pacienti veliko mladih?” “Kar precej mojih pacientov je srednješolcev, vendar prevladujejo starejši pacienti, predvsem tisti, ki so že prestopili 50 let. Takrat se namreč prične spreminjati telo, kar vpliva tudi na duševnost človeka. Večina ljudi, ki pri meni poiščejo pomoč, je starih od 25 do 55 let. Pretežno prihajajo ljudje, ki imajo težave v družini, v zakonu ali pa v delovni organizaciji. V zadnjih letih se je povečalo število primerov, ki so posledica socialnih dogajanj v družbi, saj je šel doberšen del podjetij v stečaj. Ljudje so ostali brez delovnih mest ali pa so zelo negotovi glede zaposlitve. V zadnjem letu so se iz razlogov socialne negotovosti pojavili tudi ekstremni primeri gladovne stavke ljudi, ki svojih problemov niso znali reševati na drugačen način. Obrnili so se na našo ambulanto in na naš telefon za klic v duševni stiski. S svetovalci sem se trudila na najboljši način pomagati in mislim, da nam je kar precej problemov uspelo razrešiti.” “Telefon za klic v stiski deluje Že deset let. Kako je prišlo do začetkov njegovega delovanja?” “Ideja je bila v glavnem moja, pridružili pa so se mi še nekateri kolegi s psihiatričnega oddelka v Vojniku. Naredili smo raziskavo glede samomorilnosti na Celjskem, s katero smo želeli prikazati pomembnost tega problema in kakšno preventivno pomoč lahko nudi ustanovitev klica v duševni stiski. Število klicev je skozi leta variralo od tri do sedem klicev Stran 12 dnevno. Ti pogovori imajo svoj terapevtski pomen in tega, ki pokliče v stiski, poslušamo tako dolgo, kolikor želi govoriti. Skozi pogovor že sam najde nekakšen izhod iz stiske. Ti pogovori lahko trajajo tudi več kot uro. Prednost pomoči preko telefona je v tem, da lahko človek v stiski v trenutku vzpostavi komunikacijo s svetovalcem. Ni se potrebno posebej pripravljati na pogovor in ne na osebni kontakt s svetovalcem. Tu je zelo močna koncentracija na samo vsebino pogovora, zagotovljena pa je popolna anonimnost. Oseba, ki pokliče, lahko ob vsakem trenutku kontakt prekine, lahko pa kliče tolikokrat, kolikor želi. Pogosto spremljamo nek problem več časa in na koncu dobimo tudi ugodno povratno informacijo, ko je problem rešen.” “Kakšni pa so kriteriji za svetovalce?” “Pomembna je osebnost svetovalca, zahtevamo pa tudi srednješolsko izobrazbo. Svetovalec mora biti polnoleten, opraviti pa mora uvodni seminar za to delo. Nato mora biti prisoten na telefonu pod vodstom mentorja in ko mentor oceni, da je svetovalec sposoben za samostojno delo, lahko začne delati sam. Dvakrat na mesec mora priti tudi na mesečne sestanke, na katerih analiziramo svoje delo. Bili bi veseli, če bi se oglasil še kakšen prostovoljec, saj nekateri delajo že leta in se postopoma izčrpajo.” “Ali je klic v stiski dovolj znan med ljudmi?” “Problem obveščanja ljudi je stalni problem in prav zato bi potrebovali nekoga, ki bi se poklicno ukvarjal s tem. Zaen- “Na klicu v duševni stiski delajo prostovoljci. ” “Sprva smo zamišljali, da bo delo na telefonu finančno podprto, vendar tega nismo dosegli. Danes lahko rečem, da je to dobro, saj so tudi v tujini te službe sestavljene tako, da imajo profesionalno vodstvo, ki dobi plačilo za svoje delo, svetovalci pa delajo kot prostovoljci brezplačno. V glavnem svetovalci ne pričakujejo, da bodo dobili plačilo, vendar se pojavijo finančni problemi, ko je potrebno organizirati izobraževanje, seminarje in literaturo. Sama vodim telefon brezplačno, čeprav je v tujini vodstvo plačano. Tudi pri nas bo potrebno uvesti polno zaposlitev vsaj za eno osebo, ki bo poklicno opravljala to delo. Vključili smo se v Mednarodno organizacijo kriznih telefonov. Leta 1994 smo ustanovili slovensko združenje kriznih telefonov, kateremu predseduje Celje.” krat nismo dovolj znani, kar ugotavljamo na občasnih preda-vanjah po srednjih šolah. Prav zaradi tega nam je zelo dobrodošlo sodelovanje z vašim časopisom, saj bo tako več ljudi, ki nas potrebujejo, tudi izvedelo za nas. Poudarila bi, da je ta telefon namenjen prav vsem, ki so v kakšni duševni stiski ali bi se radi o čem posvetovali. Pogovor lahko namreč človeku razsvetli pot, po kateri naj bi šel dalje.” “Ali pri nas še veljajo predsodki glede pregledov pri psihiatru?” “Seveda še veljajo. Nismo še Amerika, kjer je moderno imeti svojega psihiatra in pomeni psihiater nekakšen statusni simbol. Mislim pa, da se bo to s časom spremenilo in ljudje ne bodo imeli več občutka, da so duševno bolni, če so odšli po pomoč k psihiatru.” NATAŠA VERK PREDSTAVITEV SOLE SHEN QI V četrtek, 18. aprila, je bila v dvorani Centra za zdravstveno zavarovanje v Celju predstavitev šole Shen Qi. Izraz v slovenskem prevodu pomeni “življenjska energija”. To je kitajska metoda alternativne medicine, ki jo je zasnovala kontroverzna Kitajka Wang Aiping. Ta je med drugim članica znanstvenega instituta Kitajske in ženska, ki je pri 27-ih zapustila kariero uspešne borzne posrednice ter se posvetila študiju tradicionalne medicine. Svoje vedenje je nato razširila po kitajskem, v Evropi ter v Južni in Srednji Ameriki, zadnji dve leti pa je bila v Arizoni, New Torku in Kanadi. Šolo, ki bo v Celju potekala v obliki predavanj in vaj, bodo vodili njeni učenci. Wang Aiping je trenutno tudi sama pri nas. Metodo promovira po vsej Sloveniji, ustanavlja šole in ima obenem uvodna predavanja. Shen Qi je višja stopnja njenega učenja, nadgradnja metode Qi Gong, s katero je pred leti na eni strani zdravila množice Slovencev, na drugi pa razburkala slovensko javnost. Pravi, da je Qi Gong naravna energija; z njeno pomočjo je mnogo ljudi našlo v življenju mir in zadovoljstvo. Shen Qi pa je univerzalna, vodilna in kreativna energija, ki ustvarja vse, kar obstaja. Pravi, da jo je razvila šele leta 1992 na podlagi spiritualnega znanja in dolgoletnih izkušenj. Z njo lahko izrujemo korenine fizičnih bolezni, emocionalno neuravnovešenost in duševne motnje. Kajti če zaznamuje izraz Shen Qi v materinem jeziku gospe Wang “življenjsko energijo”, zaznamuje beseda Qi Gong samo “zrak”. To je po njenem bistvena razlika teh dveh metod. Tako je prav zaradi svoje univerzalnosti ta slednja stopnja učenja še posebej primerna za tiste, ki se iz kakršnih koli razlogov ne morejo premikati ali pa imajo premalo energije za telesne vaje. Kitajska zdraviteljica je na predstavitvi šole v Celju dejala: “Svoje znanje posredujem ljudem, tako da sem v nenehni povezavi z novo, svežo energijo. Kakor se razvija vesolje, se razvijam tudi jaz. Spreminjajo se besede, a cilj ostaja isti. Obenem pa je moja osnovna naloga ta, da ljudem, tudi tistim, ki ne verjamejo v moje učenje, odprem oči v smislu skrajno preproste življenjske resnice, ki se glasi: “Ne skrbite, bodite srečni.” Kajti ravno razkorak med našimi pretiranimi željami in realnostjo ustvarja frustracije, razočaranja in kot posledico vsega tega fizične bolečine.” Wangova po nekajletnem premoru torej nadaljuje svoje poslanstvo pri nas. Na Temeljnem sodišču v Ljubljani še vedno ni končana tožba, v kateri jo dolžijo hudih telesnih poškodb treh ljudi, ki naj bi bile povzročene iz malomarnosti. Trije mladoletniki so si namreč zaradi prenehali vbrizgavati inzulin, kar bi skoraj privedlo do tragičnih posledic. Ti trije mladoletniki pa so po drugi strani zagotovili, da jih Wangova nikoli ni navajala k temu, da opustijo zdravila, ampak so se za to odločili sami. Kakorkoli že, pomembno je dejstvo, da si zahodna medicina v svoji samozadostnosti ne bo mogla več dolgo zatiskati oči in odklanjati vse, kar ni v njeni domeni, ampak se bo morala odpreti in začeti dopolnjevati z alternativnimi smermi. _____________________MAJA JER1Č\ ŠOPEK SOLZIC ZA VAŠE OTROKE Pod takšnim geslom je Vlado Pareinik v novi Galeriji gmfike v Dobrni na ogled postavil 99 svojih likovnih del. To so grafični listi s pasteli, na katerih so upodobljeni šopki namišljenega cvetja. Vlado Pareinik je likovni samorastnik iz Mozirja. Z risanjem in slikanjem se je pričel ukvarjati pred 42 leti v vajeniški gradbeni šoli v Ljubljani. Takrat so nastale prve karikature, zatem pa je sledila še vrsta ciklov. Vlado Pareinik je svoja likovna dela mzstavljal ie več kot 30-krat, od tega je bilo kar 20 razstav samostojnih. Čisti izkupiček od prodanih del v Dobrni bo Vlado Pareinik namenil v Sklad za lačne otroke preko Republiškega Rdečega kriia Slovenije. To je njegova deveta dobrodelna samostojna likovna postavitev, na ogled pa bo postavljena skozi ves mesec maj. TALIJA M. IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNA NEZGODA S HUDO TELESNO POŠKODBO ŽALEC, 22. april - Ob 23:30 uri se je na lokalni cesti v Gotovljah zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, ena pa lažje. Na vozilih je nastala materialna škoda za okoli 1.200.000 tolarjev. 23-letni Aleksander J. iz Ložnice pri Žalcu je vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz smeri Podloga proti centru naselja Go-tovlje. V ostrem desnem nepreglednem ovinku ga je zaneslo na levo, kjer je zapeljal čez levi rob vozišča in nato trčil v živo mejo, nato pa še v dve parkirani vozili na dvorišču stanovanjske hiše Gotovlje št. 89. Poškodovani parkirani vozili sta last podjetja Kovintrade Leasing v Celju. Pri tem se je hudo telesno poškodoval sopotnik v Aleksandrovem vozilu, 23-letni Bogdan G. iz Žalca, voznik Aleksander pa lažje. Oba sta bila prepeljana z reševalnim vozilom v bolnišnico v Celju. PROMETNA NEZGODA S SMRTNIM IZZIDOM ŽALEC, 26. april - Ob 16:40 uri se je na magistralni cesti na Vranskem zgodila prometna nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje, tri so bile hudo telesno poškodovane, tri pa lažje. Na vozilih je nastala materialna škoda za okoli 1.810.000 tolarjev. 55-letni voznik osebnega avtomobila Gerhard K. iz Avstrije je vozil terenski osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Žalca proti Ljubljani. Na Vranskem, na ravnem delu ceste, je zapeljal na levo stran vozišča in oplazil s prednjim levim delom po celotni dolžini tovorni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri vozil 44-letni Anton S. iz Pesnice. Po oplaženju je vozilo silovito trčilo v nasproti vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozil iz smeri Ljubljane 28-letni Alojz Z. iz Murske Sobote. Osebni avtomobil je odbilo levo izven vozišča. V tem času je iz smeri Ljubljane vozil za vozilom Alojza 18-letni Klemen Š. iz Kranja in trčil izven vozišča v Alojzov osebni avtomobil. Voznik Alojz je poškodbam na kraju podlegel, sopotnika, 44-letni Janko B. Iz Maribora in 44-letni Radoslav D. iz Ptuja, sta bila hudo telesno poškodovana, 44-let-ni Milan S. iz Ptuja pa lažje. Hudo telesno se je tudi poškodoval voznik Gerhard. V vozilu Klemena Š. sta se lažje telesno poškodovali sopotnici, 42-letna Majda Š. in 15-letna Martina iz Kranja. VLOM V STANOVANJE ŽALEC, 22. april - Med 9:00 in 15:30 uro je neznani storilec vlomil v stanovanje, last Bogomila P., na Tomšičevi ulici v Žalcu. Iz stanovanja je odnesel 4 ženske prstane in z dejanjem oškodoval lastnika za okoli 75.000 tolarjev. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL ŽALEC, 24. april - Med 21:30 in 23:00 uro je neznani storilec vlomil v parkirani osebni avtomobil, znamke CHRYSLER-USA JEEP, GRAND CHEROKE, parkiran na parkirišču pred gostilno Štorman v Šempetru. Vozilo je po vsej verjetnosti poskušal o-dpeljati, kar pa mu očitno ni uspelo. Z dejanjem je oškodoval lastnika, Kovintrade Celje, za okoli 10.000 tolarjev. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL ŽALEC, 25. april - Preko noči je neznani storilec na parkirišču pred gostiščem Krimi v Veliki Pirešici vlomil v parkiran osebni avtomobil, znamke JUGO 55. Iz vozila je odtujil avtoradio znamke Lewis, zvočnike, ojačevalec in sončna očala. Z dejanjem je oškodoval lastnika Andreja P. Iz Studenc za okoli 35.00 tolarjev. VLOM V KLET POLZELA, 27. april - V noči na petek je neznanec na Polzeli vlomil v klet Jožeta M. in iz notranjosti odtujil 5 ribiških palic in 150 1 belega vina Laški rizling v skupni vrednosti 170.000 tolarjev. OSKUBIL TOVORNJAK V noči na ponedeljek je neznanec s tovornega avtomobila znamke MAN, ki je bil parkiran ob regionalni cesti v Topovljah, demontiral desna vrata kabine in stopnice. Z dejanjem je lastnika Marjana L. oškodoval za okoli 600.000 tolarjev. MOPEDISTU ZAPRL POT Iz smeri Rečice ob Paki proti Šmartnem ob Paki je vozil traktor 21-letni Franc L. iz Rečice ob Paki. Pri stanovanjski hiši Rečica ob Paki št. 68 je s traktorjem zavil v levo in zaprl pot vozniku motornega kolesa, 16-letnemu Bojanu iz Letuša. Med vozili je prišlo do trčenja, pri čemer je voznik motornega kolesa utrpel hude telesne poškodbe. SMRTI Č »iKllovč, 88 le, Angela LEŠNIK iz Hramš, 86 let Ivan PRAPROTIK iz Andraža, 68 let Ernest KORUN iz Kaplje vasi, 74 let ,z Polzele, 50 let Jožef PEVNIK iz Podvina, 83 let Frančiška TRAVNER iz Letuša, 70 let Ivana KOTNIK iz Založ, 83 let Ana BRINOVEC iz Gotovelj, 91 let Janez PRI Sl AN iz Malih Braslovč, 85 let m,d iz Zahomc, 62 let Rozalija POTOČNIK “ ',J lcl :rT=™;J Terezija HERČEK iz Žalca, 74 let ROJSTVA Marjetka HRIBERNIK iz Ponikve - fantka Ida STANKO BINCL iz Mozirja - deklico Klementina KOROŠEC iz Polzele - fantka Katarina BOŽIČ iz Braslovč - fantka Vanda MIKUŽ iz Žalca - deklico Vesna TEVŽ iz Šmartnega ob Dreti - deklico Gabrijela SALOBIR iz Žalca - fantka Ivica GOSTE-ČINK iz Mozirje - fantka Karmen DROLC iz Petrovč - fantka Bernarda HOJNIK iz Petrovč - fantka Helena ŠTORGEL iz Rečice Mojca KOLAR iz Šempetra - fantka Barbara DRAME iz Žalca - deklico Monika HREN deklico Vasilija VINDER iz Šempetra - deklico Ivica ŽNIDAR iz Mozirja - deklico POROKE - Peter MARKO iz Tabora in Mirica UKMAR iz Zahomc Aleksander SLAPNIK iz Jeronima in Manja HRUŠOVAR iz Orle vasi GOSTISCE VOLK Studence 52 (Pri Vel. Pirešici) 3310 ŽALEC, tel.: 728-222 Nudimo Vam: - nedeljska kosila -jedi po naročilu - vse vrste sladic Sprejemamo rezervacije za zaključene skupine! Svojim gostom se zahvaljujemo za zaupanje in vabimo v prijetno spomladansko vzdušje! MORANA d.o.o. POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA Parižlje lic, BRASLOVČE tel: 063 720 003, 720 660 “V zadnjih letih se zaradi vse hitrejšega tempa življenja odločamo za več krajših počitnic oziroma oddihov. To gre v prid slovenskim ponudnikom turističnih storitev, ki lahko Slovencem na najmanjši možni razdalji ponudijo številne zanimive turistične programe. Slovenski gostje pa s spoznavanjem domače turistične ponudbe postajajo najboljši “ambasadorji” slovenskega turizma, ko potujejo v tujino in prihajajo v stik s tujimi obiskovalci, ” je mnenja Peter Vesenjak, državni sekretar za turizem. In zares je marsikaj zanimivega prav v naši najbljižji okolici. Zgornja Savinjska dolina je doživetje voda, gora in gozdov. Njeno lepo krajino dopolnjujeta bogata naravna in kulturna dediščina, ki jo znajo domačini varovati, negovati in tudi predstavljati. Gornja Savinjska dolina je pokrajina od izvira Savinje pod Okrešljem do soteske pri Letušu, zajema pa pokrajino ob zgornji Savinji in Dreti. Ograjujejo jo gorski masivi Menine, Golt, Dobrovelj in Kamniško-Savinjskih Alp. Na majhnem področju so nakopičeni različni pokrajinski elementi. V zaključeno celoto so se zlili preko 2000 metrov visoki vršaci, z gozdom pokriti vrhovi srednjegorskega sveta, doline in kotline ob Savinji in njenih pritokih ter številne naravne znamenitosti, ki jih je oblikovala narava skozi svojo zgodovino. Naravo so oblikovali tudi ledeniki, zanimiv je podzemni svet, preko mogočnih sten padajo številni slapovi. Tudi arheološka najdišča so na ogled, pa zanimiva arhitektura in etnološka zapuščina. Obiskovalci Zgornje Savinjske doline lahko izbirajo med planinarjenjem, alpinizmom, jamarstvom, smučanjem, jadralnim padalstvom, jahanjem, pasjimi vpregami, gorskim kolesarjenjem, kajakaštvom, tenisom, lovom in ribolovom. Poleg tega si lahko ogledajo vrsto naravnih znamenitosti, med njimi Matkovo okno, Potočka zijalko, Iglo in Savinjski gaj v Mozirju. Središče Savinjske doline pa je Žalec, eno najlepših tranzitnih mest v Sloveniji, hkrati pa pomebno trgovsko, bančno in gostinsko turistično središče. Žalec ima več kot 800-letno zgodovino, prizadevni žalski turistični delavci pa si prizadevajo za oživitev starega dela mesta ter za ohranitev izvirne podobe mestnega jedra. Žalec je znan po svoji hmeljarski tradiciji in Institutu za hmeljarstvo in pivovarstvo. Tu je tudi Savinova hiša, v kateri je nekoč živel in ustvarjal slovenski skladatelj Risto Savin, danes pa sta v njej muzej in prodajna galerija. Se posebej se Žalčani vsako leto pripravljajo na Taborske kulturne dneve in Žalsko noč, katero obišče preko 50.000 ljudi. V bližini Žalca je še vrsta turistično zanimivih krajev. V Petrovčah stoji Marijina romarska cerkev, Levec je znan po športnem letenju in Liboje po keramiki. V Polzeli si je moč ogledati grad Senek iz 18. stoletja ter park z redkimi, zaščitenimi drevesi. Gotovlje so še posebej zanimive za ljubitelje športnega jahanja. “Domač gost ima v slovenskem turizmu še posebno pomebno mesto," je dejal Peter Vesenjak. “V lanskem letu so Slovenci ustvarili 59 odstotkov od skupnega števia 5,883.064 prenočitev, k temu pa je treba prišteti še enodnevne izlete, obiske muzejev, galerij, športnih centrov in podobno. Od leta 1990 se je število naših potovanj v domače kraje povečalo za 30 odstotkov, kar je tudi posledica izboljšav, ki so jih pripravili naši turistični delavci. ” V Ministrstvu za gospodarske dejavnosti se zelo zavedajo pomembne vloge domačih turistov, zato jim bodo v letošnjem letu posvetili še posebno pozornost. Želimo vam prijetne počitnice! lilij« * USNJENIH IZDELKOV IN JEANSA 'k$ov7i'r» Šlandrov trg 27, 3310 Žalec, Tel.: 063/715 067 : SSS “ “0>K m OBROKE PO UGODNIH CENAH OBI.AČHA ZA MLADE (MAJČKE, KRILCA...) ŠPORTNE VETROVKE J JEANS (MAČK JACK, WILD) /" •*** “» MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV, OB PUČKU Z GOTOVINO PA DODATNI POPUST! RAFTING IN KAJAKAŠTVO NA SAVINJI Savinja je za rajiing in kajakaštvo tehnično najbolj zahtevna reka v Sloveniji, vendar tudi najbolj varna. Sredi aprila se na njej prične sezona za rafting, traja približno do konca junija in se nadaljuje septembra, medtem ko se spusti s kajakom pričnejo sredi maja, glavna sezona zanje pa je julija in avgusta. Šport center PRODNIK - med bistro Savinjo in visokimi gorami Na oboje so se v Šport Centru Prodnik v Okonini dobro pripravili. S kajakaštvom imajo že deset let izkušenj, z raftingom skoraj toliko, lastnik Šport Centra Prodnik Edi Jurjevec pa se že praktično vse življenje ukvarja z veslanjem. Zaveda se, da je od vsega najpomembnejša varnost, zato poskrbi, da imajo njegovi gostje vodnika in učitelja za kajakaštvo in rafting. “Učenje traja kakšno uro, poteka pa v mirni vodi v dolžini 5 do 7 km,” je povedal. “Šele potem veslače pustimo na višjo vodo. Sprva jim damo bolj stabilne čolne, nato pa tehnično bolj zahtevne. Najbolj nevarni so jezi, kjer je povratni tok, zato tja dovolimo veslati le res izkušenim veslačem oziroma tem, ki jih spremlja vodnik. Ob visoki vodi pa nikogar ne spustimo na vodo, da ne bi prišlo do kakšne nesreče.” Kljub temu imajo za vsak primer svoje čolne zavarovane in bi v primeru poškodbe svojemu gostu plačali visoko odškodnino. Zaradi poudarjanja varnosti veslačev in kvalitete čolnov v vseh teh letih niso imeli nobene nesreče, gostje Šport Centra Prodnik pa se večkrat vračajo v Okonino, kjer se lahko spustijo 15 km daleč po Savinji. Ker je reka poleti topla in temperatura vode doseže okrog 20 stopinj Celzija, je Savinja še posebej primerna za turistično kajakaštvo, zaradi svoje varnosti pa za začetnike. IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA Slovenija, 3000 Celje, Mariborska 1, Tel.: 063/21 533 Vabimo Vas, da preživite poletne dni v naši družbi: * SIMONOV ZALIV - AKCIJA : 29.6.-6.7., 7 polpenzionov od 24.600 SIT dalje * družinske počitnice v Slovenskem Primorju / Istri, Kvamerju, zdraviliščih in hribih / možnost bivanja v hotelih in apartmajih * oddih v tujini: 7-dnevni aranžmani v Španiji, Tunisu, Grčiji, Italiji in na Portugalskem * Gardaland - enodnevni izleti 2X mesečno INFORMACIJE IN PRIJAVE: ITA CELJE, Mariborska 1, tel.: 21-533 ETA - Poslovalnica Celje, Stanetova 2, tel.: 441-150 ETA - Poslovalnica Velenje, tel.: 858-798 Ribiči pogosto nasprotujejo raftingu in kajakaštvu, vendar je veslaštvo po ameriških in švicarskih raziskavah po ogrožanju narave na samem dnu lestvice športov. Veslanje namreč ne moti zaroda rib v pesku, saj poteka po visoki vodi. Pri Šport Centru Prodnik se zaradi ribičev in zaradi varnosti držijo urnika, po katerem čolne spustijo v vodo med 9. in 18. uro. “Odziv Slovencev na kajakaštvo in rafting je zelo velik, še sploh v zadnjem času,” je dejal Edi Jutjevec. “Mislim, da je to zaradi vse hitrejšega tempa življenja, ki zahteva tudi hiter način sprostitve. To pa veslaštvo prav gotovo je, saj ne dopušča misliti na nič drugega, kot le na veslanje. Je zelo zabavno in mi se trudimo zagotoviti kar najbolj različne tipe čolnov za sposobnost in želje vsakega, ki se želi spustiti po Savinji.” Med poletjem je obisk Šport Centra Prodnik tako velik, da so za Na brzicah Savinje veslanje potrebne rezervacije na telefon (063) 841-317 ali (063) 341-511. Z rezervacijo je čoln in učitelj zagotovljen. Ker dajo veliko na kvaliteto ponudbe in se trudijo ustreči vsakemu gostu, obisk narašča. Š-port Center Prodnik obiskujejo gostje iz Celja, Spodnje Savinjske doline, Slovenske Bistrice, Ptuja, Maribora, Ormoža, Kranja in Ljubljane ter celo iz Češke, Avstrije in Nemčije. Poleg veslaštva jim nudijo še sprostitev v fitnes centru in kosila, pripravljajo pa tudi poročna slavja. N. V. KS3 MAKSIMALNA IZBIRA SPODNJEGA PERILA MODNIH SPOMLADANSKIH BARV! H®3 ZIMSKE VISKOZNE BLUZE KRATEK ROKAV SAMO 2.775 SIT DES3 OTROŠKI POLETNI KOMPLETI OD 1.645 SIT DALJE Momsi mm na vec mt/i KMALU RAZSTAVA O POTOČKI ZIJALKI V Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti so predstavili načrt Arheološkega inštituta in Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca z naslovom Potočka Zijalka. Načrt so predstavili dr. Katica Drobne, Peter Likar in Ivan Turk. V njihovem načrtu je na prvem mestu postavitev stalne razstave o Potočki zijalki v Logarski dolini, s katero bi širšo javnost seznanili s tem pomebnim arheološkim najdiščem. Razstavo naj bi odprli maja letos v prostorih gostišča Firšt iz Logarske doline. Njeno vzdrževanje bo prevzel Pokrajinski muzej iz Celja. Ob tej priložnosti bodo izdali zloženko o Potočki zijalki in o paleolitiku na Slovenskem, poseben vodnik po razstavi ter ponatisa zvezkov Logarska dolina in Srečko Brodar. Po odprtju stalne razstave o Potočki zijalki bodo na temo Potočke zijalke izvedli natečaj za likovno delo za osnovnošolce in natečaj za spis za srednješolce. Oboje bodo pripravili v soglasju z Zavodom za šolstvo in s sodelovanjem revije Proteus. Potočka Zijalka je po obsegu jamske površine največje paleolitsko najdišče v Sloveniji, hkrati pa tudi najvišje ležeča paleolitska postaja na Slovenskem. Leta 1928 o je odkril Srečko Brodar. Do leta 1935 je pregledal približno četrtino jamskih površin in s pomočjo domačinov iz doline odkopal okrog tri tisoč kubičnih metrov materiala. Odkrili so 150 lobanj jamskega medveda ter ostanke gledalcev, žužkojedov, netopirjev, volka, alpskega svizca, zajca, lisice, kune, risa, jelena in gamsa. Na žalost so bili ti ostanki leta 1945 uničeni med bombandi-ranjem Celja, kjer so bili deponirani. V Potočki zijalki so odkrili tudi bogato kulturno dediščino pračloveka. Ta obsega okrog 300 predmetov, med njimi 132 kosov orodja, predvsem koščenih konic. Ob zahodni steni so odkrili fosilna kurišča z ogljem. Kameno in koščeno orodje je danes shranjeno v Pokrajinskem muzeju Celje. Po letu 1935 se strokovno izkopavanje ni nadaljevalo, zato Potočka Zijalka skriva še pravo zakladnico neodkrite prazgodovine iz mlajšega paleolitika. Zaradi nestrokovnih posegov v jamo, bodo to zaprli s kovinsko ograjo.________________________ GRAFO D£StQN i Levec 70, 3301 Petrovče, Tel.&Fax: 063 / 47 22 44 SITOTISK OFFSET TISK TAMPO TISK TISK NA TEKSTIL ŠTAMPILJKE RAČUNALNIŠKA GRAHKA RAČUNALNIŠKI IZREZ NAPISOV IZ FOLIJ ARANŽERSTVO - ČRKOSUKARSTVO - OBLIKOVANJE RELAX - NAJCENEJŠE POČITNICE RELAK je turistična agencija, ki se je v sedmih letih svojega obstoja zaradi dobrega in ambicioznega tima razširila v Lendavo, Mursko Soboto, Maribor Žalec, Dravograd in Ljubljano. V Relaxu nudijo pester izbor potovanj in počitnic za vsak žep. Z njimi je moč obiskati vso Evropo in letovati na slovenskem in hrvaškem primorju. Vse to ponujajo po izredno ugodnih pogojih, ki jih gotovo uvrščajo med najcenejše turistične agencije. Silvo Breznik - vodja žalske poslovne enote Njihove stranke lahko izbirajo med različnimi plačilnimi ugodnostmi ter tako najdejo primerne počitnice in potovanja zase. Ob prijavi lahko vplačajo 30 odstotkov cene, do odhoda na letovanje 40 odstotkov in nato še razliko, vse to brez obresti. Lahko pa se odločijo na odplačilo na šest čekov s 3-odstotno valorizacijo ali za brezobrestni kredit R+0 odstotkov, česar ne ponuja nobena druga turistična agencija. Poleg tega pa imajo v Relaxu tudi nagrado za hitro odločitev za nekatere hotele na Hvaru, Pelješcu, Cavtatu, Korčuli, Hvaru in Dubrovniku. Za te aranžmaje ponujajo do 20-odstotni popust, če se stranke prijavijo v mesecu maju. Več o tem bo moč izvedeti na predstavitvenih dnevih, ki bodo v žalski agenciji Relax potekali od 13. do 17 maja. lRELAXj Takrat bodo še posebej predstavili svoje programe za Istro, Kvarner, Srednjo in Južno Dalmacijo ter potovanja. Silvo Breznik, vodja žalske poslovne enote, je povedal, da so slovenski turisti iz leta v leto bolj zahtevni, ter da se tudi zavedajo, da je potrebno o počitnicah in potovanjih razmisliti že vnaprej. “Samo za 1. maj potuje preko naše agencije preko 1000 gostov,” je dejal in zatrdil, da skoraj ne poznajo pritožb na svoje delo. “Zelo se trudimo za svoje stranke in se prilagajamo njihovim željam.” Prijazni uslužbenci vedno na razpolago Mislijo tudi na zdravstveno zavarovanje gostov, za brezskrbno potovanje ali počitnice. Omogočajo izbiro med različnimi vrstami prevoza. Poleg tega organizirajo tudi oddih v zdraviliščih, poslovni turizem in letalske karte po zelo ugodnih cenah. Vabljeni na dneve odprtih vrat, kjer vas bodo za vaš obisk nagradili s 5-odstotnim popustom ob plačilu letovanja v Dalmaciji. NATAŠA VERK Irelax2 POČITNICE ’96 * SLOVENSKA OBALA * ISTRA * KVARNER * DALMACIJA * GRČIJA * ŠPANIJA * SICILIJA * BLATNO JEZERO BREZOBRESTNI KREDIT ( R + 0 %) PLAČILO NA 6 ČEKOV DNEVI ODPRTIH VRAT RELAXA OD 13.-17.05.1996 iu Vse kur želite izvedeti o katalogu POCITVICE ’9G iu kar želite izvedeti o DA1MACMI boste izvedeli v REEAX-u Z Možnost organiziranega prevoza: AVTOBUS, LADJA, LETALO POPUST ZA HITRO ODLOČITEV 00 15 % UGODNE CENE LETALSKIH VOZOVNIC ! I ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI KATALOG § POTOVANJ IN POČITNIC ’96 NA SVOJ NASLOV ! se^RELAX Mestni trg 3, 3310 ŽALEC ( v hotelu Žalec ) 063/715-616 V ČASU OD 13.- 17.05.1996 P-O/ DODATNI popust za O VO VPLAČILO POLETNIH ARANŽMAJEV ZA DALMACIJO l :ITNESS • PLANINARJENJE • KOLESARJENJE • JOGGING • VRTNARJENJE • TABORJENJE • SURFANJE • SMUČANJE • JADRALNO PADALSTVO AKTIVNI ŠPORT • DELO ZUNAJ • ZA ZDRAVJE NA POT MALO DRUGAČE. NOSIMO GA NA VRHU MONT EVERESTA ALI NA DNU DOLINE SMRTI IN VSEPOVSOD DRUGJE! s C 'f i M 1 I i I v '1 S PITI ali UMRETI! Zastopa in prodaja SAV IN Ji trgovska družba Žalec MMSUSHOP • AKTIVNI ŠPORT • DELO ZUNAJ • ZA ZDRAVJE UHca Ivank* Uron{«k 6 - 3310 Žalec - t*l.: 71S 401,715 402 - fax: 715 402 VABIMO VAS K VPISU: 1. TRGOVINSKI POSLOVODJA (za opravljanje izpitov na GZS) 2. VISOKA POSLOVNA ŠOLA LJUBLJANA (vpis v študij na daljavo) V ENOLETNE PROGRAME PO V. stopnji: - KOMERCIALIST - RAČUNOVODJA - VODENJE MANJŠIH PODJETIJ - POSLOVNI SEKRETAR ne odlašajte 1111511 715 - 401 pokličite še danes T P .1 715 - 402 Top IVIoto Celje MOTOCIKLI VAMAHA MOTOCIKLISTIČNA OPREMA DAINESE ČELADE ARAI, BELL, VAMAHA, NOLAN KOLESA BIANCHI TER KOLESARSKA OPREMA OSTALA ZAŠČITNA MOTOCIKLISTIČNA OPREMA OLJA MOTUL SVEČKE NGK VERIGE REGINA, DID GUME METZELER IZPUŠNE CEVI SCORPION /ŽČ JžfoA UL- XIV. DIVIZIJE 14, F 0)) 3000 CELJE POOBLAŠČENI TEL./FAX: PRODAJALEC: 063/482 043 Karate klub Žalec se predstavlja: MATJAŽ KONČINA - RJAVI PAS Rojen je bil 30. avgusta 1979. Preteklo sezono je bil državni prvak, na evropskem prvenstvu v Istambulu je bil med katedi v težki kategoriji osmi. osvojil pa je tudi nekaj tretjih mest na državnem prvenstvu. Trenirati je pričel pred petimi leti. V karateju se sprosti in pozabi na vse težave, zelo rad pa tudi tekmuje. Karate pozna tudi kot starodavno veščino, v kateri se lahko duhovno sprosti. Karate je torej zanj šport in ne pretepaštvo. Glavni cilj: Uspešno opraviti izpit mojstrske stopnje in postati nosilec črnega pasu. Trenerji zanj menijo, da ima v bližnji prihodnosti, izmed vseh slovenskih karateistov, največ možnosti za osvojitev evropske medalje. BENO LAZAR - RJAVI PAS Rodil se je 9. septembra 1982 v Celju. S karatejem se ukvarja približno štiri leta. osvojil je tretje mesto na državnem prvenstvu, drugo mesto na mednarodnem turnirju in prvo mesto na pokalni tekmi, drugo mesto na državnem prvenstvu ekipno in drugo mesto na pokalni tekmi, karate mu pomeni veliko, saj se je že kot otrok želel vpisati v karate klub. To je zanj lep šport in je po pomembnosti takoj za šolo. Zanj trenerji pravijo, da je eden naj marljivejših in potrpežljivih tekmovalcev, ki je že z nizkim pasom dosegel lepe uspehe. RK ŽALEC - SENZACIJA SEZONE Po senzacionalni zmagi Žalčank nad Krim Elektro in uvrstitvi v play off rokometnega prvenstva Slovenije je uprava kluba sklicala tiskovno konferenco v športnem parku v Žalcu. Na njej je uprava kluba predstavila ekipo in vse sodelavce kluba, ki so zaslužni za ta uspeh. Ob tej priložnosti so tudi ovrgli vsa natolcevanja o čistosti zmage s Krim Elektro, ki so se pojavljala v javnosti. Člansko ekip RK Žalec sestavljajo Barbara Jelen, Ljudmila Denis, Tanja Pilih, Sergeja Klinc, Tanja Dolar, Vanja Dolar, Barbara v Hudej, Saša Šimek, Mateja Šimek, Sabina Zver, Lavra Čmak, Olivera Kučera, Tina Randl, Elena Popovich, Mojca Derčar, Sonja Zidar in Simona Križanec. S prvo ekipo trenira še Katja Majerle. Kljub uspešno vodi predsedstvo, ki ga sestavljajo: predsednik Milan Dolar, predsednik IO Bruno Randl, predsednik strokovne komisije Roman Brglez, predsednik gospo, komisije Jože Pilih, tajnik in blagajnik Milena Pilih, člani Vlado Klinc, Martin Šimek in Darko Korajžija. Ekipo trenira Tone Tiselj. Izjave: Tone Tiselj, trener ekipe: “Za uspeh ekipe so zaslužne vse igralke in predsedstvo kluba. Z doseženim uspehom smo dosegli v letošnji sezoni več, kot smo pričakovali. V play offu pričakujem borbeno in sproščeno igro. Realno ni pričakovati uvrstitve v Evropo. Tiha želja je ob sproščeni in borbeni igri uvrstiti se še mesto višje.” Bruno Randl, predsednik IO: “Zmaga nad Krim Elektro je čista kot solza. Naše igralke se KORD 37,2 FM Rji SLOVENJ GRADEC z rezultatom tekme niso obremenjevale in so zaigrale borbeno in sproščeno. Gostje, ki so zaradi prometne nesreče na tekmo prišle pol ure prepozno, so tekmo vzele na lahko, saj so pred tem v finalu slovenskega pokala katastrofalno porazile Maribor Branik. V odločilnih trenutkih tekme se je gostujočih igralk, ki v domačem prvenstvu niso vajene tesnih izidov, polotila panika, kar so naše igralke izkoristile in zmagale. Obtožbe na račun sodnikov so neutemeljene, saj smo pri ponovnem pregledu videoposnetka tekme ugotovili, da sta sodnika napravila več napak v našo škodo.” Milan Dolar, predsednik kluba: “Pričakovanja predsedstva in vodstva kluba so igralke v celoti izpolnile z uvrstitvijo v play off. Želimo si samo potrditev dobrih nastopov v prvenstvu tudi v play offu. Če igralke zaigrajo borbeno in srčno ter razbremenjeno, kakšno presenečenje tudi ni izključeno. Rad bi poudaril, da imamo resne probleme pri treniranju in igranju v žalski telovadnici zaradi neustrezne igralne podloge (beton pokrit z gumo). Razpokana in trda podlaga povzroča poškodbe tako pri rokometašicah kot pri osnovnošolski mladini, ki imajo v tej telovadnici športno vzgojo. Zato ne razumem ravnanja žalskih svetnikov, ki denar s proračuna jemljejo športu in ga po nepotrebnem prelivajo v druge namene. Občina bo morala skupaj z ministrstvom za šolstvo in šport nujno prispevati svoj delež pri rešitvi podlage v telovadnici. Najkasneje do konca leta 1996 bo telovadnica morala dobiti ustrezno igralno podlogo parket. Predračuni za takšno investicijo znašajo okoli 20 milijonov tolarjev. Samo tako bomo v njej lahko zagotavljali ustrezne pogoje za športno vzgojo in razvoj športa v žalski občini. Po doseženih uspehih v preteklih letih bi odmera denarja za šport iz občinskega proračuna morala biti najmanj trikrat večja.” S. J. V soboto, 27. aprila, so na parkirišču med Žano in hotelom izvedli prvega izmed dvanajstih slovenskih turnirjev uličnega nogometa-street cup. V konkurenci šestih ekip je zmagala ekipa KMN Ščurek iz Petrovč pred ekipo celjskega Stalin cafea. Obe ekipi sta se uvrstil j na zaključni turnir, ki bo 21. septembra v Ljubljani. KARDIOFITNESS Celoten koncept treninga s pomočjo srčnega utripa je bil razvit za tiste, ki želijo izboljšati kariorespiratorne zmogljivosti in za oblikovanje postave. Pričnite z izborom ciljnega območja srčnega utripa, ki mora biti usklajeno z vašimi sposobnostmi in cilji, ki so lahko: - zmanjšanje tveganj pred kroničnimi boleznimi, stresom in boljše počutje, (trenirajte pri 50-60% maksimalnega srčnega utripa vsaj 20-30 minut in sicer najmanj tri krat na teden. - upravljanje telesne teže, (trenirajte pri 60-70% maksimalne ravni srčnega utripa tri ali štiri krat na teden; osredotočite se na dolžino treninga, da bi porabili kalorije in tako kontrolirali težo; če je upravljanje telesne teže vaš primarni cilj, so daljši treningi bolj primerni kot pa kratki); - boljša telesna pripravljenost, telesna vzdržljivost, (trenirajte pri 70-80% maksimalne ravni srčnega utripa tri-do petkrat na teden v dolžini 30-60 minut); - visok učinek - območje športnega treninga za vrhunski nastop, (kot dodatek k treningu pri 70-80% aerobnega območja dodajte trening pri 80-100% maksimalnega območja srčnega utripa, da bi tako lahko izboljšali učinek. To lahko hkrati poveča hitrost razvijanja in prenosa mlečne kisline, ki je primarni stranski produkt anaerobne presnove v vaših mišicah). Konstantno izboljšanje aerobne zmogljivosti je prav gotovo cilj, ki ga je vredno zasledovati. Nenehno doseganje višje ravni inten- zivnosti bo prispevalo k večji porabi kalorij, prav tako pa bo povečalo tudi aerobno moč, kar bo na daljše obdobje rezultiralo v večjo odpornost. Če ste v dvomih, bodite previdni in napredujte raje počasneje kot pa odločneje. Pravi smisel vadbe je v aktivnosti, ki vam ugaja in na stopnji aktivnosti, ki je še prijetna. Vsak trening morate končati z občutkom vedrosti in ne z občutkom izčrpanosti ter v pričakovanju naslednje vadbene aktivnosti. Kot alternativo meritvi ravni srčnega utripa (priporočljivo je zaradi varnosti, učinkovitosti in širitve zavesti) je moč poizkusiti “govorni test”. To pomeni, da če se lahko pogovarjate brez vidnih težav, medtem ko vadite, poteka vadba znotraj meja vaših zmogljivosti. KOLIKO? KAKO POGOSTO? KAKO NAPORNO? Za zdrave odrasle osebe Ameriška univerza za športno medicino (American College of Sports Medicine - ACSM) priporoča 15-60 minut aerobne vadbe 3-5 krat na teden. Intenzivnost ali raven naporov je odvisna od ciljev in telesne pripravljenosti osebe, ki vadi. Preprosta hoja ob zmernem tempu (4-5 km na uro) v trajanju 30 ali več minut lahko bistveno izboljša telesno počutje, odpravi dejavnike tveganja, popravi kakovost spanja, poveča energijo,... BANKA CELJE IN ŠOLSKE HRANILNICE Banka Celje je tudi letos, že tretjič zapored, organizirala nagradno varčevanje z žrebanjem za varčevalce v šolskih hranilnicah. Na razpis se je odzvalo kar 79 šolskih hranilnic, od tega 1182 razredov in 6673 indivi-dulanih varčevalcev. Tekmovanje je potekalo pod sloganom Fridi nagrajuje. Odziv na tekmovanje je bil tolikšen, da v banki razmišljajo, da bodo z akcijo nadaljevati tudi vnaprej. Med pridne varčevalce je bilo izžrebanih nekaj zelo zanimivih in privlačnih nagrad: televizor, glasbeni stolp, gorsko kolo, izleti po Sloveniji za osem razredov, denarne nagrade, ročne ure, kompleti za slikanje, kasetniki s slušalkami, vetrovke, denarnice, žoge. PRVI SLOVENSKI DAN KNJIGE Osrednja slovestnost ob prvem slovenskem dnevu knjige je potekala na Trgu republike v Ljubljani, pripravili pa so jo Društvo slovenskih pisateljev, Združenje založnikov in knjigotržcev ter Bibliotekarsko društvo Ljubljana. Predsednik društva pisateljev Evald Flisar je v nagovoru omenil, da so organizatorji današnjih prireditev lahko zadovoljni z njihovim obiskom. Knjiga si po njegovem menju zasluži, da ji vsaj en dan v letu izkažemo posebno pozornost, saj skozi vse leto plačuje davke državi in se bori za svoj obstoj. Tudi predsednik Milan Kučan je opozoril, da je od poldrugega odstotka proračunskega denarja za kulturo knjigi namenjeno manj kot sedem odstotkov. Ob dnevu knjige so knjigarne in antikvarjati organizirali cenejšo prodajo knjig. Ob 22. aprilu, dnevu zemlje, so otroci VVZ skupaj z vzgojiteljicami v žalskem kulturnem domu pripravili prireditev, s katero so odrasle skušali opozoriti na njihov brezbrižen odnos do narave. Na igriv in hudomušen način so nam povedali in pokazali, kako in s čim jim onesnažujemo otroška igrišča in peskovnike. "Podenj* Molk začeto Miša KIKrRIITinTTTTKHKH /n zgodilo se je tudi to... Prvi Zlati petelin za največje dosežke v slovenski glasbi za leto 1995 se je odvil v okviru tretjega Mednarodnega glasbenega sejma v Celju. Po predhodnih razprtijah med organizatorji Zlate note (pobudnik prvih glasbenih nagrad v Sloveniji) in Agencije OVUM, ki je verjetno ob pomoči nacionalne televizije uspela dobiti organizacijo Zlatega petelina, se je skoraj vsa slovenska glasbena scena zbrala Golovec. R°bby °ddajo?" dvorani Interceptor med snubljenjem novega basista Podelili so kar 30 Zlatih petelinov za dosežke na področju pop, rock, jazz, folk, narodnozabavne in otroške glasbe (srbska mučkalica sistem). Po raznolikosti glasbenih stilov, ki smo jim na enem mestu delili priznanja, smo se Slovenci verjetno uspeli zapisati v zgodovino glasbenega dogajanja v Evropi ali tudi v vesolju. Že uvodni govornik, črni mož s sončnimi očali, se je uspel obregniti ob nekatere nagrajence, pa verjetno ni bil takšnega mnenja samo on. Replika mu seveda med podelitvijo ni ušla (ljudski godec). Nagrajenci so v teku prihajali na oder in s pospeškom odhajali z njega, ker se je organizator potrudil izpeljati omenjeno prireditev v točno določenem času. To mu je tudi uspelo. Ob tem je pozabil, da so vsaj nekateri prisotni prišli na podelitev tudi zaradi glasbe, ki jo je tokrat na žalost bilo prekleto malo. A nagrade so seveda nagrade. Tako so jih delili po naši “nestrokovni" oceni, kakor se komu zazdi. O objektivnosti podeljenih nagrad (če so za glasbo sploh smiselne) naj bi odločalo 111 brihtnih glav, ki so si privoščili celo to, da imamo Slovenci najboljšega pop in narodnozabavnega pevca kar v eni osebi. Pa še Celjan je povrhu. Objektivnost pa taka! Znane slovenske pevke so nam zapolnile upajoča srca z izlivi svojih čustev do ljubljenih oseb in jim kljub prepoznemu prihodu v dvorano takoj skočile v objem. Nekateri celo stanujejo skupaj. Romanca 2. del - 2. Zlati petelin (živi bili pa videli). Nekateri bendi so uspeli vztrajno konkurirati v pop[ kategorijah, na koncu pa dobijo nagrado za najboljši rock album. Strokovnost na nivoju oziroma smiselnost deljenja nagrad! Piscu teh besed nikakor ne gre iz glave izrek angleškega pevca Donovana, ki je že davnega leta 1970 pred televizijsko kamero pokomentiral klasificiranje glasbe oziroma njene kategorizacije po nekem nesmiselnem točkovanju: “Vztrajno me primerjajo z Bobom Dylanom in naju skušajo točkovati po nekih nesmiselnih lestvicah, ob tem pa pozabljajo, da je važna glasba.” Je v Sloveniji pač tako, da si na raznih Zlatih petelinili in podobnih prireditvah nekateri glasbeniki in založbe skušajo priboriti 500 ali 1000 DEM več za nastop na gasilski veselici ali kje drugje... •, i,;to Pa KONEC QlU<>«"ke,“1 . fair ,e odšel z VTV-ja '„7mf dekleta obleUmo. J"mi‘ ^ ™ ™ “ fcS*! svojimi Banket jeuspeFjB^ obležali! žreti*■ Naša novinarka Dominika Sambolič je na polletnem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji, odkoder se nam oglaša s svojimi pismi.____ HELLO IZ LONDONA! Od londonskih znamenitosti je gotovo ena od najbolj zanimivih Home Of Detentions. To je _____ječa iz 17. stoletja, v kateri je zdaj urejen muzej. Vstopnina zanj je 3 funte, ki jih je vredno plačati. Ob vstopu v ječo dobi vsak svoje slušalke, po katerih posluša resnično zgodbo nekega zapornika. Prostori so mračni, v njih pa dobro rekonstruirano življenje jetnikov v 17. stoletju. Tu so kipi paznikov in jetnikov, prikazani so kuhinja, pralnica, očiščevalnica jetnikov z garjami in ušmi, celice, sobe paznikov, mučilna orodja in celo operacijski instrumenti tistega časa. Zanimiva je zgodba nekega zapornika in zapornice, ki jima je uspelo skupaj pobegniti, strašljivo pa dejstvo, da je bilo v celicah do 20 zapornikov, zaradi česar so jetniki umirali od zadušitve. Zapovedano jim je bilo ves čas molčati, zato se je mnogim zmešalo. Na steni ene od ječ nazorno piše: “Hudič si je ogledal celice v ječi in bil zelo zadovoljen, zakaj dale so mu mnogo novih idej, kako naj sam “izboljša” svoje peklenske ječe.” Da pa ne bi bilo to pismo tako moreče, gremo še v kino. V Londonu so pogoste t.i. arkade, veliki prostori, v katerih je polno dragih trgovin, barov, restavracij za premožnejše mlade, v nekaterih arkadah pa je tudi po več kino dvoran. Vstopnico za kino je treba rezervirati s kreditno kartico. Stane 8 funtov (1600 tolarjev), na njej pa so napisani naslov filma, ura, datum, vrsta in sedež. Ob vratih dvorane, nad katerimi je napisan naslov filma, stoji vratar, ki vsakogar posebej pospremi do njegovega sedeža. Sedeži imajo posebno držalo za sladoled ali popcom, na koncu filma pa Angleži prazno embalažo pustijo v dvorani, saj jo pospravijo za to zaposleni ljudje. Sicer pa se Agleži trdno držijo predpisov o starostni meji, pri kateri lahko mladi gledajo določene filme ter kupujejo cigarete, alkohol in zdravila. Na sploh vlada tu velika skrb za otroke, ki jih starši nikamor ne pustijo same in jih vzgajajo v prave male gentelmane. V teh dneh pa je tu najbolj vroča senzacija ločitev Sarah Ferguson in princa Andrewa, ki sicer živita ločeno že od leta 1992. Ker pa sta ostala dobra prijatelja, je veliko presenečenje, da sta se sklenila res ločiti. Londončani se zdaj sprašujejo, ali to pomeni konec kraljevske rodbine ali morda vsaj začetek njene reorganizacije. Želim vam tako vreme, kot je pri nas! __________________________________DOMINIQUE IGL45BŽV/ F Ci5i/t/ | Letošnji Mednarodni glasbeni sejem, edina tovrstna prireditev v ; Sloveniji, je v celjskem Golovcu potekal štiri dni. Ogledalo si ga je ! okrog osem tisoč obiskovalcev, sejem pa je bil namenjen navezavi | poslovnih stikov in množičnemu obisku. Prireditelji so napovedali, L^a bo glasbeni sejem prihodnje leto še večji. Ko newyorška policija na osnovi anonimnega klica aretira in postavi v vrsto za prepoznavanje 5 bivših zapornikov in zloglasnih kriminalcev zaradi suma oboroženega napada na poln tovornjak orožja, zaneti iskro in sproži verigo nasilja, ki se konča s krvavim pokolom s 27 mrtvimi v pristanišču San Pedro v Kaliforniji in 91 milijoni dolarjev, o katerih govorijo vsi, jih pa nikjer ni. Pritajen in grozljiv Šepet pa skozi vso zgodbo ponavlja ime skrivnostnega storilca: KeyserSoze. Tako se začne odličen thriller, ki je združil plejado izjemnih ustvarjalcev-scenarista Chrisa McQuarrieja, igralce, ki so ustvarili vsak zase nepozabno vlogo, Gabriela Byrnea, Stephana Baldvvina, Chazza Palminterija, Kevina Pollaka, Benicia Del Tora, Kevina Spaceyja (nominiran za stransko moško vlogo), Suzy Amis, Petra Postlethvvaitea, montažerja in skladatelja Johna Ott-mana, snemalca Toma Sigela in producenta in režiserja Bryan Singerja. O produkciji... Scenarij, kije nominiran za letošnjega oskarja v kategoriji izvirnih scenarijev, seje porodil v McQuarrievi glavi leta 1993 na filmskem festivalu Sundan-ce, ko je čakal v vrsti in prebral časopisni članek s pomenljivim naslovom Usual Suspccts. S partnerjem in prijateljem Bryanom Singerjem sta tega leta sodelovala na festivalu s filmom Public Access in osvojila prvo nagrado žirije. Scenarist pripoveduje: “S kolegom sva si krajšala čas čakanja v vrsti in razpredala osnovno idejo osumljencev v vrsti za prepoznavanje in si bila edina, da mora ta osnovni koncept izražati tudi plakat.” Na idejo je McQuarrie hitro pozabil, na srečo pa jo je prej omenil režiserju Singerju. Ko sta več mesecev pozneje delala na projektu, kije presegal njune dejanske zmožnosti, se je Bryan Singer spomnil na “osumljene” in McQuame seje lotil pisanja. Okostje zgodbe tvori ravno vrsta za prepoznavanje in zasliševanje, ki gaje McQuarrie domiselno nagradil in dodelal. “Zaslišanje sam. m.' kot ogledalo tega, kar film dejansko je. Dojemanje, razlika med tistimi, kar verjamemo in kar v resnici je, predstavlja osrednjo temo filma. Z odvijanjem zgodbe skozi oči zasliševalca agenta Kujana (Chazz Pal-minteri) pa gledalci dejansko odkrivajo resnico.” Film Osumljenih petje eden tistih popolnih izdelkov, v katerem so vsa sredstva podrejenanarativnosti zgodbe in s perfekcionističnim vodenjem na koncu dobesedno šokirajo gledalca. Režiserja Singerja je prevzela prav obratna vloga same narativnosti, saj ne služi (kot običajno v hollywoodskih filmih) zgolj za razjasnitev akcije, ampak je glavno gonilo in indikator tistega, kar se v resnici zgodi. Prevečkrat v filmih natančno vemo, kaj sedogajain kam zgodba vodi. Želel sem gledalca voditi od začetka do konca skozi nekakšen “učni proces”, kjer vsaka scena, vsak posnetek, vsaka kompozicija nekaj povedo. Čc ne povedo ničesar, ne sodijo v film.” Scenarij je izjemen. “Chrisje moj najboljši prijatelj,” pravi Singer. “Zaupava si in prav zaradi tega se ne počuti utesnjenega pri pisanju. Rezultat tega je, daje njegovo pisanje iskrivo, nepotvorjeno in resnicoljubno." Ljubezen do dialogov je značilnost McQuarricjevcga pisanja. “Bryanov talent pa je, da jih zna vklopiti v napeto filmsko dogajanje, kjer noben prizor ni predolg, kaj šele odveč.” Ko sta začela izbirati ostale člane ekipe, predvsem igralce, sta se tudi tega lotila na povsem inovativen način. Nebi si mogli biti bolj različni. Kevin Spaccy je razunski, dobro uigran gledališki igralec z newyotških odrov, Stephen Baldvrin jc instinktiven igralec, Gabriel Bryncje priznan producent in igralec, Pete Postlethvvaite prihaja s klasično vzgojo igre v Royal Shakespeare Compa-ny in si je leta 1994 prislužil oskarja za vlogo v In The Name of The Father (V imenu očeta), Chazz Palminteri se poleg igralstva ukvarja s pisanjem scenarijev, Kevin Poliack je znan predvsem po komedijah. Pa vendar si bolj uigrane ekipe človek ne bi mogel zamisliti. Ste kreativni in komunikativni? iščete delo? Pokličite! 063 715-011 FANTJE, KAJ BO Z VAMI? Tipi... tipi... tipi... Brez njih se niti slučajno ne da shajati, kajti vsako deklino vsaj nekajkrat zadene določena puščica, baje ji pravijo Amorjeva in ženskica postane kar naenkrat popolnoma drugo bitje, katerega srčece bije samo še za določeno moško osebico. In proti temu nimam osebno čisto nič, seveda ne, kdo pa ima. Ampak muči me nekaj drugega. Zadnjič me je namreč poklicala prijateljica, a namesto njenega vedno veselega glasu, se mi je ubožica tako rekoč zjokala v telefon. In kaj se ji je zgodilo? Z ljubim sta končala. Prav, no, sicer docela žalostno, ampak se pač dogaja. Saj ima ženska še dovolj časa, da najde pravega. Preden pa se bo to zgodilo, bo verjetno še nekajkrat jokala, ker ji bo njen tip razložil, da misli, da to ni tisto pravo. In ravno to se mi je zataknilo v grlu: ... ji bo on razložil... Sploh se namreč ne spominjam več, kdaj je kakšen od fantov mojih prijateljic po telefonu ali pa celo osebno povedal ženskici, da je med njima konec. Največkrat tipčki enostavno pozabijo poklicati bitjeca, ki vztrajno ča- kajo na njihov klic. In potem se punčara včasih vsa živčna odloči poklicati fanta, ta pa ji, tako kot je neko neumno bitje razložilo moji objokani prijateljici, pove, da pač nista za skupaj, da pa je lepo, da je poklicala. In to je to! Halooo!?! Glede na to, da naj bi bilo moške polovice več v hlačah, bi človek pričakoval, da se bodo tudi v takšnih situacijah bolje o-drezali. Ne pa da lenobe lene kar pozabijo, da so hodili z določeno persono in si najdejo drugo. Ali pa si mora druga najti njih, kajti ne zdi se jim vredno niti potruditi in spoznati bejbo, če se lahko ona potrudi in spozna njih. No, saj ne pravim, da so vsi mladci takšni. Nekaj jih je verjetno še vedno takih, ki se potrudijo in svoji boljši polovici na najlepši možen način zlomijo srce ali kaj podobnega- Ostali pa bi se lahko malo vzeli v roke. Čisto lahko se namreč zgodi, da se bodo mladenke naveličale pojati za tipčki. Potem pa se boste, dragi moji, morali znajti kakor veste in znate. INES ZGODILO SE JE V MAJU: 1959 ■ prvič podelijo glasbene nagrade Grammy 1962 - legenda blugsa John Lee Hodker se prvič uvrsti na lestvice Ve-like Britanije s pesmijo Boam Boam 1964 - na koncertu Rolling Stonesov pride do pretepa njihovih oboževalcev s policijo 1965 - Alan Priče zapusti Animalse, ker se tudi pred turnejo ne more otresti strahu pred potovanjem z letali 1966 - album filmske glasbe West Sidc Story se po vsem svetu proda : v 5 milijonih naklade 1967 - Bee Gees podpišejo pogodbo z Atlantic Records, vredno 250.000 dolarjev 1969 - Erič Clapton, Števe Winwood, Rick Gredi in Ginger Baker ustanovijo skupino Blind Fate 1969 - Peter Green in Jeremy Spencer iz Fleelwood Mac načrtujeta or- kestralni LP s pripovedjo o Kristusovem življenju 1970 - Jim Morrison pove, da je posnel 50-minutni jilm Roadnmner 1971 - Marc Bolan: “Tako sem srečen, ker ljudje pridejo na naše kon- certe, da bi se lahko kar razjokal na odru. ” 1971 - poročita se Mick ih Bianca Jagger 1973 - Paul Simon ima prvo solo turnejo 1974 - Led Zeppelin ustanovijo svojo založbo Swansong 1976 - Keitha Ritchardsa aretirajo, ko povzroči prometno nesrečo 1977 - Led Zeppelin igrajo pred 76.000 ljudmi v Michiganu in po- drejo svoj lastni svetovni rekord obiskanosti samostojnega kon-cena 1978 - Meat Loaf podpiše pogodbo z založbo Epic 1979 - Elton John igra v Izraelu in Rusiji 1981 - The Cure se prebijejo na lestvice Velike Britanije 1984 - Tina Turner gostuje na turneji Lionela Ritchieja 1988 - Whitney Houston ima že sedmi singl na vrhu ameriške lestvice 1989 - Bono se pridruži Bobu Dylanu na njegovem koncertu v Veliki _________Britaniji________________________________________________________ GIMME 5- UPANJE ZA BOLJŠI JUTRI Končno so se za Žalec začeli boljši časi, kar se slovenske glasbe tiče. Mesto, ki je včasih slovelo kot eno izmed glavnih točk slovenske glasbene industrije, je tokrat gostilo prvo damo slovenskega rocka in vsebolj priljubljeno voditeljico karaok DEJO MUŠIČ. Deja se je v okviru svoje promocijske turneje z novo dance skupino GIMME 5 in s pomočjo CAFFE_ CLUBA LATI ustavila tudi v Žalcu, in sicer 22. aprila pred Caffe duhom Lati. Ljudi ni bilo veliko, saj je bila reklama zelo slaba. Predstavili so pesmi iz njihove prve kompaktne plošče, ki bo predvidoma izšla sredi maja. Na njej bo 6 pesmi, ki so prava po- slastica v primerjavi z ostalim ŠUND-om, ki se dela pri nas in se je okronal kot Slovenka dance scena. Več o tem CD-ju in o skupini boste lahko prebrali v eni izmed naslednjih številk, ko bo na voljo v trgovinah. Do takrat pa vam Deja poklanja 100 poljubčkov in unikatno fotografijo njene nove skupine GIMME 5 skupaj z podpisi. Izmed vseh, ki boste pisali na naš naslov: GLAS Savinjske, za DEJO, Velenjska cesta 12,3310 ŽALEC, bomo izžrebali enega, ki bo dobil sliko in enega, ki bo dobil 100 poljubčkov (50 od Čulka-tjn. in 50 od Danija Bedrača).______________________ NOVO IZ GODE Pred kratkim je pri celjski založbi CODA izšla kaseta in kompaktna plošča KOMORNEGA MOŠKEGA ZBORA CELJE, pod vodstvom dirigenta CIRILA VRTAČNIKA. Projekt, na keterem je zbranih 21 pesmi nosi naslov SLOMŠKOVE PESMI In Totus Tuss Sum Maria, je izdan v počastitev Martina Slomška. * \l H | št ff/' ?: f! nEvHHi II /f m GLASBENI ATELJE CljlDA d.o.o. PRODUKCIJA, ZALOŽBA, AGENCIJA, TRGOVINA Stanetova 16/a, 63000 CELJE tel.: 063/24-525, 35-057, 21-109 Slomškove pesmi roirs rt t s\lm \um \ KOMORNI MOŠKI ZBOR CELJE Č Piše: GREGOR CULK ml. DEEP PURPLE Skupino glasbenikov, ki so se kasneje (aprila 1968) preimenovali v Deep Purple, je spomladi 1967 ustvaril Chris Curtis. K sodelovanju je povabil Johna Lorda, ta pa Ritchieja Blackmoija. Pridružila sta se jim še basist Dave Curtis in bobnar Bobby NVoodman. Nadeli so si ime Roundabout. Po nekaj neuspelih preigravanjih je kmalu prišlo do mnogih menjav in končno so se ustalili pri prvi zasedbi Deep INTERCEPTOR - PRVA SLOVENSKA TLAČENKA (ŽOLCA) Ponos Žalca in nesporni zmagovalci lanskoletnega NOVEGA ROCKA, Interceptor, so končno uspeli vreči ekstremni metal v slovensko glasbeno okolje. Izdelek, ki so ga sami poimenovali pira slovenska tlačenka (HE, HE, ZGOŠČENKO si lahko cenjeni ptihlikum končno nekam zagozdi, saj ustreznejšega in bolj slovenskega izraza za CD ne bo zlepa našel), je oblikovno in produkcijsko izdelan na zelo profesionalni ravni, saj tako opremljen izdelek težko najdemo na policah slovenske estrade. Žolco so poimenovali po že lansko leto izdani kaseti PADE, ki je izšla pri založbi PANIKA records iz Kranja. S tem izdelkom pa so si samo še utrdili položaj na prestolu najprepričljivejših metalcev ta čas. Na njemu najdemo, poleg 14 komadov s kasete, še dva bonus traka, Culi stage crasher in Zadnja žrtev, ki je nedvomno himna Slovenskih metalcev'. Ta CD bi lahko jemali tudi kot temeljni kamen žalske subkulture, zato ga priporočam ne samo fanom, ampak tudi vsem ostalim. saj bodo s tem nedvomno nagradili prave ambasadorje žalske kulture. Interceptor so se odločili, da vam podarijo nekaj kaset, CD in kakšno majico. Odgovoriti morate na nagradno vprašanje, ki se glasi: Ime tradicionalnega metalskega festivala in kateri bo letos po vrsti? Odgovore pošljite na naslov: GLAS Savinjske, ROKAM TI NA DUŠO, Velenjska c. 12, 3310 Žalec, mi pa bomo nekaj srečnih izžrebancev nagradili. H yo» Wf .t it yoij,il hwf ii SlocU b» tny ^95 »vi frurj utr fcf«*!*iilrowl bo* l'n I »m < »Mero in th< (Komred M Setoj-®: iv im •»slitvrion Dtiiral 1« ajboiiiiBtHM »rovi i»o*odtsii»f«!i l*poto kijejomori i* Urno j* moj vsakdo« S« mm« jo obrnil« sinm Yiw »oteeanMfodi Ro v«Ji)(» go kawt»l samoeil je vse W(Mj» Mudri*c ddieipe Y'fc ledene ijon Ponoioo siri1 < meglil Vil Wtni;yofe no * oobn » Aml mous* moa a Mftral bom opsf Slojni bon n« «b t.yl|cfj* ipel * rakoii me! iflJliiM uspel v i i <4M / fe. 14-.?*Ae. ^ MA t\ V:® v.i I *' \ ' I Purple, pri katerih je bil vokalist lan Gillan. V osemnajstih urah so posneli svoj prvi album “Shades 01' Deep Purple". Leta 1968 in 1969 ter v prvi polovici sedemdesetih let so bili v glavnem na raznih turnejah in snemanjih. Njihov prvi angleški singl “Black Night” se uvrsti pod sam vrh lestvic (2. mesto). Leta 1971 nastopijo v mon-trejskem casinoju (3. decembra), ki tega večera, med nastopom Leto 1972 preživijo na svetovni turneji, predvsem na Japonskem (naslednji album “Live In Ja-pan”). Po japonski turneji Gillan zapusti skupino. Leta 1975 odide tudi Ritchie Blackmore (ustanovi Rainbow), istega leta pa so razglašeni za na- * aru inpva do« s« nxi ŽivijeJlie bjj jMflKMMN siajs, TruaL- r '' Franka Zappe, pogori do tal. Na naslednjem albumu zasledimo skladbo “Smoke On The Water” kot spomin na ta dogodek. Bralcem Glasa Savinjske! BODITE VEDNO DOBRE VOLJE... VAŠA DEJA MUŠIČ jbolj hrupno rock skupino na svetu (THE GUINESS BOOK OF RECORDS). Leta 1984 se govori, da je POLVDOR ponudil članom skupine (BLACKMORE, GILLAN, GLOVER, LORD, PAICE) po dva milijona dolarjev na osebo za ponovno združitev. Posnamejo album “Perfect Stranger” in se o-dpravijo na turnejo, ki s pavzami traja do leta 1989, ko Gullian dokončno zapusti skupino. Leta 1992 se spet združijo (brez Ritchija Blackmoija), v taki zasedbi pa bodo nastopili tudi na ljubljanskem “ROCK ME BABY” festivalu 7. julija 1996. Govori se tudi, da pride v Ljubljano z njimi kitarist, ki jih spremlja na evropski turneji (Joe Satriani). Dr. France Susman ESENSKA POSLANICA MIRU 11. KAKO UŽIVATI HRANO 1. Tako jejte vedno od božje mize sadeže z dreves in zrnje ter trave s polj. 2. Vse drugo je od satana in vodi po poti grehov in bolezni v smrt. 3. Toda hrana, ki jo jeste od obilne božje mize, daje moč in mladost vašemu telesu in nikoli ne boste zboleli. 4. Kajti božja miza je nekoč hranila Metuzalema v globoko starost in resnično vam povem, če boste živeli tako, kot je on živel, potem vam bo Bog živih dal tako dolgo življenje na zemlji, kot je bilo njegovo. 5. Kajti resnično vam povem, Bog živih je bogatejši od vseh bogatašev zemlje; in njegova obilna miza je bogatejša od najbogatejših miz vseh bogatinov na zemlji. 6. Jejte torej vse svoje življenje z mize svoje Zemeljske matere in nikoli ne boste občutili pomanjkanja. 7. Ko jeste z njene mize, jejte vse stvari takšne, kot jih najdete na mizi Zemeljske matere. 8. Ne kuhajte, niti ne zmešajte vseh stvari med seboj, da vaše drobovje ne postane kot kadeče močvirje. Kajti resnično vam povem, to je gnusno v Gospodovih očeh. 9. Ne bodite takšni kot požrešni služabnik, ki je pri mizi svojega gospoda vedno pojedel obroke drugih. MDIO CEUE Vse je zmešal skupaj in sam pogoltnil v svoji požrešnosti. 10. Ko je gospodar to videl, se je razsrdil nanj in ga pognal od mize. 11. Ko pa so se vsi nasitili, je gospodar zmešal vse ostanke z mize, poklical k sebi požrešnega služabnika in rekel: “Vzemi in pojej to skupaj s svinjami, zakaj tam je tvoje mesto in ne pri moji mizi.” Varujte se torej in ne skrunite svetišča svojih teles z vsemi vrstami gnusob. 13. Zadovoljite se z dvema ali tremi vrstami hrane, ki jih boste vedno našli na mizi naše Zemeljske matere. 14. In ne želite si pogoltniti vseh stvari, ki jih vidite okoli sebe. 15. Resnično vam povem, če zmešate skupaj vse vrste hrane v svojem telesu, bo prešel mir vašega telesa in brezkončna vojna bo besnela v vas. 16. Vaše telo bo strto in porušeno, enako kot družine in kraljestva pogubijo sama sebe, če so razdeljena proti sebi. Kajti vaš Bog je Bog miru in nikoli ne pomaga pri razprtijah. 17. Torej ne razvnemite se iti k satanovi mizi, kjer bo ogenj grehov, bolezni in smrti uničil vaša telesa. 18. Ko pa jeste, se nikoli ne najejte do sitega. Ognite se satanovim skušnjavam in prisluhnite glasu božjih angelov. 19. Zakaj satan in njegova moč vas zapeljujeta, da jeste več in več. 20. Živite od duha in upirajte se telesnim željam. 21. Vaš post bo vedno prijeten v očeh božjih angelov. 22. Upoštevajte, koliko pojeste, da ste siti in vedno pojejte eno tretjino manj. 23. Naj ne bo teža vaše hrane manj kot mina (571 g), toda pazite, da ne presežete dveh min. 24. Sele nato vam bodo božji angeli vedno služili in nikoi ne boste padli v satanove vezi in bolezni. 25. Ne motite dela angelov v svojem telesu s tem, da pogosto jeste. Kajti resnično vam povem, da kdor je več kot dvakrat na dan, dela v sebi satanovo delo. 26. In božji angeli zapustijo njegovo telo in kmalu ga ima v lasti satan. 27. Jejte samo davakrat: ko je sonce najvišje na nebu in ob sončnem zahodu. In nikoli ne boste videli bolezni, ker so taki priljubljeni v Gospodovih očeh. Ce pa hočete, da se božji angeli veselijo ob vašem telesu in da se vas satan že od daleč izogiba, potem sedite samo enkrat na dan k božji mizi. In veliko dni boste preživeli na zemlji, kajti to prija Gospodovim očem. 28. Vedno jejte takrat, kadar je božja miza pripravljena pred vami in vedno jejte to, kar najdete na božji mizi. Kajti resnično vam povem, Bog dobro ve, kaj vaše telo potrebuje in kdaj to potrebuje. 29. Kajti resnično vam povem, srečni so tisti, ki jedo z božje mize in se vzdržijo satanovih gnusob. 30. Ne jejte nečistih jedi, prinešenih iz daljnih dežel, ampak vedno le tiste, ki jih rodijo vaša drevesa. Kajti vaš Bog dobro ve, kaj je potrebno za vas, kje in kdaj. Vsem ljudem vseh kraljestev daje za hrano to, kar je najbolje za vsakogar od njih. 31. Ne jejte tako kot malikovalci, ki se bašejo v naglici in skrunijo svoja telesa z vsemi vrstami gnusob. 32. Moč božjih angelov pride namreč v vas z živo hrano, ki vam jo daje Gospod od svoje kraljevske mize. 33. Kadar jeste, imejte nad sabo angela zraka in pod sabo angela vode. 34. Dihajte dolgo in globoko, kadar jeste, da bi lahko angel zraka blagoslovil vaša jedila. 35. Hrano dobro prežvečite, dokler ne postane vodena, da jo angel vode v vašem telesu spremeni v kri. 36. Jejte počasi, kot da bi molili h Gospodu. 37. Kajti resnično vam povem, moč Boga pride v vas, če tako jeste pri njegovi mizi. 38. Satan pa napravi poreče močvirje iz telesa tistega, pri katerem angela zraka in vode nista prisotna med jedjo. 39. In Gospod ga ne trpi več pri svoji mizi, 40. kajti Gospodova miza je oltar, in ta, ki je pri božji mizi, je v svetišču. 41. Kajti resnično vam povem, telesa človeških sinov se spremene v svetišča in njihova notranjost v oltar, če ubogajo božje zapovedi. 42. Zato ne postavite ničesar na Gospodova oltar, kadar je vaš duh nejevoljen, niti se ne jezite na nikogar v božjem svetišču. 43. Samo takrat, kadar začutite v sebi klic njegovih angelov, vstopite v Gospodovo svetišče, 44. kajti vse, kar pojeste žalostni ali jezni ali brez želje, postane strup v vašem telesu. Kajti vse to umaže satanov dih. 45. Z radostjo postavite darila na oltar svojega telesa in pustite, da zle misli odidejo od vas, takrat ko prejmete v telo božjo moč z njegove mize. 46. Nikoli ne sedite za Gospodovo mizo, preden vas ne pokliče z angelom teka. 47. Vedno se veselite z božjimi angeli za njihovo kraljevsko mizo, kajti to je prijetno Gospodovemu srcu. In dolgo boste živeli na zemlji, kajti vse božje dni vam bo služil najplemenitejši božji služabnik; angel veselja. 48. Ne pozabite, da je vsak sedmi dan svet in posvečen Bogu. 49. Šest dni hranite svoje telo z darovi Zemeljske matere, toda sedmi dan posvetite svoje telo svojemu Nebeškemu očetu. 50. Na sedmi dan ne jejte nobene zemeljske hrane, ampak živite samo od božjih besed. 51. Bodite ves dan z Gospodovimi angeli v kraljestvu Nebeškega očeta. 52. Na sedmi dan dopustite božjim angelom, da postavijo nebeško kraljestvo v vašem telesu, ker ste delali šest dni v kraljestvu Zemeljske matere. 53. Naj hrana ne moti dela angelov v vašem telesu na sedmi dan. 54. In Bog vam bo dal dolgo življenje na zemlji, da boste lahko večno živeli v nebeškem kraljestvu. 55. Kajti resnično vam povem, ko ne boste več videli bolezni na zemlji, boste večno živeli v nebeškem kraljestvu. OBNOVITVENA DELA V CELJU Po praznikih bodo pod vodstvom za varovanje naravne in kulturne dediščine naposled začeli obnavljati hišo v Miklošičevi ulici 3, ki že lep čas velja za pravo celjsko sramoto. Obnovili bodo vhodno pročelje in vzhodno steno, najprej pa se bodo lotili popravil tistega dela ostrešja, ki zamaka. Naložbo bosta financirala celjska mestna občina in državni kulturni tolar. Hišo je projektiral Edvard Ertl iz Gradca, zgrajena pa je bila v neobaročnem slogu poznega historicizma 19. stoletja._ DELA NA GRADU ŽOVNEK Na ruševinah gradu Žovnek so se pričela dela v zvezi z zaščitnimi deli na gradu. Dela so potekala pod vodstvom arheologa, namen pa je bil odstraniti nasipni material pri vhodu v grad.______________ Vprašanje: Rojena sem v Celju, končala sem fakulteto za družbene vede v Ljubljani, sicer pa se precej ukvarjam s pisanjem proze in poezije. Pred časom sem bila močno zaljubljena v nekega moškega, vendar je temu sledilo le veliko razočaranje. Za dolgo časa sem se zaprla vase in le postopoma spet pričela sklepati nova prijateljstva. Kljub temu sem ostala precej nesigurna sama vase, zaradi česar lahko zapadem tudi v dolgotrajno žalost Zanima me ali bom lahko zmogla spet zaupati ljudem in ne ob vsaki simpatiji razmišljati samo, kakšno razočaranje mi ta spet lahko prinese. Kako naj postanem bolj samozavestna in kakšen naj bi bil moj partner, ki me ne bi razočaral in prizadel. Ker se precej ukvarjam s pisanjem, me zanima tudi, koliko lahko pričakujem od tega mojega dela? Šifra: Isabella Odgovor: Zaljubljenost in razočaranje sta dva obraza istega kovanca, zato v življenju nikoli ne moremo izbrati samo eno varianto. Ce se odločite za zvezo ali prijateljstvo s komerkoli, to vedno pomeni, da ste se hkrati odločili za srečo in nesrečo, lagodnosti in težave, rojstvo in smrt. Razočaranje v življenju v bistva pomeni razočaranje nad lastnim dojemanjem življenja, ki je pogosto le enostranska projekcija lastnih želja. Življenje pa je vedno celostna ponudba: vse ali nič; vedno nudi “polni penzion”. Vaš spisek težav je zato seznam točk vašega osebnega razvoja. Po Soncu ste Škorpijon, kar samo po sebi pomeni zorenje skozi globoke in izrazite krize. V istem znaku sta še Merkur in Venera, kar še podvoji škorpijonske lastnosti. Življenje ne dojemate površno in igrivo, ampak težko, skrivnostno in ekstremno. Premalo poznate finese vmesnih preho- dov, ampak zahtevate popolno predanost ali nič, življenje ali smrt, ljubezen ali razočaranje, razumevanje ali odklanjanje. Te lastnosti Škorpijon nosi v sebi kot svojo težo in senco obenem in ga - če so nespoznane- vodijo v najrazličnejše situacije v življenju, kjer preizkuša svoj pogum in soočenje. Praviloma so te situacije težje in usodnejše kot pri drugih znakih saj Pluton, ki je vladar Škorpijona zahteva totalno soočenje s sabo in z življenjem. Tudi če oseba beži pred tako globokim samospoznanjem, ji to nič ne pomaga, saj jo življenje pelje v najrazličnejše situacije, kjer ji ponuja paleto soočenj s svojo agresijo in strahom. Zaradi osebnostnih vibracij in mehanizma projekcije privlačite partnerje, ki se poizkušajo “pomeriti” z vašo energijo in vam vračajo lekcijo s pretirano ljubosumnostjo, maščevalnostjo, manipulacijo, erotično odvisnostjo, (ne)prikrito nasilno- stjo ipd. Dokler ste sami natolerantni, bo tudi partner imel isti odmev. Ker imate Luno v Ribah in s trigonom zvezano s Soncem, je vaše jedro le nekoliko mehkejše in s tem tudi nesigumejše. Globoko v sebi ste torej iz mehkega testa in občutljivejši, res pesniška duša, ki občuti tegobe soljudi in je odvisna od razpoloženja okolice. Možno je, da se ta ranljiva čustva nato^ “prodajo” navzven v bolj zadrti Škorpijonovi embalaži, da ne bi vsi takoj opazili vaše nežnejše notranjosti. Sicer pa tu ne vidim kakšnega velikega konflikta, ker vam v veliki meri le uspe plasirati vaša čustva skozi lastno ustvarjalnost (proza in pesmi). Prav lahko bi postali tudi bolj znana ustvarjalka, saj na to namiguje Luna v 10. hiši, kar je ugodno za delo v javnosti, z “množicami”, oziroma bi lahko bila vaša dela znana in publicirana. Vsekakor je vaše poklicno delo v nekem smislu skrb za druge, pomoč drugim, razumevanje čustvenih stisk in celo izražanje vaših lastnih čustev v javnosti (objavljanje). Še en pokazatelj je, da si želite uspeti in kar nakazuje tudi zadnje vprašanje. Mars je v Vodnarju in v 10. hiši in nedvoumno govori, da si želite prodreti, se postaviti zase in se uveljaviti. Želite si slavo in uspeha, neodvisnosti in samostojno kariero. Če še niste integrirana osebnost, lahko to v prvih letih izpade tudi ihtavo, zaletavo in neumerjeno, egoistično in agresivno. Sele kasneje se človek nauči uporabljati pravo mero in s socialnimi “goljufijami” prikaže svoje ambicije kot korist za druge. Primer za takšen poklic je politik in prav možno je, da vas kdaj zanese v te vode ali blizu njih. Pomislite koliko pisateljev se ravno v Sloveniji bavi s politiko oziroma so začeli politične spremembe skozi pisateljski poklic. Motiv je namreč v osnovi isti: s svojim delom vplivati na druge in sprožati spremembe v družbi. Vsako javno delo je javno v celoti in s tem nujno spreminja sliko ljudi. Zelo dinamična sta aspekta med Luno, Jupitrom in Saturnom. Luna in Jupiter sta v zelo točnem kvadratu, kar povzroči, da marsikatero svoje čustvo močno pretirate in napihnete. V verskih ali ideoloških zadevah ste lahko močno pretirani in neuravnoteženi. Pogosto vas nese navdu- šenje, ki ga je sprožil kakšen navdih in je izrazito neozemljeno ter mu kmalu zmanjka sape. Z malo volje lahko tudi druge navdušite za svoje ideale, vendar se že na začetku vprašajte, ali boste znali stvar tudi zaključiti. V vas je namreč nekak materinski kompleks, ki je dober čez mero, želi vse nahraniti in potešiti, vsakokar razumeti in mu ponuditi zaščito. V raznih variantah se kaže ta kompleks kot pretirana ješčnost, debelost, počasnost, površno misijonarstvo, veličinske ideje ipd. Na drugi strani Je Luna zvezana v kvadratu s Saturnom. Ta del je bolj v senci podzavesti in povzroča nerazumljen strah pred življenjem, melanholijo in čustveno ohromljenost. Včasih se čutite odrezano od življenja, brez varnosti, hladno odrinjeni. Prav možno je, da je (bila) mati muhasta, ciklično evforično depresivna in ta vzorec razrešujete sedaj sami prav v centru vaše duše. Kot sem že omenil, je prav možno, da bodo te duševne krize dale dovolj materiala za ustvarjalno pisanje ali delo, ki ga boste opravili v javnosti oziroma svojem poklicu. Se mnogokrat boste zanihali iz pretiranega optimizma v neosnovan pesimizem in v tem čustvenem mlinu spoznavali svojo naravo. Vse si priznajte, tudi svojo nemoč in našli boste svoj lastni center ravnotežja. To je za vas zelo pomebno, sicer boste prevečkrat nihali v žalostno - vesela nasprotja. Napisal: trigon NOVO! Vsi, ki bi želeli osvetliti svoje življenje, osebni značaj in probleme z astrološke plati, pošljite na uredništvo svoje rojstne podatke, uro in minuto rojstva (točno!), kraj rojstva in šifro za odgovor. V pismu ne bodite prekratki, opišite, kako živite in katere vozle bi želeli razjasniti. Modema astrologija ni prerokovanje, je metoda vpogleda v osebnost, kjer nastajajo težave in zorijo odgovori. ; y (- c /■ ZNAMKA ČEŠKIH AVTO- MOB. PRIPRAVA ZA MERI. GLOBINE SVETO- VNO PRVEN- STVO -Bi povcdaLi, gospod.. inširuJiior :..... t- SINJE- BARVNI AVSTRAL- SKI DRAGI KAMEN POLGRM (LA VANDA) ■ Kako, sploh nimate, ieievizije ?...... "Ntkar se nt jrudi oče, da najdeš varuško!... ŠANTEL SAŠA ERNEST ANSER- MET SREDIŠ- ČE VRTENJA AM.IGRAL-(INTERVJU Z VAMPIRJEM TONE TAVČAR NIKAL- NICA A VTOMOB.OZNAKA LIBANONA MLADEN OUAČA IME AMER. IGRALKE WEST ZAVRNI- TEV PONUDBE PRIP. AZIJ. NARODA TEODOR (KRAJŠE) f SOLMIZA- CIJSKI ZLOG ITAL. PEVKA (BERTE) PRELAZ NA VELE- BITU PIJAČA STARIH SLOVA- NOV MESTO BLIZU ZAGREBA PODRED- NI VEZNIK VELEPOSESTNIK V NEKD. SZ PODRED- NI VEZNIK MOHOR- JEVA DRUŽBA OSEBNI ZAIMEK ZG.PIRE- NEJSKA POKR. AVT.OZN. NIZOZEM. INŠTALATER AVTO ELEKTRIKE IGRALEC TAROKA PERZEJE-VA MATI V GR MITOLOG. JAP. PISAT. (HAKU- SEKI) ČUSTODNOS DO MORAL VREDN LOJZE KRAKAR OTOK V TUAMOTU NOVAK SIMIČ MATE- RINA ALI OČETOVA SESTRA STAN IS LA W LEM VODNO PREVO- ZNO SREDSTVO GR PESNIK (6.STOL. PR.N.ŠT.) RISJA SAMICA ŠVICJtLP. SMUČAR- KA (SONJA) PRISTANIŠČE V SEV. ČILU PRITOK SAVE NORD. BOG GROMA NORDIJ. BOG MORJA ARGENTINSKA POLITIČARKA (MARIA ESTELA) KRAT. ZA EVENTUALNO MOGOČE LEGA NA HRBTU RT NA J ŠPANIJE TRIPRSTI BRAZ. LENIVEC GERM. BOG VOJNE BALTSKO MORJE MOJZESOV BRAT TRAVA DRUGE KOŠNJE IZRASTKI V USTIH ŠPAN. SLIKAR (JUAN) OVERI-TEU, PREVAJALEC PRISLOV KRAJA IME GLASB. SOSSA OKRAJŠANO ŽEN. IME EMERIKA ZELO TANKA RIBJA KOŠČI- CA IND. PRED- MESTJE LONDONA IME ČRKE ITAL. Pl SAT EU (UMBER-TO) Tt ANGEL ARČON REKA V ŠVICI IN FRANCIJI VILMA THIERRV UTEŽNA MERA GOROVJE V SAUDOVI ARABIJI Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV adidas v prodajalno BOLNICA Ali lahko malo hitreje ?! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! ^063715-011 ^060241-245 Glas Savinjske Koroški radio Želite biti modno in poceni oblečeni? V Modetemvih trgovinah v Levcu in Celju vam po ugodnih cenah nudijo pletenine, trenirke, usnjeno galanterijo in nogavice. Jeans hlače za odrasle po samo 3400 SIT, barvne jeans hlače za otroke po 2490 SIT, različni modeli in barve kavbojk Cassuci po 4990 SIT in otroške mikice od 1390 SIT dalje. Ne pozabite obiskati Modetex-ovih trgovin MELANIE v Levcu in Celju - poslovni center Vrtnica. SE ŽELITE ZABAVATI? NOVA MODA Vsega seveda ni mogoče povedati že v prvi poletni prilogi in na kupu. Prvi razgled po novi pomladni in poletni modi torej začnimo na kratko, z nekaj posebnimi poudarki. Morda za začetek nova DOLŽINA. V resnici ni nova, saj smo dolga krila in obleke z visokimi razporki, tipične za pomlad in poletje, nosile tudi že pozimi. Posebej izstopajo GROBI MATERIALI: platno, rafija, lan, ki jih modni magi barvajo v rafinirane letošnje barve: zelo modema, vendar nič kaj nova barva je DRAP, dmžbo ji delajo vsi peskasti toni in veliko svetlo sive. V barvni igri so še VSI OCEANI sveta s plitvinami, lagunami, morskimi penami in drugimi vodnimi odtenki. Krilo ali pareo si v pasu zavežemo v velik VOZEL. Letošnji hit so še vedno BREZROKAVNIKI. Posebne noto daje letošnji modi preprosta MREŽA, ki jo lahko skvačkamo tudi doma, bodisi v podobi modnih dodatkov ali kosov oblačil. Etno moda se je napotila po etno vplive v INDIJO in spet tudi na Cmo celino. K novim oblačilom so obvezni čevlji z DEBELIM PODPLATOM, vratu pa ne pozabite ovestiti z UMETNIMI BISERI. Za pomlad je vodilno modno oblačilo po moško krojeni TRENČ, tisti klasični Bogartov, z njegovimi epoletami, žepi, pasom in drugim, kar sodi v to sceno. Trenč je plašč ali tudi podaljšan jopič. Hlače so na vrhu modne zastave, visoko nad krili. In daleč na prvem mestu so tu ŠIROKE HLAČNICE. V tujini jim pravijo kar "slonova noga". Modne so tudi še vedno hlačnice na zvon ali res zelo široke prhutajoče hlačnice. Oboje so najpogumnejše nosile že pozimi. Med vzorci so na prvem mestu ČRTE iz babičinih žimnic, pa tudi široke pisane črte kar tako. Veliko je cvetličnih, eksotičnih, minimalističnih bi nervoznih grafičnih vzorcev. Poleg afriških vzorcev ostajajo v modi še kar naprej reptili: kače, krokodilčki in podobno. Najbolj dragocene nove tkanine je moč med prsti pomenljivo zatipati: izdelano so nekako trodimenzio-nalno, z iztopajočimi RELIEFNIMI UČINKI. Ugledna kreatorska imena se igračkajo z novimi DEKOLTEJI. V izvirnosti izstopajo tudi Versace, Gaultier, Rifat Ozbek in še nekateri V poletni vročini se boste počutile blagodejno v oblekah z AMERIŠKIM IZREZOM, kar pomeni, da so rame izrezane tja do vratu. Eno k drugemu: povzetek vsega povedanega, središčni duh staro nove mode so ŠESTDESETA in SEDEMDESETA LETA. Posnemamo jih tudi pri ličenju in česanju, pri torbicah in pri življenjskem stilu nasploh. Čisto prijazno, povsem neškodljivo, tako rekoč nostalgično. Maja Zagoričnik CELJSKI** KINEMATOGRAFI** PROGRAM KINOPODJETJA CELJE ZA MESEC MAJ: OSUMLJENIH PET (Usual Suspects), thriller Režija: Bryan Singer. Vloge: Gabriel Byrne, Kevin Spacey, Stephen Baldvvin 2 Oskarja 1996 (na programu do 8.5.) DVANAJST OPIC (12 Monkeys), futuristični thriller Režija: Terry Gilliam. Vloge: Bruce Willis, Brad Pitt, Madeleine Stowe (na programu do 8.5.) JUMANJI, domišljijski spektakel Režija: Joe Johnston. Vloge: Robin VVilliams, Bonnie Hunt, Kirsten Dunst (Union od 2.5.) SMRTONOSNI SPOPAD (Mortal Combat), akcijski, Režija: Paul Anderson; Vloge: Linden Ashby, Robin Shou, Bridgette VVilson) (Metropol od 9.5.) JADE, erotični thriller Režija: VVilliam Friedkin. Vloge: David Caruso, Linda Fiorentino, Chazz Palminteri (na programu od 9.5.) NEKOČ IN DANES (Novv and Then), romantična komedija Režija: Lesli Linka Glatten; Vloge: Demi Moore, Melanie Griffith, Rosie 0’Donnell (Metropol od 9.5.) ZBOGOM LAS VEGAS (Leaving Las Vegas), drama Režija: Mike Figgis. Vloge: Nicholas Cage, Elizabeth Shue, Julian Sands) Oskar za glavno vlogo (Union od 16.5.) STARE SABLJE (Grumpier Old Men), komedija Režija: Hovvard Deutch. Vloge: VValter Matthau, Jack Lemmon, Sophia Loren, Ann Margret (na programu od 16.5.) SABRINA, ljubezenska komedija Režija: Sydney Pollack. Vloge: Harrison Ford, Julia Ormond, Greg Kinnear (na programu od 23.5.) MESEČINA IN VALENTINO (Moonlight and Valentino) Režija: David Anspaugh. Vloge: Elizabeth Perkins, VVhoopi Goldberg, Kathleen Turner; (na programu od 30.5.) ZADNJI SPREHOD (Dead Man Walking), drama Režija. Tim Robbins; Glavni vlogi: Susan Sarandon, Sean Penil; (Na programu od 30.5.) Prodam OPEL CORSA letnik 91 - 9100 DEM, ŠKODA FAFORIT letnik 92 - 6650 DEM, ZASTAVA 101 [etnik 89 - 2500 DEM DAIHATSU SHARADE letnik 90 - 8670 DEM Informacije 063 708-669 TAVRIA letnik 93 - 2300 DEM CITROEN ZX letnik 92 - 16700 DEM Informacije: 063 708-670_________ Avto ojačevalec znamke Avtovox, trosistemske ovalne zvočnike in elektronsko kretnico prodam. Tel.: 0602/22-843. Prodam vikend v Zagrebenu nad Libojami po ugodni ceni. Tel.: Prodam Renault 18TL, reg. do 30.1.1996, L 84, bele barve, dodatna oprema. Tel.: 712-762. Lado Samara 1500 S, L 95, model ME prodam ali vzamem v račun cenejši avto. Tel.: 063/452-657. Prodam „ enosobno stanovanje v centru Žalca 48 km2, kabelska, telefon in zasteklen balkon. Tel.: 715-537. Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Rešitev nagradne križanke Glas Savinjske, m vm pošijifna naslov: »v / Hi * 5 BK Vi33m’“' Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva M_______irj jr, ammf&trade vkMi ČAunu* ■ čM, .. JI..................... Nagrajenec iz prejšnje številke: j/mrip Krašovec, Loke 29, 3333 Ljubno ob Savinji Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Hbsitcv križanke iz prčišnic številke: RAJANJE OB K Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Montiramo centralne kurjave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih inštalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Montiramo planinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih gradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke! Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. TeUeejpon.-sob.) 063/852-205 ali Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatorje. Plačilo po dogovoru! Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Prevodi _ in korespondenca v nizozemščini, angleščini in nemščini, brez slovenščine. Tony ten Hage, Planina 40, 3333 Ljubno ob Savinji. POKLIČI... 063/9781 če sl. če sl. * osamljen • zaljubljen 0 * obupan * žalosten • nesreiten... * vese ! * jezen * razočaran IVA d.o.o. AVTODELI Šempeter 126 b 63311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Avtodeli za vozila: - RENAULT, - ZASTAVA, - ŠKODA, - ALFA, - LADA SAMARA. Nudimo vam tudi: - olja ELF, maziva, filtre, izpušne cevi NA ZALOGI GLA VE MOTORJA za VUGO 451 Ne pustite se peljati mimo - obiščite nas! se«®: iijvj IllSifittll« Če ste odgovorili z pokličite 715-011! Agencija S$1RS{f in GLAS Savinjske iščeta nove KOMERCIALISTE. ■ - _____■ ________ P§§WMWiM $mM + Vrdmjeu 2, 1el.:063/71^-686, 715-605 mmmmm w omoMn ooomssju Renomirano slovensko trgovsko podjetje iz Ljubljane želi navezati dolgoročno poslovno sodelovanje z družinskim trgovskim podjetjem ki se ukvarja z maloprodajo tehničnega oz. širokopotrošnega blaga in razpolaga s primernim poslovnim objektom na področju Polzele in Žalca. Vljudno vabimo interesente, da pokličejo na telefon 061/314454 TRGOVINA S KURILNIM OLJEM Teflonska zaščita motorjev UGODNO: EABLJENE NAKLADALKE ZA SENO! Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 Besedilo: ... .. . ... • • • ■ ; Naslov: Tel.: Ste že zamenjali gume na Vašem avtu? Nikjer ugodneje evtopiuiti znamk: MARANGONI B MATADORii ^BcVUimO CONTINENTAL M ^ HAMOM KAVČ m P] WM Pneumatic center s.p. Franc TKAVC, Lesarska c. 43 3331 Nazarje, tel.: 831-237 A GffiMNC pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT-POLZELA CENE ZA GOTOVINO: zakonska spalnica MAJA________ zakonska spalnica VEGA NOVA <-t> zakonska spalnica LARA_____ =$ zakonska spalnica NATALIE _ -t> samska spalnica HALA________ 92.772.00 SIT 96.813.00 SIT 108.851.00 SIT 136.372.00 SIT -43.559,00 SIT «omare z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, črni jesen in hrast 2. D________________________ 3. D_________ omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka 2. D___________________________________ 3. D_______ _ 27.113,00 SIT _ 34.178,00 SIT ___________35.866,00 SIT _____ 48.286,00 SIT GOTOVINSKE CENE za omare v beli barvi - višina 218 cm, globina 58 cm 3. D omara 1/3 police - š. 140 cm_25.691,00 SIT 4. D omara 1/2 police - š. 184 cm_29.420,00 SIT 6. D omara 1/3 police - š. 275 cm_44.898,00 SIT ^ pisalne mize_______________________________od 7.576,00 SIT 6.417,00 SIT omarice za čevlje ^ vzmetnice vseh dimenzij bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še. NOVO, NOVO: SOTEK PONTOM: mgffiiiHai pomudln KUHINJ v kroHM H1ASTA. Cerna m ms '»isečllh ta sjj3®<žmtlk elesaaemto'? s detora® ploUo že ©4 23iWD®,(M SIT mapn^ POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM: Tel. 063/720-020 VABLJENI! (č* /A C* /2» ' VELIKA poletMA Celje - skladišče D-Per 131/1996 1 NAGRAD N AI (3 RA za bralce GLAS-a Savinjske. POTUJTE, LETUJTE IN SE VESELITE Z NAMI. Nagrade prispevajo: Šiviljstvo Toto, Caffe Tropic, Avto Romi, Relax, AC Levec, Elektro trgovina Dolman, Penzion Kozorog, S d.o.o. - Kupra, KZ Parižlje. GLAVNA NAGRADA: LETOVANJE V ŠPANIJI Zberite vseh šest kuponov, ki bodo objavljeni v naslednjih številkah, prilepite jih na dopisnico in pošljite na naslov; GLAS Savinjske, Velenjska cesta 12, 3310 Žalec x -------------------------------------------------------1 NAROČILNICA: ' Naročam-o GLAS Savinjske: Q 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT I Telefon:_________________________ Podpis in žig: Datum:_____________ Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na naslov: SARSA d.o.o., Velenjska cesta 12,3310 Žalec. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! COBISS s "Kako to? Saj sem povedal da jih ima vsak človek 260!" "Že, že, ampak danes sem za zajtrk jedel sardine;” pove Janezek. REŠITEV Žena je pritekla na policijo. "Poslušajte. Pred enim mesecem sem poslala moža po konzervo gr aha. Od tedaj ga nisem več videla. Kaj naj storim?" "Specite pomfrit," odvrne policaj. STRAH V drogeriji prodajalec pravi: "Gospa, ta krema vas bo pomladila sigurno za deset leti" "Povejte, ali mi ne bodo slučajno potem vzeli pokojnino?" VEČERJA "Oho, danes bo pa hladna večerja," pravi mož. ' Zakaj tako misliš”, ga pogleda žena. "Nič ne smrdi po zažganem!” NE MORE SI POMAGATI "Tvoja žena ima kar dva ljubimca. Zakaj ničesar ne ukreneš?" "Kaj pa naj storim? Saj vidiš, da sem v manjšini!” POMOČ "Je tam društvo za zaščito živali;” vpraša vznemirjeni ženski gjas. "Želite prosim?" "Takoj pošljite nekoga. Poštar sedi na veji in žali našega psa!" TOČEN ČAS Po kosilu pri prijatelju postane gost nestrpen. "Koliko pa je že ura?" Gostitelj pogleda skozi okno in pravi: "Petnajst minut pred drugo!" "Kako to veš?” "Po soncu!” "Kako pa veš, koliko je ura ponoči, ko ni sonca?" "Vzamem trobento in zaigram!" "In?" "Takoj se oglasi sosed: Kateri norec pa igra ob treh zjutraj?" Vnamem si čas,, da preberem GLAS Savinjske!