Časopis s podobami za slovensko mladino.
(                           S ppilogo: ,,/Vngeljeek!'
ŠteY. 1.                       V Ljubljani, 1. januarija 1901.                 LetO XXXI.
Pogrebni zvonovi.
VS/d cerkvice bele, od cerkve z vasi,           In srce.. kako se pa ti posloviš ..
Zvonenje se v mraku večernem glasf..     Da časov minulih nazaj si želiš ?
Ljub6 tak6 in pa milo,                            Nikoli — poj raje Očetu
Ko da bi k pogrebu zvonilo.                    Zahvalo po prešlem letu!
In komu k pogrebu zvonovi poj6 ..         Kar On ti poslal je, — bil ddr je nebes,
In koga k počitku nocoj poneso. .          Zdaj srečo, zdaj radost — trpljenja kaj vmes,
Ko mrak se po plani polega —               Saj taka je kupa življenja,
Komu se zvoneiye razlega?                     Zdaj sladka — zdaj polna trpljenja.
Minulemu letu zvonovi pojo —                In kaj za bodoče prikriva, kdo v6 -,
Stoletje nocoj nam k pogrebu nes6..       Prinese li radost, — li bridko gorjž..
Zato zdaj zvonenje premilo,                     Od vsega ima na obilo,
V slov6 se mu je oglasilol                      Od vsega bo srce užilo!
¦       ,         Emerika Savinska   .