Glasnik SED 23 (1983) 3/4
100
etnološko raziskovanje slovencev na madžarskem med 1945 in 1983
V etnološkem raziskovanju Slovencev na Madžarskem lahko razlikujemo tri večja obdobja: 1. pred prvo svetovno vojno, 2, med obema vojnama, 3. po drugi svetovni vojni. V prvem obdobju (od 12. stoletja do 1920) so živeli Slovenci na Ogrskem zlasti na področju med Muro in Rabo. Leta 1920 se je večji del teh Slovencev priključil h Kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev v pokrajini Prek-murje. Najsevernejši del pokrajine med Muro in Rabo — blizu 94 km? med Srebrnim bregom in reko Rabo pri Monoštru — je ostal v Madžarski. Od takrat se to področje imenuje Porabje, Slovensko Porabje, njegovi prebivalci pa rabski oziroma po-rabski Slovenci. V vaseh Gornji Senik (Felso-szdlnok), Doljni Senik (Alsoszolnok), Sakalovci (Szakonyfalu), Slovenska ves (Ftabatotfalu), šte-vanovci—Otkovci {Apatistvanfalva—Ojbalžzsfal-va), Andovci (Orfalu), Verica—Ritkarovci (Ketvolgy), v mestu Monošter (Szentgotthard) in drugod po Madžarskem živi okrog 5000 Slovencev.
Če primerjamo število etnoloških člankov v treh razdobjih, lahko ugotovimo, da se je njihovo Število znatno (6-7-kratno) povečalo po letu 1945. V 19. stoletju in v začetku 20. stoletja je bila večina člankov napisana v madžarščini. V slovenščini je bil napisan en sam članek, in sicer spod peresa Antona Trstenjaka, ki je I. 1884 objavil „Jok pri
Letnik 23/1983 končujemo z dvojno številko Glasnika. Te navade do sedaj nismo poznali, vendar pa smo po njej posegli zato, da se izdaja lanskoletnih številk ne bi vlekla v
nedogled.
Ob zaključku letnika pa še to: Uredništvo se je ves čas trudilo, da bi kljub težkim gospodarskim pogojem ohranilo Glasnik na dostojni ravni. V marsičem nismo uspeli. Izjalovile so se nam letošnje tematske številke, že dolgo časa Glasnik ne prinaša več etnološke bibliografije, zaspala je rubrika Polemike itd. Priznati moramo, da temu ne botrujejo samo finančni vzroki, ampak tudi neodzivnost bralcev in sodelavcev, oz., da je bila skrb za Glasnik prepuščena zelo ozkemu krogu sodelavcev. Glede nato, da je Glasnik trenutno edina ažurna {čeprav je tudi daleč od tega) etnološka revija na Slovenskem, se tako slabemu odzivu lahko samo čudimo. Ali pa tudi ne. Novemu uredništvu želimo več sreče.
Uredništvo
Slika na naslovni strani; dr. Valens Vodušek po snemanju v Ritkarovcih v Porabju, 6. marca 1970. Foto Mirko Ramovš. Fotografijo LX-XIX/26 in negativ hrani sekcija za glasbeno narodopisje v Ljubljani.
pogrebu" na Gornjem Seniku.1 Članek Valentina Bellosicsa je izšel tudi v nemški izdaji monografije o Avstro—Ogrski.2
Med obema vojnama je v slovenščini objavil krajše spise o „rabskih Slovencih" profesor prekmurskega rodu Vilko Novak.3 V tem času je napisal pomembna etnološka članka o odprtih ognjiščih in o lovu na brinjevke pri rabskih Slovencih prvi prekmurski znanstvenik, ravnatelj szom-bathejskega Muzeja Savaria Avgust Pavel." Profesor monoštrske gimnazije Kalman Vakarcs je v svojih spisih o monoštrskem okraju zapisal podatke tudi o ljudskem življenju v slovenskih vaseh.s
Po letu 1945 je biio za etnologijo Slovencev na Madžarskem objavljenih okoli 60 daljših in krajših spisov. Več ko polovica je bila objavljena na Madžarskem, in sicer večina v slovenščini od domačih avtorjev. Prvi etnološki spis domačega avtorja je nastal pravzaprav že pred prvo svetovno vojno, objavljen pa je bil šele leta 1974, Rokopis kmeta Alojza Dravca iz Slovenske vesi z nasiovom Narodna vera i navade v vesi je objavil Vilko Novak v zborniku Traditiones.s V nekem svojem drugem članku ¡e Vinko Novak napisal, da je ta rokopis „doslej najobsežnejše besedilo v porabskem narečju... njegova odlika je duhovito, zabavno, kritično, čeprav včasih moralizirajoče pripovedovanje... natanko opisuje ljudske šege in z njimi zvezana verovanja... V slovenski entološki literaturi nimamo tako prijetno, obenem pa temeljito napisanega podobnega spisa, pa še v narečju in od kmeta."7
Po dolgem zatišju se porabski Slovenci od začetka sedemdesetih let naprej spet oglašajo s članki o svoji ljudski kulturi v tedniku Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem, Narodnih Novinah-Ljudskem listu in v Zvezinem le* tniku. Narodnem Kalendarju — Ljudskem koledarju.
V teh publikacijah so zapisane pravljice, vremenske napovedi, pregovori, ljudske pesmi in podatki o „borovem gostiivanju", pripovedke o monoštrski bitki, podatki o izdelovanju bučnega olja, česanja perja itd.8 Leta 1975 je izšel prvi zvezek „Etnografije južnih Slovanov na Madžarskem", kjer je bil objavljen članek o ženito-vanjski šegi „podaraj", pri katerem nevesta pobira darove pred poroko. V naslednjih petih zvezkih te publikacije je bilo objavljenih še šest slovenskih člankov (o ljudski meteorologiji na Gornjem Seniku, o pustnih šegah, o žetvi in mlačvi, o pridelovanju ajde, o etnoloških spisih v zvezi s porabskim' Slovenci in o Avgustu Pavlu).a Polovico teh člankov so napisali domači avtorji, polovico pa etnologi iz Slovenije.
Prvi etnolog iz Slovenije, Vilko Novak, se je zanima! za porabsko ljudsko kulturo že med obema vojnama. Njegovo prvo delo po drugi svetovni vojni, ki vsebuje tudi etnološke podatke, je knjižica Slovensko Porabje, ki sta jo izdala z Jožetom Maučecem.10 Vilko Novak je v tej knjižici na kratko opisal naselja, stavbarstvo, poljedelstvo, pridelovanje lanu, lov na brinjevke in prehrano v Slovenskem Porabju. Omenil je šege ob Lucijinem dnevu in božiču in opozoril na ostanek splošno
ei ,	"131829 13X533
Glasnik SED 23 (1963) 3/4	03
slovenskega narekanja, ko v Števanovcih „za lo zaprošene ženske objokujejo pokojnika", v Sa-kalovcih pa „ženska počaka na pokopališču prihoda pogrebcev in jih pozdravi s posebno pesmij-°-"n V članku Etnografski značaj Slovenskega Porabja iz leta 1948 pravi V. Novak „Največ se je mogel avtor opirati na Košičeve in Pavlove spise... ^ajobširnejše je poglavje o svatbah, na drugih Področjih pa se je bilo treba omejiti na naštevanje ter navajanje narečnih izrazov. Med življenjskimi šegami sta najobširneje opisana smrt in pogreb, mnogo manj pa je o letnih šegah.V naslednjih Petih člankih — leta 1948.1949,1958,1968 in 1970 — je Vilko Novak obravnaval raziskovalno delo Av-9usta Pavla (v treh člankih) in Jožefa Košiča (v dveh člankih) v slovenskih vaseh v okolici Monošt-ra.13 Leta 1975 jB poda| pregied vseh madžarskih spisov o prekmurskih Slovencih, leta 1977 pa Pogled etnoloških spisov o porabskih Sloven-cih.n v 4. zvezku Etnografije južnih Slovanov na Madžarskem je pisat o življenju in delu Avgusta Pavla,1? Vilko Novak je kot prekmurski rojak in najboljši poznavalec življenja porabskih Slovencev napisal največ etnoloških člankov o Slovencih na Madžarskem.
prva ekipa slovenskih etnologov iz Ljubljane je °biskala Slovensko Porabje na Madžarskem leta '971. Takrat so sodelavci Glasbeno narodopisne-9a inštituta in Inštituta za slovensko narodopisje ^ačeli sistematično raziskavo Slovenskega Poraja, ki je trajala več let. Zbrano gradivo je bilo °ojavljeno že v naslednjih letih. V prvem letniku zoomika Traditionesje Niko Kuret objavil podatke
0	Se9ah in navadah ob glavnih praznikih in drugih Pomembnih dnevih leta.,fi Najobsežnejšo štu-
|i° o Zenitovanjskih šegah v Prekmurju s poseb-j11™ 02irom na Porabje je leta 1973 objavila Helena Lazar—Podlogar.17 Po V. Novaku je ta razprava -¿a Avgusta Pavla spisi najobsežnejša razprava o nem samem predmetu iz porabskega življenja".'3 ^maga Kumer je leta 1975 v knjigi Pesem °venske dežele priobčila 11 ljudskih pesmi iz ^'ovenskega Porabja.19 V budimpeštanskem zbor-'kli Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem
1	Niko Kuret leta 1977 objavil študijo o pustnih Se9ah.2a
ok r rnardžarskih raziskovalcev je o Slovencih v mprt' Monoštra največ pisal Jozsef Csaba, ki je d drugo svetovno vojno živel in deloval kot nor v Gornjih Petrovcih. V tem času je zbiral nološko gradivo na prekmurskem Goričkem, po in iq -5 Pa v Slovenskem Porabju. Med leti 1945 b 1982 je objavil šest člankov v madžarščini (o na-obr!?-11 0 čebelarstvu, ° magičnih znakih v ¡n 1 križa, o rožmarinu v ljudskem življenju itn.) khii1693 v slovenščini (Običaji v zvezi z vodnja-dirh Sodelavec muzeja v Kormendu Karoly Ma-Prid r le1a 1977 v slovenščini objavil članek o Oelovanju in uporabi ajde pri Slovencih v Žeiez-
AnSP"«» Pomemben je še članek arhitektke tva v01? Gazde 0 posebnostih naselij in stavbars-ohi slovenskih vaseh Železne županije, ki ga je scom leta 1967 v madžarskem časopisu za ^menisko varstvo." V knjigi Janosa Bardosija o
geografskih imenih v Železni županiji so zapisana tudi slovenska ledinska imena.2''
Poleg tematskih člankov je bilo napisanih tudi nekaj teoretičnih člankov in sestavljenih nekaj bibliografij. Prvo etnološko bibliografijo „rabskih Slovencev" je leta 1935 v knjigi Slovenska krajina sestavil Vilko Novak." Prvi teoretski članek o „Vendskih {= prekmurskih) etnoloških raziskavah" je napisal Bela Balint leta 1947, v času druge svetovne vojne, ravnatelj muzeja v Murski Soboti. Po njegovem mnenju „ etnološko zbiralno in raziskovalno delo med „vendi (= prekmurc) lahko opravljajo... predvsem tisti, ki enako govorijo vendski {= prekmurski) in madžarski jezik".
Do naslednjega pregleda je prišlo šele leta 1971, oziroma 1977, ko je bilo objavljeno predavanje Jozsefa Csabe, ki ga je končal s temi besedami: „Raziskovanje in zbiranje bi lahko povezali z ustanovitvijo „Slove.¡skega etnološkega muzeja" na Gornjem Seniku ali v Monoštru, poimenovanega po dr. Avgustu Pavlu". Ta zamisel se je uresničila leta 1983, ko je bil v Monoštru odprt Lokaln-ozgodovinski in narodnostni muzej. V muzeju je v postavitvi avtorice pričujočega članka dobila svoj prostor tudi razstava „Slovenci v okolici Monošt-ra". Razstavljenih je 14 fotografij, ki jih je v slovenskih vaseh posnel Jozsef Csaba v 1940-ih letih.37 Vilko Novak je leta 1975 v zborniku Traditiones predstavil madžarske spise o etnologiji prekmurskih Slovencev, pomembnejše spise o porabskih Slovencih pa je prikazal v budimpeštanski Etnog-rafiji južnih Slovanov... leta 1977.28 Avtorica tega članka je med letoma 1978 in 1983 v več — v madžarskem in slovenskem jeziku napisanih — člankih opozorila na pomen etnološkega raziskovanja Slovencev na Madžarskem. V knjigi Slovensko Porabje je leta 1982 podala kratek pregled letnih in življenjskih šeg in izbor bibliografije o Slovencih na Madžarskem.29
Slovensko Porabje je danes v raziskovalnem območju Muzeja Savaria v Szombatheju. V rokopisni zbirki muzeja so rokopisi o naseljih, stavbarstvu, lončarstvu, poljedelstvu, šegah, verovanju in besedni umetnosti v slovenskih vaseh Železne županije. V fototeki je največ posnetkov o materialni kulturi. Fotografije prikazujejo stanovanjske in gospodarske stavbe, delovno orodje, poljedelstvo, čebelarstvo in lov. Manj je slik o družbeni in duhovni kulturi. Te so v zvezi z verovanjem, nošo, ljudsko umetnostjo in družino. V predmetni zbirki je največ poljedelskega orodja in kuhinjske opreme. Leta 1979 je Muzej Savaria odkupil in pripeljal v Szombathely brunarico z Gornjega Senika. Hiša bo v szombathejskem muzeju na prostem ponazarjala stanovanjsko kulturo Slovencev na Madžarskem v 18. stoletju. Na etnološkem oddelku Muzeja Savaria je od leta 1979 zaposlen kustos-etnolog slovenske narodnosti, ki raziskuje predvsem etnološko podobo Slovencev v Železni županiji.
MARIJA KOŽAR — MUKlC
Glasnik SED 23 (1983) 3/4
60
Opombe
'Anton Trstenjak. Navade v Prekmurcih (Jok pri pogrebu). Slovan. Ljubljana 1884, 341—342.
*Valetin Bellosics, Die Wenden im Zalaer und Eisenburger Comitat. Dieöst.-ung Monarchie in Wort u. Bird IV. Wien 1896, 259-270,
sVilko Novak. Pri rabskih Slovencih. Slovenec 1931, št. 235
Isti, Rabski Slovenci, Slovenija 1933, št. 6.
Isti, Slovenci na Madžarskem. Vodnikova pratika 1935, 50—51.
4Pavel Agoston, Nyilttüzhelyü konyhok o hazai szlovéno-knâl. Ethnographia 1927, 129—144 (= Odprta ognjišča v kuhinjah naših Slovencev). Pavel Avgust, Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev. Etnolog IV (1931), 125—145. Pavel Agoston, Rigàszàs a Vendvidéken és az Ôrségben. Ne-prajzi Értesïtô 1942, 141—163 (= Lov na brinjevke v Prekmurju in v ôrségu).
sVakarcs Kâlmân. Tusköhüzas a szentgotthàrdi jârâsban Etnographia-Népélet XLIV. 139—149 (= Borovo gostuvanje v monošteskem okraju). Isti A szentgotthérd-muraszombati ja-râs ismertetése, Szombatheiy 1939 {= Opis okraja Monošter-—Murska Sobota).
6Alojz Dravec, Narodna vera i navade v vési. Traditiones 3. Ljubljana 1974, 166—174.
'Vilko Novak, Etnološki spisi o porabskih Slovencih. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 2, Budimpešta 1977 s
46.
«Marija Kožar—Mukič, česanje perja na Gornjem Seniku, Narodni kalendar—Ljudski koledar 1975, Budimpešta, s. 170.
Ista, Pridobivanje bučnega olja na Gornjem Seniku. Narodni kalendar—Ljudski koledar, Budimpešta 1976, 169—170.
Ernö Eperjessy, Spomin na monoštrsko bitko v slovenskih pripovedkah. Narodni kalendar—Ljudski koledar, Budimpešta 1977, 165-167.
Pavlič Irena, Borovo gostüvanje v Slovenski vest. Narodni kalendar—Ljudski koledar, Budimpešta 1982, 194—196
9 Pavlič Irena, Podaraj. (Prispevek k slovenskim ženitovanj-skim šegam v Porabju). Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. Budimpešta I. 1975, 149—155.
Niko Kuret, Pust („Fašenek") v Porabju. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem, 2. Budimpešta 1977, 52—61
Kàroly Madàchy, Pridelovanje in uporaba ajde pri Slovencih v Železni županiji. Etnografija južnih Siovanov na Madžarskem. 2. Budimpešta 1977, 143—149.
Vilko Novak, Etnološki spisi o porabskih Slovencih. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 2, Budimpešta 1977, 37-51.
Marija Kožar—Mukič, Ljudska meteorologija na Gornjem Seniku. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 3. Budimpešta 1979, 149—157,
Irena Paviič, Žetveni in mlatveni običaji v Porabju. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 5. Budimpešta 19Ö2. 103—117. Jözsef Csaba, Običaji v povezavi z vodnjaki in naravnimi vrelci v slovenskih vaseh vželezni županiji. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 5. Budimpešta 1982,119—130,
'OJože Maučec—Vilko Novak, Slovensko Porabje. Ljubljana 1945.
"Prav tam, s. 20.
'^Vilko Novak, Etnografski značaj Slovenskega Porabja. Slovenski etnograf I. Ljubljana 1948, 90—106.
Isti. n. d. 1977, s. 45.
"Vilko Novak, Avgust Pavel. Slovenski etnograf I. Ljubljana 1948, 136—139.
Isti. Gradivo Jožeta Košiča za etnografijo Prekmurja SE II. Ljubljana 1949, 100—110.
Isti, Jožef KoŠič, prekmurski pisatelj. Razprave III. SAZU 2-razr. Ljubljana 1959, 233—278.
Isti, Avgust dr. Pavel. Jezik in slovstvoXIII.4, Ljubljana 196B 127—130,
Isti. Življenje in delo Avgusta Pavla. Razprave SAZU VII Ljubljana 1970, 293—340.
"Vilko Novak, Madžerski spisi o ljudskem življenju v Prekmurju. Traditiones 4. Ljubljana 1975. 155—174.
Isti, Etnološki spisi o porabskih Slovencih. £tnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 2. Budimpešta !977. 37—51.
'sVilko Novak. Življenje in deto Avgusta Pavla. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 4. Budimpešta 1982, 7—26.
'«Niko Kuret, !z porabskih zapiskov Traditiones I. Ljubljana 1972, 195-203.
'7Helena Ložar—Podlogar, Ženitovanjske šege v Prekmurju s posebnim ozirom na Porabje. Traditiones 2. Ljubljana 1973, 121 — 146.
'«Vilko Novak, n.d. 1977, s, 45,
,9Zmaga Kumer, Pesem slovenske dežele, Ljubljana 1975
'«Niko Kuret, Pust („Fašenek") v Porabju. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 2. Budimpešta 1977, 52—61.
!1Csaba Jöszef, Gombafelek gyujtese es felhasznätasa a vendeknel. Etnographia LM. Budapest 1945, 70—72 (= Nabiranje gob in njihova uporaba pri Slovencih).
Isti. A vendek nepi meheszkedeserol. Etnographia LIX, Budapest 1948, 125—128 (= O ljudskem čebelarstvu p" Slovencih).
Isti, Kereszt alakü varäzsjelek alkalmazäsa a vendeknel. Neprajzi Kozlemenyek I. Budapest, 1956, 102—109 (= Magični znaki v obliki križa prt Slovencih).
Isti, Adatok a Vendvidek nepi meheszkedesehez. Etnographia LXXXII. Budapest 1971,70—73 (= Podatki o ljudskem čebelarstvu pri Slovencih).
Isti, Rozmaring a vasi nčpčietben Vasi Szemle 4. Szom* bathely 1974, 118—124 (= Rožmarin v ljudskem življenju Žel' ezne županije).
Isti, Gyüjtöüton a Vendvideken. Vasi Honismereti Közlemöny mell. I. sz. Szombatheiy 1977 (= Na terenskem delu v Slovenski krajini).
Isti, Običaji v povezavi z vodnjaki in naravnimi vrelci v slovenskih vaseh v Železni županiji Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 5. Budimpešta 1902, 119—130.
^Karoly Madächy, Pridelovanje in uporaba ajde pri Slovencih v Železni županiji. Etnografija južnih Slovanov na Madžarskem. 2. Budimpešta 1977, 143—149.
"Gazda Aniko: Vas megye szlovönek lakta települeseinek települ^si es ¿pitčszeti sajätossägai Müemlekvedelem XI. Budapest 1967, 21—30 (= Posebnosti naselja in stavbarst^ Slovencev v Železni županiji).
^Bardosi Janos. Vas megye földrajzi nevei. Szombatheiy 1982 Geografska imena v Železni županiji). ^Vilko Novak. Bibliografija o Slovenski krajini. Slovenska kraji' na. Beltinci 1935.
"Balint Bela, Vend neprajzi kutatäsok. Etnographia—Nepe'®' LVIII. Budapest 1947, 186-190.
Csaba Jözsef, n.d. 1977. MVilko Novak, n.d. 1975 in 1977.
^Marija Kožar—Mukič, Etnologija in narodnostne manjšine-Glasnik SED 1B/2. Ljubljana 1978, 46—48.
Ista, Etnološko raziskovanje v Porabju. Narodni kalenda'' —Ljudski koledar. Budimpešta 1979, 185.
Ista, A Vas megyei szlovenek neprajzi kulatäsärol Vasi honismereti közlemenyek. Szombatheiy 1979., 42—44 ( " etnološkem raziskovanju Slovencev v Železni županiji).
Ista, Vključitev Porabja v raziskovalni projekt „Način živijo nja Slovencev XX. stoletja" Glasnik SED 20/3. Ljubljana 190°' 123-124,
Ista. A magyarorszägi szlovenek neprajzi vizsgälatänak rn3' helyzete ¿s eredmenyeinek összegzese. A II. bekčscsabai N®' mzetközi neprajzi nemzetisegkutatö konferencia eloadasai. Budapest—Bekescsaba 1981, 559—564 (= Današnje stanje ir1 rezultati etnološkega raziskovanja Slovencev na Madžarskem)
Ista. Iz bibliografije o Slovencih na Madžarskem. Slovenski Porabje. Celje 1982. 117—123.
Ista, Etnološke raziskave in načrti Narodni kalendar—Ljud' ski koledar. Budimpešta 1983. 183—184.
Ista, A Szentgotthärd környeki szlovenek. Slovenci v okolij Monoštra. Die Slowenen in der Umgebung von Szentgotthä^ A szentgotthärdi Helytörteneti es Nemzetisegi Museum 3'' landö kiällitäsänak vezetöje. Szentgotthärd 1983, 3—4, 9— 15—16 (= Vodnik po stalni razstavi Lokalnozgodovinskega 1(1 narodnostnega muzeja v Monoštru).
MARIJA KOŽAR — MUK^
i