\ 133. številka. Trst, v ponedeljek 16. junija 1902. Tečaj XXVII „IdlBMt" Izh »tg eakrat mm dan. racoa mM) Sm pr **»ikov, ob 4. ari rreier. ca eaio leto ..... u pol lete ...... z i retrt leta • . • • • ta sa mesec • • • . . • uočiiao je plačevati cJbs t»rec p ril oCene aaro *e r>sirs _ To toaakarnak v Trstu se mm*zna iteviiks po < sto sraa Trite pa po 8 stotin Telefea It t. 871. Sdmcst Glasilo političnega društva „£dinoot" a Primorsko. Oflsal se nhaijo po vvstak ▼ petita. Za kretao naroČilo e primernim popciitom/ 't Poslaas, osmrtnice fn jvfae cahvslu -do- -i, ■><1 oglasi I«, se računajo po pogodbe t Val dopisi a*j se pofciljnj? araliiifti NafraakoTsni dopisi se ne sprejemajc j pis Sokepisi se aa vračajo. T edlaestl Je ml! Maroftniao, reklamacije in oglase spre* tema apravailtvs. Naročnino in oglase js plačevati loco Trst. . Ufedadltse ta tlakama m eabajate v •tki Oarintia It*. 12. Cpravailtve, la iprejemaaje laeeratov v olicl Moli« ploooio Itv. 3, U. nadMtr. UdaLatelj Is odgovorni uradnik Pran Oo d a i k. liata Nađeni la tiekarna keneorclja lista „Edinost,, e Tra Hrvatska politika i. Nagloma je pričela obča svetovna politika. Države, ki so se še pred -'»O in cel<5 20 leti omejevale na stara domača tla, hočejo se raztezati ne le neposredno preko domačih ge< grafikih mejnikov, temveč tudi, bolj ali manje globoko, v druge celine ali svetove. Politiški in diplomatični čevljarji ali kopitarji jemljejo druge mere; dosedanja kopita so jim zastarela. Vsled tega prihajajo tudi manjše države in manjši narodi pod drugačne uplive ; namere žnjimi so se v soglasju z veliko politiko izpremenile, manjši narodi so prisiljeni poštevat te velikanske izpre-raembe. Taka je tudi z manjšimi slovanskimi narodi! In taka je koncem koncev danes tudi s Hrvati. Kar so Hrvatje sanjali še pred 10 leti, e majhno in malenkostno nasproti temu, kakor se sedaj računa žnjimi. Ako bi Ante Starčević danes začel kakor mož, recimo, krepek mož 30 let, nabral bi danes drugih mislij in zasnoval bi si najbrže vse drugačen politiški program. Kaj bi pomenjali danes Slovenci kakor planinski Hrvatje ! In tak Starčevi« b! cel<5 dvomil, ali bi ga hrvatsko državno pravo dovajalo do konečnega političnega cilja ?! V resnici so Hrvatje danes v takem položaju, da morajo računati drugače sami •*boj, kakor tudi drugi računajo žnjimi po zpremenjenih političnih zasnutkih. S po-ž resnostjo gledajo danes Madjari na razvijanje hrvatske misli, a še pomenljiveje je računanje avstrijskih in zunanjih Nemcev z njimi. Avstrijska diplomacija, kolikor gleda na celoto in moč našega cesarstva, ima pa zopet svoje račune in tudi dela po teh računih. Si'n^ težavno je torej tudi Hrvatom izkopati se pravilno in srečno iz take politične zagate. Da bi bili sami krepki dovolj, no, potem bi že šlo; ali ker so nad njimi silnejše moči, to jim daje misliti in bodo morali misliti, ako hočejo rešiti sebe in koristiti tudi drugemu Slovanstvu. Kake namere imajo Madjari e Hrvati, to je še najbolj jasno, ker so Hrvatje z Madjari v neposredni in posredni politični dotiki. Hrvatje vedo, kak<5 postopajo Madjari /.ojimi na Reki in vsled t?ga na Jadranskem morju. Potem : kak6 si Madjari predstav- ljajo priklopljenje Dalmacije k Hrvatsko-Slavoniji ! In slednjič: kake eilje imajo z Bosno-Hercegovino in drugimi zemljami do egejskega morja! Hrvatje so čutili madjar-sko pest celo v vprašanju zavoda sv. Jeronima v Rimu, da-si je ta zavod verskega in kulturnega značaja. Ime »krvatski narod« pri tem zavodu je zadoš Sevalo, da je za-grmelo iz madjarskega Izraela proti Vatikanu. Med Nemci pa ni takega jedinstva glede na hrvatska politična stremljenja, vendar pa je konečni cilj jednak onemu, kakoršnjega imajo n. pr. s Slovenci. CMj Nemcev, notranjih in zunanjih, je, da tudi Hrvate spravijo docela pod nemški in koneČno pangermanski T p 1 i v! V tem jih vedo m a aH nevedoma podpirajo tudi avstrijska, madjarska in (kar je za Hrvate posebno zanimivo) tudi Kallay-jeva po-l litika v Bosni in Hercegovini in posredno i tudi v Dalmaciji! ________1'psilon. Italijanska zavijanja na Dnnajn in resnica t Priorjn. v. Ne, nismo mu storili niti najmanje krivice našemu dru. Mateju Bartoliju, ko smo izjavili, da njegovih govorov v parlamentu na Dunaju ne narekuje v pero samo ide-jalna ljubezen do lastnega naroda, vzvišeni nacijonalni princip, torej etičen motiv, ampak da tu govore vmes — in jako glasno, pre-pogostokrat odločilno — veliko nižj;, sebični torej nelepi motivi v prilog skupinam, klikam ali celo posamičnim osebam. Namenoma smo rekli: »narekuje v pero !< Kajti za spoznavanje bahaškega komedijaštva, ali komedijaškega bahaštva italijanskih po-slaneev na Dunaju treba vedeti, da so njihovi govori ne le vsi k dar pisani (redkokedaj od njih samih in večinoma od druzih) prej, nego govorjenih in da skoro nikdar niso bili — izjecljani tako, kakor so b i 1 i pisani za stenografiški zapi sni k. Ne, italijanskih »govorov« ne narekuje idealna ljubezen do svojega naroda — kateri ljubezni si sicer nasprotuje, ako se ista zgublja v preti ra-nja, enostranost, a sejo vendar v b i k -darspošt uje — marveč jih v največ slučajih narekuje prav nelep egoizcc. MELITA. Povest iz naše dobe. Opisal Josip Etre u Tom it*; prevedel Radi. Prvi del. III. Sedaj je prišla vrsta za možke. Grof Armano, v čigar italijanski krvi je gotovo 4 -talo še mnogo simpatij do koruznih žgan-cev, ki so v najbližjem sorodstvu z italijansko polento, se je prvi požuril, da se uveri, je-li gozdarična frugalna večerja res zaslužuje toliko hvale. Skeptično je okusil jed, ali takoj je dobil njegov obraz drugačen izraz. »Superb ! *) je vskliknil grof. »Le po-Kušijte, go^poia, re«, vredno je pokušati«. »Pa naj bo! je rekel nemarno baron. »Nisem jih jel od deiinstva«. Medtem, ko je baron deval žgance na -voj krožnik, stegnil se je grof Janko nad -kiedo, in ko je videl, da je komaj še dno }>okrito, je potegnil skledo k sebi in začel jesti iz nje z veliko leseno žlico, s katero se je zajemala jed, kar je izzvalo splošen smeh. Gozdarica, vstopivša kmalu potem, se je zadovoljno smehljala, videvša svojo prazno skledo. Njeni žganci, ki so zagrebškim gour naandom dobro znani, so morali iti tem gro-t »vem in baronom dobro v tek, ker so jih Izvrstno. tako temeljito počistili po vseh onih finih in tečnih pečenkah. V tem se je začelo že mračiti. Bila je krasna jesenska noč, ki je vso družbo izvabila v vežo. Na vrhu planine je vladala svečana samotna tišina. Vse v prirodi je utihnilo in počivalo. Le tupa tam je Švignil kakor strela netopir okoli turistske koče, loveči nedolžni mrčes, a iz daljave je dospel včasih do lovskih izletnikov glas uharice, ki je sla na lov na polhe. Nad savsko ravnino se je vzdigeval na nebu polagoma in veličastno polni mesec, ki je z bajnim svitom obseval črno obleko noči. Drevesa na vrahuncu gore kakor da so spala v trdem spanju. Niti ena veja se ni gibala. Le neznatno se je čutilo slab tok zraka, ki je prihajal iz zagorske strani preko Slemena. Bil je to znak, da bo tadi jutri lep dan, ker ta tok je nasnanjal, da sever, ki bistri in vedri, gospoduje v sraka. Tajinsiveno- lepa slika prirode je navdušila gospe v družbi. Glavariea je čsstovskli-kala : »Divno, magično!« in uverjevaladruge goste, da ne more biti lepšega prizora niti na Kahlenbergu, kjer je nekoč kakor deklica ravno za take jeaenske noči prenočila v družbi s svoje materjo in starejšo sestro. Melita se je naslonila na ograjo veže, in naslonivša glavo na roko, se je sagledala sanjarsko v »kralja noči«, ki je na nasprotni Tudi g. dra. Bartolija je vodil tak nelep egoizem, ki hoče na vsaki način koristiti kričeče krivičnim aspiraoijam in zahtevam stranke ter varovati koristi klik in oseb. O tem nas uverja način, kakor je dr. Bar* toli v svojem govoru od 22. m. m. razvrstil ves materijal. Najprvo je izvajal, da pravosodstvo in politika sti dve stvari, ki se nikakor ne dajati družiti — in če se kje vendar dogaja, da politika poseza v pravosodstvo, da je to politiška nemorala. Tako nam je navel izgled grde politiške nemorale. Škoda le, da je o tem čisto pozabil na pojasnilo, kako ime bi bilo primerno za — neprestana prizadevanja italijanske stranke, da b: zaustavili kolo pravice, kadar sejezačelo vrteti tako, da ni ravno prijetno za kakega dra. K r s t i 6 a !! In da nam ni pojasnil dalje tudi resnične vzroke takemu italijanskemu prizadevanju ! Ali ni morda ravno tu politika, ki sili vsodno dvorano?! Kje je torej politiška nemorala? Ko nam je torej gospod dr. Matej Bar-toli nekoliko označil politiško nemoralue razmere, ki vladajo v Primorju, njih glavni izvor in njih faktične avktorje, nam je potem lepo razložil, česa treba, da prenehajo te nemoralne razmere! Politika mora biti izključena iz sodne dvorane! To je predpogoj za ozdravljenje razmer, kakor ga je navel dr. Matej Bartoli. Kdo bi mu mogel prigovarjati temu diktu ? Nikdo. Izrekši to prčmiso je imel gosp. dr. Bartoli vee pametne in poštene ljudi na svoji strani. Ali kaj pomaga, ko je onorevole se svojim zaključkom vse pokvaril! ,Ko je to, kar je postavil, v isti hip zopet podrl. Za povdarjanjem potrebe, da se politika izključi iz sodne dvorane, in naglasivši z vso možno indignacijo, da raba nei talij an-s k e g a jezika v sodni dvorani znači ravno tiranje politike v sodno dvorano, je prišel mož igraje do zaključka: da raspravni jezik mora biti edino italijanski. Tako je dr. Matej Bartoli srečno dospel tja, kamor je hotel dospeti v interesu klik in v interesu posamičnih oseb, ter vse sknpno v interesa italijanskih aspiracij, ko strani blestel iz-nad Posavske ravnine. Hkrati sta jej prišla na misel Alfred in Ljubica, na katera ni mislila med vsem tem izletom. To jo je razsrdilo, privzdignila se je na ograjo in zravnala svoj vitki stas. Pri njej je stala Ela, ki jej je živo razlagala, da je pogled na zagorsko stran mnogo lepši nego pogled na zagrebško ravnino. »Osobito po noči, ko je tako sijajna me-! sečnina, kakor danes«, je govorila Ela, »je pogled na naše Zagorje neopisno lep. Pa če bi se sedaj vspeli na piramido?« A ta predlog ni našel odziva. »Pustite to, de ca !« je rekel grof. »Noči so hladne, a mi starci se moramo jako čuvati 'pred preLlajenjem.« »Ti, papa«, je odgovorila hitro Melita, katerej je agajala Elina ideja, »ostaneš lahko tukaj, dokler se vrnemo«, j »Boga mi, tudi jaz ostanem !« seje vmešal v govor grof Janko. »Po noči jako slabo vidim; moglo bi se zgoditi, da omahnem, padem in ai zlomim roko!« Desno roko je namreč grof zgubil v dvoboja, j »So-li ače na Slemeni?« je vprašala naivno glavariea. »Po noči se jako bojim kač«. »Seveda jih je«, je potrdil grof Janko, »oelo klopotače uhajajo v naše kraje.« S tem je nameril na brbljavost mlade D u naj čanke. je prišel do tja, da je pribil potrebo jednot-nosti jezika, je mogel tudi spregovoriti besedo za imenovanje italijanskih uradnikov, za privilegij Italijanov na sodnem polju! Od tu je bil zopet en sam, lahek korak do prestroge kritike na postopanju pravosodne uprave o imenovanju uradnikov. Govornik je ogorčeno očital tej upravi, da neopravičeno zapostavlja Italijane in protežira slovenske in hrvatske kompetente. Nečuveno da je to, da so kakor raz-pravni jezik v Primorju dopuščeni poleg laškega tudi nemški, slovenski in hrvatski. Tako je siromak, ki hoče dobiti službioo, siljen učiti se kar štiri jezike. Konsekvenca temu da je, da je vsikdar imenovan Slovan! Vsled te nedostojne igre da prihajajo Slovani iz-lasti na vplivneja mesta. Usodna posledica temu da je ta, da so o imenovanjih gleda le na poznanje jezikov in čisto nič na strokovno znanje, iz Česar izhaja nadaljna usodna posledica — g. Bartoli je vedn9 v groznih skrbeh za ugled sodnega Btanu in sodnih oblasti —, da se inte-lektuvelni nivo sodnikov niža ! Sodniki so siljeni mučiti se z učenjem jezikov in morajo zanemarjati juridiške discipline. Sodni uradniki so prisiljeni zatirati za* kone in pravdne rede ter nadomeščati jih z gramatikami in slovarji! Vsled tega sodniki ne vrše zakonov in zagresajo zmote. Kaj dene to — je vskliknil dr. Matej Bartoli — če vsled tega državljani trpe škodo! A Italijanom se godi še h uja krivica. Tudi oni so se začeli mučiti z učenjem jezikov, ali ker je že tako menenje o njih, da ne znajo druzih jezikov, se vzlic vsej muki zapostavljani. Tako da smo prišli že tako daleč, da Italijan niti mest dijurnistov ne mo-- rejo dobiti. In vse to vzlic dejstvu, da Italijani plačujejo dve tretjini davkov. Italijanski uradniki, naveličani in upehani po takem preganjanju in zapostavljanju, izstopajo iz državne službe in iščejo kruha drugod. Na višek drznosti v trditvah pa je se dr. Matej Bartoli povspel s povdarjanjem, da italijanski razpravni jezik je potreben še posebno zato, ker — čitatelji, primite se za glavo! — sedaj velja na razpravah princip ustmenosti, a slovenski kmet ne no, ona ga ni razumela, temveč je le od-i bila grofov atentat na njeno prirodoslovno j znanje. »Pojdite no, prosim vas!« je odgovorila ona jezično. »Toliko sem se vendar učila in vem, da tod ni klopotač. Ali jaz se vendar bojim.....« »Mi ostanemo tukaj, kjer smo, kaj ne?« se je oglaail sedaj baron Jannko nasproti glavarioi. »A vi, gospod glavar ?« »Jaz ostanem pri svoji ženi, kakor v njen chevalier d' honneur (Častni kavalir)«, je odgovoril glavar. »Chevaljer du pantofle (Strahopetnež)«, je rekla Ela jezno, a pod glasom nasproti Meliti. Jezila se je, videča, da večina odklanja njen lepi predlog. »Kaj bomo tnkaj torej, gospoda ?« je vprašal grof Orfeo. »Bilo bi še prezgodaj, Če bi šli spat.« »Če b; imeli karte, bi mogli .igrata" nekoliko partij ruskega preferenca«, je dodal baron. »Kako moreš vprašati po kartah?« mu je prekinil besedo grof Janko. »Orfeo jih ima vedno pri sebi, kakor frater svoj brevir.« »Resnica, jaz sem jih prinesel seboj«, je potrdil Orfeo. »Človek mora misliti na vse, kedar odhaja na take izlete.« »Visoko ne smete igrati, ker v mojem defiuitivnem miru seveda ,#*vni V ka hcgentoaija u m e j e slovenskega razprav-q e g a j e z i k a. Ta argument je tako silen, da nam je zaprl sapo i d čitateljem menda — tudi! Za to prene hajmo za danea, da pridemo •eko-liko »k sebi«. / Politični pregled. V Tnti, 16. junija 1902. ^ O položaju. Sedaj, ka je zopet dose- . ženo premiije — o še dolgo ne bo govora, tako dolgo ne, dokler ne bo uresničen neizogibni predpogoj za takov mir: to je popolno izvedenje enakopravnosti — Bedaj torej, ko je zopet osi ga rano za sekaj časa delovanje parlamentarnega mlina, je vprašanje: kaj bos češkim ministrom-rojakom Rezekom : ali odhaja definitivno, ali umakne svojo demisijo ? Svojo nalogo je smatral dovršeno in — ponesrečeno, ko so se stvari zasukale iako, da se je zdelo kakor da so porušeni vsi mostovi med češkimi poslanci in vlado Korberjevo. Kako meni sedaj? Meni-li, da mu bo možno sedaj nadaljevati svojo nalogo češkemu narodu v prid ? »Narodni listve d j ari v interesa države molčali, ako bi se cesarjev govor dotikal — sjib samih?!« Dragi madjarski listi pa zopet opravičujejo posl. Klofača. »Fuggetlen Magvarorszag« piše: »Klofač je res ubral krčmarski ton, in njegov način je tudi nasproten parlamentarnemu običaja, ali miaiiiBiaki predsednik ni bil pooblaščen radi tega, da me odgovori na Interpelacijo, je bilo v izhod; da se izogne Avstriji, kjer se more samo s silo vzdržati, a vsa njena gospodarska in intelektu vel na moč prihaja iz vrst Slovanov, treba izvajati kon-sekveocije iz one federalistiške politike, katere zastopniki so bili vsi avstrijski kabineti od Hohemvarta sem. Ako je Korber tudi obsodil ton in način Klofačev,: moral bi priznati, da je NemŠtvo v Avstriji po krivdi vlad odigralo svojo ulogo, ter da je, ako Avstrija še kaj velja v gospodarskem in političnem pogledu, to jedina zaslu- a avstrijskih Slovanov. V Avstriji je danes Slovanstvo, na žalost, živelj, ki vzdržava državo, ker je Nemštvo degeneriralo. Ker pa Slovanstvo ni moglo nikjer drugje v svetu odgovoriti na hočejo vedeti, da Rezek umakne svojo odpo- ved in da se iz Kaltenleutgebena povrne zopet «ovor ViljaU** IL> v avstrijskem par kakor minister. Rezek da je šel zato, ker iti mogel zastopati češkega stališča. V malenkostih — pravi praški list — je dr. Rezek dobro služil narodu Češkemu, ali Rezekova naloga ni bila toliko ta, da bi v vladi zastopal interese Cehov, marveč da je zastopal interese vlade pred Ćehi. Po tem pa je njegovo stališče mnogo izgubilo od svojega pomena. »Narodni Iistvc apostrofiraj« Rezeka : j Kaj se zgodi na jesen, ako porečemo: tu " stojimo, mi ne moremo drugače, Bog nami pomozi ! Amen ! Mi ne dopustimo pogodbe z Ogersko, ako se nam ne povrne naše jezikovno pravo ! Mi vprašamo : kam se potem nagae dr. Rezek ? V »Reformation« pa pišejo »iz krogov desnice<, da demisija Rezekova ne bo vSpre-jeta od cesarja in isti da dobi jako milostno cesarsko ročno pismo, kakor nov dokaz oe-1 sarskega zaupanja, koje uživa. V nasprotju z g«ri imenovanim listom trdi ta zadnji vir, da so Cehi zadovoljni s to rešitvijo, ker tudi njim da ue bi bilo ljubo ako bi dr. Rezek odstopil. Zadnja seja zbornice poslancev bo že ta teden, morda v četrtek. j Pogajanja, med avstrijsko in ogrsko vlado za sklep pogodbe se skoro > prično zopet. »Neue Freie Presse« javljajo t lamentu, ter če to Slovanstvo more le v parlamentu obračunati z usiljivim Ne mš tvom, bil je napad Klofačev neČ nego li krčmarski čin. Tojebil odgovor vsega S 1 o-vanstva na pangermansko propagando, k a-tere poglavar in vodja, cesar Viljelm, je istotako napal Slovanstvo, kakor je kasneje Klofač napal njega«. Rečeni list pravi, da je tudi parlamentarna uljudnost vezana na neke predpostavke, pa se od Slovanov ni moglo zahtevati, da bi mirno pogoltnili Viljelmove besede. Kakoršen je bil pozdrav, takov je bil odzdrav. Napad posl. Klofača da je bil sicer surov in nenavaden, ali bil je i«\ožst in je izhajal iz poštenih narodnih čustev. Samo a tega stališča da je soditi Klofačev govor, i Ako se vladar utika v stvari, katere ima reševati vlada, potem pa ne sme zahtevati, da bi se ministri pokorili za to, kar je storil se navdudevanje na laikih šolah ne strinja z nato državno mislijo. 3. Da hrvatske šole v Dalmaciji odgovarjajo popolnoma v vsakem oziru in sicer tako, da čutijo fte kakor državno potrebo, da laške šole nadomeščajo a hrvatskimi. In kar je v Dalmaciji mogoče, bi-li ne bilo morda tndi v Trstu ? In kar smatrajo v Dalmaciji za koristno, bi ne bilo-li morda tudi v Trsta?! Mi smo prepričani o tem, a poklicani činitelji menda še razmišljajo. Samo da bi tako predolgo razmišljanje ne prišlo (kakor se pri nas sploh rado dogaja) — prepozno! »T veselje nam je, da moremo naznaniti, da je spoštovani R y b d r, kateri je nad mesec dni prestajal hudo bolezen, ki je stavila v nevarnost njegovo dragoceno ekziste n c o, sedaj popolnoma izven nevarnosti in da mu gre na bolje od dne do dne. Da bi bila rekonvuliscenca čim krajša, in da bi se mož mogel čim poprej povrniti na svoje pošteno delovanje, kakor politiški mož in kakor odvetnik!« Te besede je priobčil tukajšnji »Sole«. Mi pa amo jih posneli zato, ker je v zadnje čase postalo v navado, da se ravnokar imenovanega lista Slovencu vidijo neoporečna, avtoritativna so-sebno tedaj, kadar jih je možno izkoriščati je stopala za sokolsko zastavo lepa vrsta dič-proti voditeljem tržaških Slovencev in medenih naših Sokolov, katerim je načeloval pod-njimi torej tudi proti — dru. Rjba.ru ! ! starosta, brat dr. Edvard S 1 a v i k, takoj za No, opravičeno smemo nadejati se, da se ; Sokoli pa pod svojo novo krasno zastavo izvajanja tega i henberg. Pred marsikateremu i. gradu, močno in visoko zidovje, ki obdaja istega, vsa to nas je v duhu prestavilo za stoletja nazaj, v zgodovino vitežkih časov, ko so med tem zidovjem gospodovali mogočni kaštelani, ki so vladali nad ljudstvom. Tu sem moral bi človek priti — mislili smo si — kadar čita zgodovino tedanjih Časov, kadar čita zgodovinske romane o grajskih devicah, da bi se mogel popolnoma u globi ti v duh davno minolib vitežkih časov. Stopili smo na najviši prostor širokega in visokega stolpa. Tu se nam je odprl zopet krasen čaroben razgled na vso dolino in na ob vznožju hriba ležeči Rihenberg, ki je bil ves krasno odiČen zelenjem in slovenskimi trobojnicami. Ivakov kontrast med pogledom v dolino in med pogledom v notranjost gradu, na starodavno grajsko dvorišče! Tu notri spomini na mrtvo minolost, na davno odšumele čase srednjeveškega romanticizma tam zunaj pa slika novega, modernega, sodobnega življenja. Strel: iz topičev, ki so nas pozdravljali iznad R lienberga spominjali so nas živo na boje, ki so se nekdaj bili okoli gradu. Ogledali smo si tudi velezanimivo grajsko kapelico in se podali potem zopet na vozove, ki so nas ob neprestanem pozdravljalnem streljanju iz topičev kmalu doveli v prij&zni Ri-uhodom v vas stopili smo zopet iz vozov in se razvrstili v dolgi sprevod, ki je odkoral proti slavoloku. Na čelu bo avtoriteta »Sole-a« pri poznavala tudi se daj, ko ta liat povdarja pošteno delovanje dr a. R y b a r a ter iaraža željo, da bi se isti skoro zopet povrnil na delo tudi kakor — politik ! Ben Akiba — postavljen na laž! Ben Akiba je bil star prorok, ki je izrekel globoko sentenco, da vse je že bilo enkrat na svetu. »Sudsteierische Presse« pa beleži našo vest, da kulturna država avstrijska vzdržuje v Trstu za 469 nemških otrok 45 oddelkov. za 567 slovenskih otrok pa — nobenega ! on. Dokler vladar stoji nad strankami in na- štajerski list vsklika: Ben Akiba — sprotnimi si interesi si pridobiva tudi aehotč zmoyi a; M ? spoštovanje, a temu se mora odreči v tisti si se Izlet v Rihenberg. Lahen vetr.e> ki je čas, ko se je spozabil, da mora v patrijotizmu, pjfaati že y ^^ zve6er nam je bi[ samopožrtvovalnosti in nesebičnosti stati nad v poroštvo> da slednjič vendar neha deževno svojimi podaniki. , vremej na8 je veg teden navdajalo bojaz- nijo, da bo včerajšnji izlet v Rihenberg TrŽdŠkB vesti- močno trpel vsled slabega vremena. No, pri- Iz draštva e. kr. državnih uradni- jazni, jasni nebesni svod. ki se je včeraj in na vsem namreč iz Budimpešte, da se tako govori v tamošnjih parlamentarnih krogov. kav. Ali kakor pravijo: Beamten-Casino. | zjutraj spenjal nad nami, Madjari O naatopu Klofača prota Doznajemo, da se za to društvo silno agitira so bile naše nade povsem govora nemškega rosa rji — Nekateri po cesarskih uradih. Poseben agilen pa da je je bilo jasne kakor ribje madjarski listi se hudo zaletajo v poslanca i Klotača in mu poklanjajo razne psovke, ker uradnike je v parlamentu dunajskem nastopil proti jim prigovarja, da so preveč zavzeti jetna, da je bila že ona sama na sebi vredna znanemu govoru cesarja Viljelma. za svojo narodnost, katere ka- izleta. Bilo je par malih nezgod z vozovi. Kaj dobro apostrofira zagrebški »Obzor« kor državni uradniki ne bi smeli No. te nezgode so man bile bolj v zabavo Kolašice in Kolaši s predsednikom g. Milošem Kamušči^em in na to impozantno šte-i vilo ostalih izletnikov. Pod slavolokom nas je pozdravil v jako lepih in prisrčnih besedah gospod nadučitelj Vekoajav Urbančič, na kar se je podstarosta brat dr. Slavik zahvalil na bratskem vBprejemu. V imenu tamošnjih Slovenk pozdravila nas je gospica Pečenko in pripela podstarosti krasen šopek cvetic na prsa. Na to so se So-kolcem približala rihenberška dekleta in istotako pripela vsakeuu izmed njih na prsa šopek cvetja. Z godbo na čelu odkorakali smo potem proti slavnostnemu prostoru, kjer smo se razšli. Popoludne je bilo vsprejemanje nabre-žinskih, vipavskih in goriških gostov. Toliko ljudstva gotovo še ni videl prijazni Rihen berg. Od vseh strani^ prihajale so neprenehoma cele trume izletnikov, vozov pa je prišlo toliko, da jih ni bilo mogoče kam spraviti. Ko se je pričela veselica, bilo je dvorišče Ličnove nas je uveril tla prostrano dvorišče Ličnove gostilne opravičene. Nebo Datlačeno ljudstva vseh slojev, opazili smo oko dež. sodišča svetnik Pederzolli. Na slovenske obzorju ni bilo opaziti niti najmanjšega pritiska posebno s tem, da se oblačka. Vožnja po Krasu je bila tako pri- te madjarske novine: »Madjari priznavajo,* da je bil cesarjev govor neznosen za Slovane, j a!i vendar bi žave molčati! poznati. Čudno pa je, da ravno Nemci 1 nego drugo. Sokolci so lepo korakali od in Itali• Gorjanskega do Komna, kjer so se pokvarjeni se bilo moralo v interesu dr- j jani stavljajo v tem društvu svojo narodnost Mi bi radi videli, da-li bi Ma- žepu je nastopila oseka«, je pripomnil grof Janko, kar pa ni nobenega iznenadilo. »A kaj bodo gospe?« je vprašal baron, gledaje Meliti v obraz, čije besedo je smatral za odločilno. »Me poj demo .. . spat!« je odgovorila Melita, a Eia in gospa glavarica »ti privolili drage volje na Melitin odlok, ker sti čutili, da sti trudni in potrebni počitka. Za njih je bila prirejena soba s tremi posteljami in nekoliko lesenih stolić okoli štirioglate mize, zbite iz jelovih desk. Na enej steni je viselo prosto, majhno zrealo, katero je Melita takoj vzela in dela na mizo, da bi pred njim napravila nočno toaleto. Iz svoje torbice iz pravega marroguina je izvlekla nekoliko stekleničke, škatljic in eno škatljo, katero je takoj odprla. Bila je v njej znana crAme ravissunte dunajske Madame Sehaffer, katero sredstvo je Melita rabila že dve leti, da bi ohranila svežost in elastičnost kože svojega obraza. Ona je to sredstvo jako hvalila in je prt po* ročevala Eli in glavarici. No, EU, kakor prava eiklistinja, "je prezirala vsa taka lep-šila in je b»ta popolnoma zadovoljnas svojim od vetra in solnca zagorelim teintom, a glavarica je izjavila, da ima svoje posebno lep-šilo, katero nabavlja direktno is Parita, ali kakor tajno sredstvo. No, dražbe ni napravila ta tajnost nimalo radovednim, ker obraz gospe glavariee ni ovajal nič sv in cvetočega. To tajno sredstvo je svobodno zadržati za-se. (Piide še.) na prvo mesto. Saj niso dopustili, da bi se na veselici postavila v program ni ena slovenska točka. Kakor daznajemo, se tudi italijanski uradniki ne ogrevajo za to nemško limonado. Saj je v Trstu dovolj drugih italijanskih društev, kjer so nekateri vroče italijanski uradniki bolj svobodni. Kakor se vidi, ne prinese tudi novi predsednik Pederzolli temu nemško-avstrijskemu društvu ni kake sreče. Oh te šole ! Ko je bil imenovan sedanji namestnik za Dalmaeijo, govorilo se je po Trstu, da mu bo prva naloga, da odpravi laške šole v Zadra, ker da iz teh šol ne izhajajo ljudje patrijotičneg* mišljenja, marveč nekega drugega mišljenja, ki se v marsikaterih točkah križa z avstrijsko državno mislijo. Mesto laških šol da hoče ustanoviti hrvatske. To so bile takrat le govorice — govorice, ki se včasih uresničujejo, včasih pa tadi ne. Ali, kar je najbolj karakteristično na teh govefficah, je dejstvo, da so bile najbolj razširjene v nasprotnem nam tabora — a v slovenskih narodnih krogih se niti ni znalo zanje. Iz onih govorie pa moremo izvaditi marsikaj : 1. Da je resnična naša trditev, da laške fc4i nimajo samo tega namena, da našim otrokom odjemajo materini jezik, temveč tadi ta namen, da jih navdušujejo za idejale, katere širi — »Lega nacionale«« 2. Da so se v višjih krogih že prepričali (kar priznavajo tadi ie Lahi sami), da vozovi popravili in se je mogla vožnja nadaljevati. Tržaški izletniki so se odpeljali v Rihenberg na kakih 15 vozovih in v vsakem je bilo prostora — izvzemši dva tri manje — za 15—20 oseb. Kakor smo že uvodoma omenili, Imeli smo ves čas najkrasnejše vreme in ker je ves prejšnji teden polagoma deževalo, je bila tudi cesta v najlepšem stanju brez blata in prahu. Med izletniki vladalo je izvrstno razpoloženje; sveži jutranji zrak je prijetno deloval na nas, ko smo se vozili iz Trsta nad morsko planjavo po proseški cesti do kraške planote, kjer se nam je odprl obširen razgled po valovitem Krasu tja do se snegom pokritega (Javna. Se najzanimivejša je morda bila vožnja iz Komna do Rihen-berga, ko se nam je pred nami odprl že tretji panorama. Najprej smo imeli s proseške ceste razgled po Trstu, njega okolici, bližni Istri in po gladki površini Jadranskega morja. Ta razgled je sicer jako veličasten, a za nas ne toliko zanimiv, ker smo ga že vajeni, tudi razgled na kraško planoto nam je kolikor toliko poznan, najzanimivejši pa je bil za nas pogled na lepo, rodovitno vipavsko dolino, kjer je človek kar očaran, ko gleda na vse te lepe vasi, posejane po zeleni ravnini, ki se vije ob vznožju orjaških hribov. Ko smo po serpentini došli do starodavnega rihen-berškega gradu, lastnine grofov Lanihierijev, povabilo se nas je da si ogledamo ta zgodovinski grad. Čudna čutstva so nas obhajala, ko smo stopal: po strmih grajskih stopnicah in temnih, ozkih hodnikih. Visoki stolp, obširno d\orišče v sredi tudi mnogo gospej i a gospic. Nadučitelj gospod Možina je v lep.li besedah pozdravil od vseir~strani došle goste, na kar je imel starosta goriškega Sokola, brat dr. Dragotin Tre o slavnosten govor, v katerem je povdarja) potrebo duševnega in gospodarskega napredovanja Rihenberžanov, kakor sploh vse vipavske doline, kar da je posebno važno z obzirom na gradnjo nove železnice, ki bo vipavsko dolino tesneje vezala se svetom. Železnica, ki ima prinesti blagoslov v deželo, bila bi celo v veliko škodo prebivalstvu, ako bi isto dobila nezavedao in nepripravljeno. Govornik je seveda govoril v zmisiu svoje stranke, a vendar tako, da ni biW žaljivo za nikogar bilo je : mirno resno, stvarno. Vspored se je na to vršil nadalje, kakor je bil določen in so Be na burno odo bravanje občinstva morale ponavljati različne točke programa. Ljudstvo se je posebno zanimalo za telovadbo, katero so izvajali telovadci goriškega, prvaškega in tržaškega Sokola, in je krasni telovadbi navdušeno ploskalo. Zadoščenjem beležimo, da so s> telovadci tržaškega Sokola čudi takrat stekli veliko priznanje in napravili čast sebi, tržaškemu »Sokolu« ter tržaškim Slovencem sploh. V prijetno dolžnost nam je, da učitelju njihovemu, bratu Bergantu, častitamo najiskreneje n« divnem vspehu. O drugih telovadcih smo poročali že ponovno, uprav iznenadil pa nas je na včerajšnji telovadbi brat Počkaj, katerega smo po dolgem času mogli včeraj res — občudovati. Približal se je čas odhoda in sokolski rog nas je opozoril, da se moramo odpraviti. Kmalu je bila zasedena dolga vrsta vozov, ki se je začela pomikati po braniški dolini proti Štanjelu. Ako je bila vožnja v Rihenberg krasna, bila je vožnja nazaj, rekli bi — romantična. Po noči, ob luninem svitu in petju slavcev, je bila prava slast voziti se ob obrašče-nem hribu nad žuborečo Branico proti sta- rodavnemu Štanjelu, čegar obzidje se danes priča o pomenu, ki ga je imelo nekdaj sta-njelsko mesto. Nekaj vozov je celo zašlo ia so od Štanjela zavozili proti Hrušovici, mesto proti Dutovljem. Še-le v Hrušovici se je zapazila napaka in obrniti je trebalo zopet do Štanjela, Izletniki pa niso bili prav nič nejevoljni radi te pomote, ker ponočnja vožnja do Hrušovice ie bila morda najlepša na poti domov. Skozi vejevje gozda sijal je na nas mesec kaj zvedavo, ob poti pa so slavčki tekmovali s petjem izletnikov, ki so se vozili skozi gojzd na z Umpijončki razsvetljenih vozovih. Moglo l>i se reči, da je ta krasni izlet končal, ko smo dospeli do openskega obeliska, kjer smo zagledali celo morje lučic po tržaških ulicah. S tem pa je končala poezija in potem smo se le — peljali domov. Zaključuje ta opis ne smemo pozabiti, da se imamo tržaški izletniki za ta krasni užitek zahvaliti po velikem delu neutrudnemu .tr. Franu Kravosu. O Štrajk zidarjev končan. Včeraj zjutraj bil je v gledališču »Politeama Rossetti« shod zidarskih delavcev, na katerem se je iBtim poročalo o sklepu razsodišča, ki je imelo rešiti spor med delodajalci in delavci. Razsodišče, kateremu je predsedoval obrtni nadzornik, inženjer dr. Coglievina, in v katerem so bili štirje pooblaščenci delavcev in štirje pooblaščenci delodajcev, je vsprejel one .pogoje, o katerih smo že v soboto sporočali, da bodo vsprejeti. S tem je štrajk končan in so zidarji danes zopet zapričeli delo. Dražbe premičnin. V torek, dne 17. jun. ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica G i uli a 15, hišna oprava; ulica Bar-riera vecchia 29, železna blagajna ; ulica Sanici 8, dragocenosti ; ob 11. uri : Vrdela 772, h'šna oprava ; ulica Fontanone 15, pet steklenih omar ; Šalita Promontorio 1, hišna oprava. Vremenski vestnlk. Včeraj : toplom« r o-} 7. uri zjutra; 17°.8 ob 2 ur popolod figlie di Maria«, : kako fo drvile okolo, da so ena drugo tolažile in uverjale o končnem vspehu . . . Opominjale ena drugo na vsemožnost njihovega generala . . . ! Zaključna beseda prihodnjič. občan aoaaišljenik naših narodnih nasprotnikov. Po tozadevni notiei v zadnjem »Slov. Gospodarju« posnemljemo sedaj, da se je rečenemn gospodu zgodila kriviea, ker pl. Adamovič da se kaže vsikdar naklonjenega naši slovenski stvari ter da je vsa rodbina njegova visoko čislana v Velenju. Dolžna lojalnost nas sili torej, da vzamemo na znanje tudi to izjavo v »Slovenskem Gospodarju«, ker nikakor ne bi hoteli, da bi komu delali krivico. — Neaiska Maščevalnost in slovenska popustljivost. Urednik Sehonereijanske »Marbnrger Zeitung« je te dni zašel v tamošnji »Narodni dom«. Po kaj je prišel? Takoj vam bo mogoče uganiti, ako vam povemo, d a se je nespodobno in izzivalno vedel. — Namen mu je bil torej provocirati škandal, da bi eventuvelno mogel pozneje razkričavati Slovence, kakor surove ljudi. Slovenski gostje v »Narodnem domu« pa so bili modri možje in so izzivača na primeren način ekspedirali — čez prag. Mož pa ima aeve3a prijateljev, starih in mladih. Nekaj teh mladih ljudij se je zbralo sedaj v zaroto, da se bodo maščevali na tem, da so vrlega Tevtona Slovenci spravili preko prega. Sklenili so namreč, da se bodo maščevali na nekaterih Slovencih, ki zahajajo v nekatere nemške gostilne in kavarne. | Skoro bi želeli tega, ker obiskovanje in ; podpiranje sovražnih lokalov pomenja res prav nič opraviti z izdelovanjem smodk. To goljufijo vršila je družba tem lažje, ker je nastavljala ob Portugalski meji stražnike, v namen zabraniti vtihotapijanje ptujega tobaka. Ti uradniki so pa pridno pomagali družbi o utihotapljenju druži h stvar ij v korist družbe. V zadevo je zapletenih mnogo visokih urad« ni kov. X Ubojstvo v Kajčji vasi (Cičarija). , neodp-stno popustljivost, ki bi zaslužila, da »Slovencu« pišejo: Dne 2. junija zakopali so j° nemška maščevalnost — kurira! daleč na okolo poznanega pretepača v Račji-vasi. Kar je bilo prask in bojev med fanti v zadnjih 3 letih, brez njega ni bilo. Na dan sv. Kancijana, zaščitnika župnije v Lanišču, je zvedel, da materi manjka jedna kokoš. Ker ni mogel izvedeti, kedo bi jo bil vzel, nadlego- — V gnojnici utonil je v Cirkovcih pri Ptuju dveletni sinček posestnika Fr. Medveda. Vesti iz Koroške. -j- Za »Učiteljski dom« v Celovcu so Društvene vesti. Odbor Čitalnice t pri sv. Jakobu naznanja vsem p. n. udom, da bo blagajnik g. Primožič vsled sejinega sklepa sprejemal ud-nino vsako soboto in jionedeljek od 8. ure in pol do i-*. in pol zvečer v čitainiških prostorih^ val je vsakega m.mo.dočega z raznimi ara- darovali naii državni poslanci 200 kron. — motljivimi naslovi. Ko ga je neka stara že- >Mirc beIeži ^ mnogo drugih vegjh in niča posvarila, zagnal jej je poleno pod noge. mjiniiih darov. Bog daj še mnogo posnemal- Kri se ie pokazala, a ko je to napadovalee oeVj da ^ 5 m prej 8taIo važao in ime_ videl, drl je s kamenjem v roki od hiše do nitno po^tja. hiše ii kjer je našel odprto, potolkel je vse, scenska ljudska šola v Št. Ru- kar mu je prišlo pod roko. Ranil je tudi ne- ^^ pri Velikovcu, ki jo zdržuje Ciril- kega starčka. Sin njegov je skočil na noge, Metodova družba, je zaprosila za pravico da si ubrani bolnega oČ€ta, zagrabil je ka- java08ti. Naučno ministarstvo pa je prošnjo men, in ga vrgel v napadovalca; bilo je treba odbi,G Zelo gmo radovedni na vzroke. le toliko časa, da je počilo srce in ni ga bilo _ več živimi. Kar je iskal, je našel. X Smrd pod črešnjo. V Pliskovici je padel s črešnje Jože Ko~ič in sicer tako be-srečno, da je na licu mesta ostal mrtev, četudi je padel prav nizko in na njivo goče ga je zadel mrtvoud. T Opat Ji je bilo od 1. septembra 1901 Razne vesti. Nečloveška mati. Na Dunaju se je dogodil zopet žalosten slučaj, ki živo spominja mo- ^ na grozovitosti best jalne matere Hummel. Leopold-na Kuzelka je imela hčerko Josipino. Pozceje je začela ljubavno razmerje z razpo- Vesti iz ostale Primorske. X Iz Kanfara. (Dopie). No, pu3timo tisto leto, od katerega smo se ločili v neza-dovoljuosti, in to zato, ker smo videli, kako se prijenjuje ljudem, ker dotični činitelji menijo (ali se pa le delajo, kakor da bi menil?, da imajo tako lep izgovor), da jih s tako prijenljivostjo dovedejo na pravo stezo. Seveda ! Jok ! bi vskliknili mi Hrvatje. Vara se gospod župnik, ako v resnici tako misli. Bilo je tu zagrizenih italijanskih svečenikov, takozvanih reformatorjev, ki so znali tudi pod večer na krogije igrati, ki so se torej na intimen način družili s tistimi pritepenci, vendar niso mogli. i:*tih privesti do tega, da bi vsaj enkrat na leto pr.šli k spovedi. Vemo mi vsi, in tudi gospod župnik ve dobro (on ve premnogo tega), da njim ni za pobožnost, ampak le za gnusno italijansko politiko, ki nima ni sledi kake morale — ne na sebi, še manje pa v seb". Ta politika jim je diktirana iz Rovinja, kjer biva glasoviti Bartoli, ustvaritelj »načela e »osar tutto« !! Preidimo sedaj k letu 1902., ki je zanimivo v raoog< čem. Oni dva trije pritepecci so <1 domislil-, da bi bilo lepo, ako bi tudi to leto prt ^lo tako kakor prejšnje. Oni so se nadejali za trdno tudi za minoli maj, da se bodo mogli zabavati — v cerkvi. Ali spodletelo jim je. Veleč, gospod kapelan je izjavil tistim »figlie di Maria*, da cerkev ni za »divertimentei, ampak da je hiša božja, kjer se zbirajo k r š č a n i, da molijo Boga ter se mu zahvaljujo za dobrote in se preporo-Čajo njegovi milosti. Ob enem je izjavil g. kapelan, da je brezzmiselno to, ako se po božnosti vrše v italijanskem jeziku, ker tukaj Italijanov — krščanov pploh ni in jih n;. Pa čemu moliti italijanski, ko je cerkev polna, natlačena izključno našega naroda, ki ne umeje italijanski ? ! Slednjič jim je izjavil g. do vštetega 11. junija 1902. 13295 oseb. O l šdjalcem listov Leopoldom Doblerjem. Ia ,dne 5. junija 1902 pa do vštetega 11. junija tako je dobila Joaipina eestrico, Dobler je , 1902 je prirastlo 190 oseb. Dne 11. jun i ja bil pri volji skrbeti tudi za starejšo hčerko ' 1902. je bilo navočih 741 oseb. jKuz^ke, dasi ni bila njegova, a vkljub temtt Bralnega in pevskega društva iz Do- je mučila mati Josipino uprav grozovito ter DobravelJ in Skriij veselica naznanjena za je večkrat izrazila željo, da bi otrok umrl. dan 16. maja, vršila se bo v nedeljo dne 6. Spati je moral na deski, pokriti s papirjem, julija t. Toliko naznanje slavnemu občinstvu. Kuzelka je deklico tako pretepala, da je bila Pogram se objavi pravočasno. Veja v bulah. Jesti jej r i dajala skoro ničesar, ——— dočim je celo njen pes dobival pečenko. Ljudje si niso upali naznaniti nečloveške matere; šele, ko je otrok umrl vsled neke notranje bolezni, se je izvedelo, kako se je godilo otroku. Madjari proti Matiji Duli. Slovaka Mu-dronj in Matija Dula sta trn v očeh Ma-djaroon. Kjer Be je pojavila njiju senca, po- Brzojavna poročila. Dogodki v jnžni Afrike. PRETORIJA 15. (B) Botha, Dewet in Delarej pridejo prihodnji mesec v Evropo. PRETORIJA 15. (B) Število Burov, ki so se udali, znaša sedaj 16.500* Štrajk. NEAPELJ 15. (B) Osobje tramuajeve družbe je stopilo v štrajs. V obratu je le malo vozov. Knez Bolgarski v Petrogradn. PETROGRAD 15. (Bj Knez Ferdinand Bolgarski je obiskal včeraj taborišče v Kras-j nem selu ter je prisustvoval vajam raznih oddelkov čet. Knez je odpotoval v Moskvo. Car Nikolaj je podelil bolgarskemu diplo-matiČnemu agentu Stančevu Vladimirjev red | tretje vrste. Beda na Kubi. NEVV-JORK, 16 (B.) Gospodarska beda na Kubi postaja huja od tedna do tedna. Na tisoče brezposelnih plantažerjev je, ki ne razpolagajo ne s kapitalom ne kreditom. Listi se boje, da nastane lakota in da nastanejo izgredi. | Zaroka t carski hiši. 1 PETROGRAD, 16. (B) »Praviteljstveni , vjestnik« naznanja zaroko velike koeginje , Vladimirovne s princem Nikolajem Grškim. 50.000 kron znaša glavni dobitek loterije gledaliških igralcev (glumačev). Opozarjamo svoje cenjene Čitatelje, da se bo vr4ilo sreČkanje nepreklicno dne 19. junija 1902 in vsi dobitki se izplačujejo od zalagateljev v gotovini z 10°/0 odbitkom. XKKKKXXKKXXKXK XX * MIZARSKA ZADRUGA V GORICI * I z tanjšala Jamstvo« J K naznanja slovanskemu občinstvu, da eC je prevzela prvo slov. zalogo polttn * iz odlikovanih in svetovnoznanlh to- J* vara v Solkanu in Gorici £ Antona Černigoj-a * 5 katera ae nahaja ▼ Trata. Via Piazaa vooobia JJ 8(&o*ario) it. 1. H _ _ (na desni straži cerkve sv. Petra K )( || loakarutos memoffo&a, kar Ja blago y U'prvt rok«. S * X X s Vesti iz Kranjske. * Novo jastlčao poslopje ta novi dežela! dvoree r Ljubljani. Sodišča v Ljubljani in državno pravdniatvo se tekom avg. presele v novo justično poslopje. Istodobno ! premestijo tja tudi kaznence. Novi deželni dvoree bo do meseca avg. tuje žnjo tudi — panslavizam. Tako se siro-1 toliko urejen, da se bodo mogli preseliti vanj maka ne moreta niti ganiti od hiše, da ae i vsi deželni uradi. Le dvoraoa bo aahtevala bi madjarske novine pošiljale za njima svojih j še nekaj tednov, predno bo docela dovršena topov. Te dni se je bilo dogodilo, da je in opravljena. umrl neki Slovak v Ivankovem selu. iz * V Ljubljaui se je stalno naseld s Turčsnskega sv. Martina je došlo na sprevod svoj«) rodbino gospod dr. Vinko Šerel, ruski | vrč alovaških rodoljubov in injim? tudi Dula, državni svetnik, umirovljen vseučiliščni pro- ta slovaški »odveu>i&$«, kakor ga imenujrjo fesor. | madjarske novina. Dula je imel na grobu * Na Rakeka priredi 22. junija t. 1. govor, katerega je završil ta ko-le: >PoS i-veliko splošno vead'co z javnim plesom,1 vaj v miru, bila ti lahkazem-koncertom in tombolo v veSjin velikih do- M j i e a slova i.k a.« Radi teh besed so bitkih, v korist ondotne šolske mladeži gopp.' madjarske novine uprizorile silno gonjo na PRVA To VARNA za čopiče in ščetke Mo d' Anpli TRST. - Yia S- Antoiiio - TRST (nasproti Zonnaro in Gentlli). Specijaliteta 6opi5ev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ačetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, šćetk od perja, palic za iztolči prah. j Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novČark, mošnjičkov itd. r Vse po Jako niakih conah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. Franjo Stibilj na lepem Lav r en čiče vem dvorišču. Prieetek ob 3. uri popoludne, tombole ob 6. uri zvečer. Ker bo veselica aelo kratko-časna, zabavna, brezstrankaraka ter pri kolodvoru, je pričakovati obilo obiska. Pri plesu, koncerta in tomboli bo svirala vrla aarodna polnoštevilna godba iz Slop. D lilo. Neki madjaraki list javlja cel<5, d a dobi državno pravdniatvo na log, da razloli Duli, da je to madjarskain me slovaška zemlja!! Uradniki portugalsko tobačna režijo — tihotapci- PortugalaKo prebivalstvo jena vlado zelo razburjeno. Odkrilo se je, da je to bačna družba, ki ima za prodajo tobaka na Portugalskem monopol, a tihotapstvom osle-panla drža\ o za 1000 rajsov, t. j. 5,000.000 kron. Družba imela je pravico čolni ne prosto uvažati produkte, ki so potrebni za proizvajo tobaka. Poleg teh pa je vtihotapljala blago, a č.tali, da je reteni čs tat'kakor les, ieleao in druge koviae, ki nimjjo Vesti iz Štajerske. — Da ae ko oikoaiar krivice! Z i- beteživši — po drugih listih —, da je ob* čina Velenje imenovala pL AdamoviČa častnim občanom, smo tudi mi grajali to, ker] ob lilikuilir Levi Viszi s Prva la aaJieSJa tovaraa poktfltva vseh vrat. •t T R S T TOVARNA: j ZALOOB: Via Tssa, j Piazza ftssarle it 1 vogal I (Šolsko poslopje) Via LMtaasa | la Via Rifcsr«* It 21 Telefoa St. 070. Velik Uto tapecarij, srcal ta slik. la-vifcjt Miočba'tndl po posebnih aačrtfh. Cono broa konkurenca. ILDITKOTill »111 IASTUIJ II FSAIKO Predmeti postavio ae na pa> ob rod ali železnico franko. Sti St & St i & % a & G0 & Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih eraab. Za enkratno inercijo plač* po 1 nvč. sa besedo: sa večkratno insercijo pa »e cena primerno rniža. Cglasi ia v*e leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatuib obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zalogu likerjev t sodčih In bn**11kah. Perhauc Jakob vin in buteljk. Poetre#ba točna, cene zmerne. Kepreporljlve mrežiee. »»•a A v Trstu, Piazza Negozianti št. 1. V IIuZ U< priporoča slavnemu občinstu avoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo JuČ „Aner.u Kavarne. priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. V k« Anton Sorli Jak. Perhauc Ulica Stadion St~ 20, pe kama in sladčičarna svei kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejems tndi domači kruh v pecivo. Postrežba točna Trgovina z izgotorljenimi oblekami. A i ■ j Ponte del!a Fabbra štv. 2, vogal 03l3nill ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moSke in dečke priporoča posebno za binkoštne praznike in birmo; obleke za moške od gld. ti.50 do 24, za dečke od gld. 4.50 do 12, suknene jope v ve-j likem izboru od gld. 3 do 8. suknene hlače od glo. | 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do Velik iz- j bor površnih pukenj v modernih barvah od gld. 9 | do 16. Volnene obleke za dečke od 3 do 12 let od gld. 2.50 dc 9, od platna ali satena v raznih barvah od gld. 1 do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih ceaah. Hlače od moleškina (zlodjeva koža) za dela vce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Korminu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1 20. Velika zaloga snovij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovijoz največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24. urah. v Gorici, Gosposka ulica št. 14 in ulica Vetturini ima v zalogi v veliki ;zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima : podobe na platno in šipe, ogledala, žime palatno. razne tapecarije itd. Daje tudi na obroke. Anton Breščak Skladišče vina ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v bo lih in buteljkah, Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnejših in Konkurenčnih cenah. Jako b Jelleo Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane št. 13. priporoča na dan svei hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v j pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za j ogs moke iz prvih oger^kib mlinov. Prodaja vina „Ai Maestri"! > ulici VaJdirivo št. 17. slavnemu občinstvu se na* i nanj a. da se od danes naprej točijo sledeča vina- | refošk črn po 98 novč., bela rebnla iz Brd po 28 ; novč. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa j p.-> 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že vi naprej zahvaljuje. « Vsak zamore moja vina analizovati in ako jib j vdobi ponarejena! vdobi 100 gld. nagrade. [r Velikanska množina pohištva i n tapetarjj se nahaja za samo mesec po priložnostnih cenah v krasni dvorani „TERSICORE" ulica Chiozza it. 5, L nad. Izdelki najboljših mizarjev. * n n * s K 8 K paglianovo mazilo (sirup) xxxximxKxxK««K*xxttincKiocxttxicyttxxx X za osveženje in čiščenje krvi prof! o o o •o oo oo •o •• •• _ nečak pokojnega profesorja Htoronima PaglUno je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevt iĆni razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Dvor višjega sodišča v Lacca jo izdal razsodbo po koji ima tvrdka Hieronima Pagliauo izključno pravico posiopati proti vea-komur, ki bi rarpečaval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse 6odue troške in odvetniške troške provzn cene do leta 1897. Ifas sirup je ravno isti, kojega je i*umil 1838. pok. naš stric prof. Hieronim Paeliano ter hranimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so bili predloženi pristojnemu sodišču Poživljamo vf>ak< par, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo vedno trdili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj ornačene listine zamore Bi vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno ir^elke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Tvrdka nima družic. Napolj 4-, Calata S. Marco - Najboljše stiskalnice grozdje in OLJKE so naše stiskalnice = „ERCOLE" = najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno In nepretrgano pritfskalno močjo: zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drage stiskalnice. Najboljše autom atične paten-tovaiie trtne brizgalnice „S Y P H O N I A" Automatična briz- ki delujejo name od eeb»>, ne da jih flalnica. bilo treba goniti. Stroji sa grozdje, sadje in o^jke. Mlin za Stiskalnica za grozdje, mastiti grozdje. Plugi za oranje in ogra-vodo. Stroji za suienje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, čistilnice, rešetainice. mlini za žito v raznih veli- že v četrtek! Loterija igralcev (gluraaeev) i glavni dobitek: po 50000 i j » 2 5000 1 5 T> 7> 3000 2 glavna dobitka 3> 2000 5 dobitkov » 1000 10 S 500 20 > 2> 200 60 » » 100 100 * 50 300 > » 20 3500 » > 10 brerke po 1 krono priporočajo : Josip Bolaffio. Mandl &. Co.T Ign. Neumann. Mercurio Triestino. Henrik Schiffmann, Josip Zoldan. Vsi dobitki se izplačujejo od zalagafeljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. ročni kostih in vsi DtUInics sa konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor: kompletna okna za cele stavbe in izloina okna na vreteno, vrata, portale, oprave za prodajalne in drttzega pohištva v vseh zlogih. — Podovi mehki in trdi vseh vrst kakor: deščice, parkete, od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska koroška dela, stopnice, ognje, žične mreže, železne zatvomice na vreteno ita. itd. Preračuni brezplačne. Reference prve vrste na razpolago. „Anino in Franf krčma v ulici Geppa štv. 14. Toči vina prve vrste: Bola vipaveka . . . liter po 36 kr. Crna Utrška ...,.„ 36 „ Istrski refoik . . . • »t i» 48 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam ae pošilja na