ir J ver t v Leto VII r »s r* na a 11 * \ »a fi »> . * * . Ji, * , ti A t...... V Celju, dne 10. oktobra 1912. Št. 4i. 'shaja vsak četrtek; »ko je ta dan praznik, pa dar; poprej. — V»e poSiljatve (dopisi, rekšamacije, vprašanja itd.) je poSiljatS ■1» naslov: HK»p»di)l List" w &elj«i. — Hekiamacije so poStnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje žte*.. 1. „Narcdni List" stane sa celo leto 4 K, na pol leta 2 K, ca četrt leta IrK. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje TOnj-rej. — P©s«Hss*n» itevllka mtans 18 vin. Oglasi »e račnnajo po. 16. dinarjev ene petlt Trsta, i — Pri. večkratnih objavah nnat^n popust po dogovora, Printoj bino ca oglase ie nlačavati po polti aa naslov: .Narodni List" t Celjn. DANAŠNJA ŠTEVILKA OBSEGA 10 STRANI. Glavni zbor narodne stranke za Štajerškb. V nedeljo 6. oktobra se ,.je vrinil v veliki dvorani „Nvodnega doma;"' v: Celju (Sejtrti glavpi zbor narodne stranke, gft Štajersko. Zbralo se (je na^njem 26p,,.?ai\'pni^ovs^n^ežeje, posebno veliko, kriških in. trških županov, .krpetov, obrtnikov in rezumništva vseh poklicev, Ta/Ji celjsko, meščanstvo se jje v častnepi, številu .udeležilo našega glavnega shora in, pokazalo, disciplino v boju za napačna gesla. Ko so pred desetletji zapustili češki poslanci državni zbor in od tamkaj dolga ieta s protestom zoper krivice izostali, reklo se je, da se bo kmalu pokazalo, da se brez Čehov ne da vladati, in da je to postopanje ono, ki pripelje češki narod kljub vsi • trenutni velikanski škodi vendar do tem sijajnejše zmage. Pokazalo se je pa, da je bil ta račun napačen. Oni veliki sijajni uspehi, ki bi bili vredni dolgoletnega boja in ki bii bili v piavem razmerju s škodo, katero je takrat narod trpel, se niso pokazali. Danes so se podali Čehi v vladno večino, ne da bi kajkali znatnega zato dobili. In danes je skoro ves češki narod edin v nazoru, da ni bilo za Čehe pametno, da so i se izključevali skoro 30 let od soudeležbe pri vladi, ker se je vladalo brez njih le proti njim. Zelo se bojim, da bodo prišli časi, ko bodo štajerski Slovenci istotako soglasni v presojanju, da smo vsled sedanje obstrukcije le škodo imeli, da se pa bo ista končno nehala brez znatnih uspehov za naš narod. Če me kdo opomni, da so prejšnji slovenski poslanci dosegli s petletno odsotnostjo iz Gradca kmetijsko šojo, mu odgovarjam, da je vendar vprašljivo, aH je bila abstinenca koristna in ali nismo te pridobitve z izgubami na drngi strani drago plačali. ?fa drugi strani je pa še večje vprašanje, ali imamo danes tako odločno narodho večino v deželnem zboru, ki si ne bo dala obstrukcije ceneje odkupiti. Ob času odpora Slovencev zoper deželni zbor v obliki abstinence, je nemška večina nastopala zoper slovensko ljudstvo mnogo manj nevarno nego danes zoper obstruk-cijo. Dali niso Slovencem nič na naroduem in kulturnem polju, tem bolj so pa podpirali kmetijstvo, zlasti vinogradništvo, da bi dokazali, da slovenski kmet ni nič na slabšem, če se tudi njegovi poslanci odtegnjejo od sodelovanja. Danes pa vidimo že v dejstvu, da so se že začeta dela pri regulaciji Drave za kazen obstrukcije ustavila in da so se odtegnili tndi vsi gospodarski prispevki, da se nemška meščanska večina maščuje MH • iimw—Wt»W1 fi ii i sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rent ni davek jitesuje b^kaiž sVijega. Uli' "i- jfr 0 28 52-40 Posojilnica v Celju o m^ms^m^-mm^^^i^ivloiBe do dne vzdiaa DO JB» JJ1 Vlili ISCJJ UC/111 Ml 17111 J-t/JLU »»M J^^Vp , vloge do dne vzdiga po Ji IT lastni nisi N ODI li DOM S Rentni davek plačuje sama. 514 20-! na gospodarskem polju nad našim kmečkim ljudstvom. Lansko leto sem skušal v posebnem članku v „Narodnem Listu", ki utegne še biti v spominu, dokazati, da vsled nereda v deželnem gospodarstvu najmanj trpe volilci nemške večine, ki so meščani in veleposestniki, največ pa kmečke občine slovenske in nemške, kojih poslanci ne pripadajo večini. Reči moram, da do danes nisem prišel do drugega prepričanja. Jaz še danes mislim, da bo deželnozborska, večina prej izstradala, če ne privoli v sporazum za mirno delo v deželnem zboru, kmečko manjšino, nego narobe kmečka manjšina meščane. Ce se te moje besede smatrajo zopet kot podpiranje Nemcev nasproti slovenskim rojakom, jaz ne morem zato. Jaz tudi nikakor nočem ščuvati zoper dično zastopstvo slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem, tudi nočem zahtevati, naj se opusti obštrukcija pogojno ali brezpogojno. Vse to končno ni moja stvar, ampak stvar ljudstva. Saj je tudi častno za naše ljudstvo, ako trpi mirno, v nadi, da se bo končno tem več doseglo za narod, ker brez žrtev ni zmage. Toda tega naj nikdo ne zabteva od mene, kot svobodnega in vsestransko neodvisnega ljudskega zastopnika, da bi javno ne izrazil svojega mnenja, da po mojem prepričanju naš narod trpi vsled taktike klerikalne večine le ogromno škodo, dosegel pa po moji bojazni ne bo nič, ali vsaj nič takega, kar bi bilo žrtev in škode obstrukcije vredno. Poudarja se pa nasproti temu našemu stališča z umetno narodno ogorčenostjo, da vsak boj za velike narodne cilje zahteva velikih žrtev in da narod mora svoje dične zastopnike v boju za narodne pridobitve nesebično podpirati, če v gospodarstvu še toliko izgube trpi. Da, tudi jaz se strinjam, da bi vse žrtve bilo prevzeti, če bi bil načrt naših klerikalcev, bor.ti se res do konca in priboriti štajerskim Slovencem vzor samouprave na kulturnem in gospodarskem polju. Toda kdo pravi, da je našim klerikalcem povod nadaljevanja obstrukcije odrekanje avtonomije! Gospodje so vendar najnazadnje utemeljili nadaljevanje obstrukcije le z gospodarskimi razlogi in zlasti z izgovorom, češ, da je delo nemogoče, ker večina ni na jasnem glede pokritja primanjkljaja, dočim so na drugi strani tudi povedali, da v zvišanje do-klad ne privolijo. In tako utemeljijo ti gospodje tako dalekosežni boj za kulturne m narodne zahteve Slovencev! Ker večina o pokritju potrebščin dežele ni na jasnem in ker potrebuje zvišane doklade, to naj bo za manjšino, ki zatrjuje nasproti ljudstvu kot vzrok obstrukcije prikrajšanje Slovencev v narodnem in gospodarskem oziru, to naj bo vzrok take usodne taktike. Ko je slovenski deželnozborski klub izdal to izjavo in izzval nemško večino k oficijalni izjavi, da smatra tako taktiko, večino nelojalno za norca imeti, v istem hipu je po mojem mnenju padla usodepolna odločitev v boju obstrukcijonistov zoper nemško večino, in sicer v nedogledno škodo slovenskega ljudstva. Ko je iz utemeljevanja obstrukcije odpadla zadnja besedica o teptanju Slovencev od strani nemške večine, ko so se navidezno modri politiki klerikalne slov. manjšine začeli loviti le za neodkritosrčne gospodarstvene finančne fraze, v istem hipu je bil boj za naša narodna prava izgubljen. V istem hipu je mogla vlada priti mestu Gradcu v gospodarskih težko-čah na pomoč s komisarjem. Ta je rešil krizo v mestnem gospodarstvu in izvedle so se mestne volitve, ne da bi bilo moralo nemški večini biti ležeče na delazmožnosti deželnega zbora, da se mesto Gradec s svojo gospodarsko mizerijo nanj opre. In že danes je gotovo, da je nemški večini mnogo manj ležeče na omogočenju rednega dela v deželnem zboru, nego pred letom dni. V isti meri se pa izkaže tudi račun ob-strukcijonistov kot zgrešen, ki so računali na težkoče graške občine kot vzrok, da se bo Slovencem obštrukcijo odkupilo. Kolikor sem izvedel, se z ozirom na to da govoriti le še o zelo neznatni odknpnini obstrukcije, in sicer v obliki koncesije za ustanovitev slovenske klerikalne hranlnice v Mariboru, kjer naj se mariborski duhovščini da priliko za špekulacije pod jamstvom kmečkih občin. Če bi moja informacija ne bila popolnoma točna, pokazala bo bodočnost, da se vsaj mnogo nisem zmotil. Ali je pa ta deželna politika za naš narod srečonosna, o tem bo sodila pač naša javnost. Jaz pa smatram dosedanjo štiriletno dobo štajerskega deželnega zbora kot Slovencem neuspešno. Naša naloga mora biti tudi v štajerskem deželnem zboru neumorno zahtevati v vseh ozirih ravnopravnost Slovencev in vpošte-vanje istih na kulturnem in gospodarskem polju v razmerju njih števila, njih davčne moči in važnosti teritorijalnega položaja. Če bi se bil zmotil in če bodo uspehi klerikalne taktike za nas kot narod, ne morebiti za kako politično kliko ugodnejši, nego sodim jaz, bom le vesel, če me dejstva na laž postavijo in ne smatram se v tem oziru osamljenega, ampak soglaša z menoj gotovo tudi glavni zbor stranke. Izvajanja dr. Kukovca katerih drugi del o raznih vprašanjih strankine taktike objavimo prihodnjič, so napravila na zborovalce globok vtisk in vzeli so jih z navdušenim priznanjem na znanje. G. župan Šinko je stavil sledeči predlog: Glavni zbor narodne stranke jemlje poročilo dež. posl. dr. Kukovca glede deželnega zbora na znanje in mu izreka popolno zaupanje. Dr. Kalan je v prisrčnih besedah spregovoril o delovanju dr. Kukovca ter odločno zavrnil vse laži o kakih nesoglasjih v izvrševalnem odboru narodne stranke, posebej še vse laži o kakem nezaupanju proti predsedniku dr. Kukovcu. Predlagal je, naj se mu izreče zahvala in zaupanje za njegovo vztrajno in nesebično delovanje. Oba predloga sta bila sprejeta z dolgotrajnim aplavzom, v katerem je bilo mnogo glasnega odgovora na rovarenje proti dr. Kukovcu, katero so na posebno grd način vprizorili klerikalci in nemški nacijonalci. Razgovor. Iz živahne debate, ki se je razvila po posameznih poročilih, omenjamo tu na kratko le nekatere govornike in njihove misli. Nadučitelj Franjo Jamšek iz Rajhenburga se je zavzemal prav toplo za širjenje „Nar. Lista". Izjavil se je proti ideji nekaternikov, da bi se na Štajerskem /.opet izdajala „Domovina" ali kak podoben list po večkrat ua teden. Gledajmo, da spravimo število naročnikov »Narodnega Lista" na 5000 in še višje, za ostale naše potrebe pa itak zadovoljivo skrbi „Slov. Narod". Utemeljeval je tudi potrebo slov. gospodinjske šole za Spod. Štajersko. Dr. Milan Gorišek od Sv. Lenarta je povdarjal potrebo propagande strankinega programa. Učitelj Kveder iz St. Jurja ob, J. ž. je govoril o potrebi kmetijskih nadaljevalnih šol. O žalostnih jezikovnih razmerah na štajerskih progah Jožne želez niče je govoril J. Lešničar iz Celja, Sprejete so bile, sledeče rezolucije: 1. Glavni zbor narodne stranke izreka, da so politična društva najboljša oblika st.an-kine organijacije in priporoča ustanavljanje istih povsod, koder so za nje dani pogoji. 2. Glavni zbor narodne stranke znova po-vdarja veliko važnost strankinega časopisja in poživlja somišljenike, da isto po svojih močeh širijo in duševno ter materijelno pod plrajo. 3. Glavni zbor narodne stranke zahteva spopolnjeuje samostojnih nemško - slovenskih gimnazijskih razredov v Celju v samostojno višjo gimnazijo in ustanovitev potrebnih slovenskih meščanskih iu strokovnih sol na Štajerskem. 4. Glavni zbor narodne stranke najodloč-nejše protestira proti Izzivajočemu nastopu nemškega železniškega uradništva na Sp. štajerskem in poziva Južno železnico, da napravi zlasti na Pragerskem pa tudi drugod v tem oziru enkrat red. 5. Glavni zbor narodne stranke poziva deželo, naj s pomočjo vlade ustanavlja kmetijske nadaljevalne šole za kmečko mladino od 15. do 18. leta. Zborovanje je trajalo skozi 4 ure nepretrgoma in se je končalo popoldne ob pol 3. uri. Po 4. uri se je pa pričela v vseh zgornjih prostorih „Narodnega doma" velika ljudska slavnost „Zveze narodnih društev", o čije poteku še poročamo posebej. Vojska na Balkanu — izbruhnila. Črnogora napovedala Turčiji vojsko. Sledijo ji ostale balkanske države. Balkanske armade prekoračile turško meje. Kar je vsak resen poznavalec balkanskih razmer pičakoval, to se je zgodilo. Z mečem v roki hočejo napraviti balkanske države konec krivicam in trpljenju, katere trpe krščanski narodi pod turškim jarmom. Leto za letom, teden za tednom, da, skoro dan za dnevom se je čul zdaj iz enega, zdaj iz drugega kota turške države obupsn klic kakega krščanskega plemena v Albaniji ali Ma-cedoniji ali Stari Srbiji. Bolgari, Srbi in Grki — ti trije narodi, kolikor jih je pod Turčijo, so oni mučeniki, ki so zdihovali po pravici in svobodi, zakaj država jih ni smatrala za enakopravne državljane, ampak za navadne sužnje. Stoletja je zdihovala uboga makedonska veja, desetletja že je klicala na pomoč evropske države, a te se niso zganile. Pač so vedno delale lepe obljube, posredovale sem in tja, a storilo se ni nič. Usoda kristjanov v Turčiji je bila vedno enaka. Zakaj? Zato ker so ti kristjani slučajno Slovani, Bolgari, in Srbi. Zastonj so tudi balkanske države, Bolgarija, Srbija in Crnagora klicale evropske vele-vlasti, naj pomagajo, naj pokličejo Turčiji v spomiu razne obljubljene reforme, ki bi jih bila že davno morala izpeljati; zaman so dokazovale, da je Turčija vedna nevarnost za evropski mir. Ko so končno videle, da je vsaka beseda bodisi pri turški vladi bodisi pri velevlastih zaman, iu ko je celo Turčija kakor v zasmeh sosednim balkanskim državam začela pošiljati vojaštvo na meje, so sklenile nastopiti samostojno, brez ozira na kogarkoli. Sklenile so med seboj zvezo v svrho medsebojne podpore nasproti Turčiji. Pozvale so armado in rezerve pod orožje. Balkanska vojska in avstrijska delegacija. V pondeljek, 7. tm. je zborovala avstrijska delegacija in govoril je hrvaški (dalmatinski) poslanec dr. Čingrija. Njegov govor je bil velika obtožba avstrijske politike proti krščanskim narodom na Balkanu. Namesto da bi naša krščanska država skušala olajšati usodo balkanskih narodov, ki ječijo v mohamedanski snžnosti, pa je vedno samo glf lala na to, da se ti narodi ja ne bi puntili. T:»da sedaj je konec. Ti narodi sami so vzeli svojo usodo v roke in z orožjem v roki si hočejo priboriti svobodo. Velik je bil utis dr. Čin-giijevih besed, ko je dejal: „Vse, kar škoduje naši državi na Balkanu, smo že storiti, preostaja samo še, da se v slučaju balkanske vojske odkrito zvežemo z dušmaninom Turkom!" In še globji utis so napravili) njegove nadaljue besede: „Prej-mite, jugoslovanski bratje, iz te dvorane naše iskrene pozdrave, blagoslovljeno bodi vaše orožje, kakor je sveta in božja vaša pravica!" Slovanski zastopniki se niso mogli ubraniti ganjenosti ob tem slovesnem pojavu edinosti in solidarnosti Ju-goslovanstva. Preokret mišljenja v bolgarskih vladnih krogih. Dolgo časa so se bolgarski car in pa vlada ustavljali soglasni volji ljudstva. Za vsako ceno ho ..oteli vzdržati mir. Toda volja naroda je bila mogočnejša. Ob klicu k mobilizaciji se je odzvalo svoji dolžnosti 99% vseh obvezancev, kar je naj-sijajnejši dokaz, da vojna, ki je med tem izbruhnila, ni delo vlade, ampak posledica enodušne narodne volje. In vlada in car sta se tej volji morala ukloniti. Polvladni list „Mir", ki je še pred tednom dni pisal, da se mora mir na Balkanu ohraniti za vsako ceno, je te dni zapisal sledeče znamenite besede: ,.0 ničemur drugim se ne razpravlja toliko v svetovnih listih kakor o ohranitvi miru. Prav. Nihče pa ne uvažuje tega, da na Balkanu že celo vrsto let ni miru. Celo vrsto let je že Balkan pravi vulkan. Mi se nahajamo v neprestani vojni, ki nam jemlje življenje. Zato stremimo v prvi vrsti za tem, da dosežemo, da ta vojna preneha. Predno torej govorimo o ohranitvi miru, apelujemo najprvo na njegovo uveljavljenje. Na Balkanu de facto (v resnici) miru ni in akcija Bolgarske, Srbije, Črne gore in Grške ima v danem trenutku zgolj ta cilj, da izvrši likvidacijo tega neznosnega stanja na Balkana, ki ima iste zle posledice kakor pravcata vojna ... Vprašanje za Bolgarijo, Srbijo, Grško in Črno goro obstoji v temle: Ali naj z vojno, ki bo trajala dva meseca, in z velikanskimi žrtvami, na katere smo vsi pripravljeni, napravimo kraj neznosnemu položaju na Balkanu, ali naj trpimo, da nas v našem razvoju zavira kronična vojna, ki nikdar ne preneha in se dan za dnevom obnavlja v vseh oblastih evropske Turčije. Samo egoizem (samoljubje) velesil in njihova medsebojna zavist je kriva, da ta kronična vojna ne preneha. Mir je v rokah velesil. Ako se te ne sporazumijo, da bi napravile konec tej kronični vojni, bomo napravili mir mi — s splošno vojno". Isti list je prinesel na čelu pesem „Naprej v Makedonijo!", v kateri pravi med dragim: V boj s Turki, da rešimo od tirana naše revne brate, našo kri! V boj za pravico in svobodo, da rešimo Najbolje sredstvo zoper želodčne ln druge bolezni Vam svetuje J. ZAGAŽEN, Šmapjeta px»i Celju, ako se obrnete pismeno na nj ega. Pismu za odgovor priložite lO vinarsko znamko. tri narode iz sužnosti osmanske! Makedonec težko zdihnje pod krutim osmanskim jarmom in čaka osvoboditve — hajd naprej v boj!" To dovolj slika razpoloženje ua Bolgarskem. Stališče evropskih velesil. Evropske velike države igrajo v balkanski žaloigri kakor vedno tudi tokrat zelo klaverno ulogo. Govoriči se sem in tja, a nobena država ne ve, kaj hoče. Nasproti Turčiji nočejo biti odločne, a tudi balkanskim državam so nevoščljive, da bi s Turčijo obračunale. Zakaj? Ker bi v slučaju poraza Turčije seveda tudi vsaka teh držav rada imela svoj del. Ker pa je Turčije premalo, zato iz zavisti, da bi katera druga država kaj dobila, pravijo, da se mora na Balkanu ohraniti status quo, to je dosedajne razmere. Turčija pa seveda tudi noče zlepa popustiti, še enkrat hoče poskusiti svojo nekdanjo moč. Zato je glede balkanskih zahtev odklonila vse in naravnost izzivala na vojsko. Bolgarski in srbski državni zbor. Bolgarska in srbska vlada sta takoj, ko je izšel v obeh državah ukaz o mobilizaciji, sklicali svoje državne zbore. Mirno in hladno je v srbski skupščini kralj Peter, v bolgarskem sobranju pa car Ferdinand v kratkih besedah označil in naslikal položaj. Če velesile nočejo, si bomo pomagali sami — to je bil odmev obeh govorov. In burno, viharno navdušenje poslancev v obeh državnih zhorih je bilo dokaz, da stoji narod obeh držav z vso dušo na strani svojih vladarjev in vlad. Kako tudi ne? Saj je v Bolgaru in Srbu stoletno ukoreninjeno sovraštvo do krvnika Tur-čina, ki jima je obema nekoč vzel svobodo, katero sta si z velikanskimi žrtvami nazaj priborila, ln saj jima to svobodo hoče kratiti 111 i it liOfl «• Siti! lil •>} E.i Dri f J Za vrču pri Ptuju so glasom poročila „8traže" pri občinskih volitvah zmagali Štajer-oijanci. ' ....... Poroka. Gospod dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Ormožu;1 se je pbročil v nedeljo,1 dne 6. okt. t. k V Ptuju- fc Veletrgiovčevo hčerko gdč.Miciko Sbn-čarjeVo: Odličnemu paru Obilo srtče! 1 Sr. B6lf6nk pH Sr«ai8«n. Na članek „Slov. Gosp.^% dnr žBi sept. t.'i: „Sv. Bolfeflk^pri SrrmoŠlci bJčrajnj zastoj) je skoro dovršil naflaljš-vahjd' okrajne- ceste iz |3rež6vec skozi ^ijjolcfi v Moškanjce. Za vei|ik del spodnjega ptujskega polja te ta' cissta Važiirf' in potrebna. Menda bo zdaj tudi ptujski okraj spo|dil švoječasno obljubo! — iSfaS župuifc |n rad, da bj' dali za prenovljen je in dozidavo farovža 50 do !60 'tisoč kron. Pn volj! SmV. ' . t, f« i Iv c .i.siil i i invvrjt Til| u,- PnfJMcuc in prireditve. Gaberska Ciril -Metodova podružnica priredi veliko "vinsko trgatev v nedeljo, dne 20. oktobra t: d. 'v' ..Sokoiskem daronV^Vabimo že danes v^' ceijske¥in okoliške Sl6ventee na ta dan v Ga-berje, kjer 8e jim bo nudila-pravdi domača zabava. Natančneje v prihodnji številki. ""* • ~ ^Slovensko delavsko podporno društvo v v Celju" preloži izlet na Ostrožuo h g. Fazarincu 1oa ftb>.nejši čas. — Isto društvo prirediv v 'soboto, dtie 'l^.1' oktobra ob 8. uri'WeČer odhodničo svO-^eniu, pevovodju g. Hinko' Zagoričnikii v ^Sokoiskem domu"" na 'katero vse 'Člane' in1'prijatelje društvi najvljudneje vabi odbor. ' ' " Oral ' I' i VI. 1,1 . *1 .t „Savinsko učiteljsko društvo" zboruje v Četrtek, dne 17. t. m. ob 2. uri pop. na Gomilskem. JL' Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo dela^atov o zborovanju „Zaveže". 4 Predavanje tov. B. Jak-^ietove: Žena in javnost. 5 S'učajnosti. Gotovlje. Veselico in vinsko trgatev priredim podpisani, in n e požarna bramba, dne 13. oktobra v prostorih svoje gostilne. Začetek ob 6. uri zvečer. Na mnogobrojni obisk vljudno vabim. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Ivan Kač. Mozirje. V nedeljo, dne 13. tm. priredi gostilničar Ffatic Bračič 'V hotelu »Ilirija« veliko1 vinsko trgatev š plesom in prosto zabavd. Nastop župana z' viničarji M redarji v' spremstvu godbe točno ob 4:'uri pop. Vstopnina prosta. PoSebtlar vabila Se1 ne razpošiljajo. f ^ ^ Tabllo na vinsko trgatev, katero priredim v nediljor' 1B. dktobra bb sJufr pdpiffdne.' Vstbp-iiiiia15^) vih. S^iifai!godba; na lok. Preskrbljeno je dobro,' pristno vittb 'ih bizelfski1 AioSti Za iiino-gobrojen obisk! Se pnporoča Ivan Špajzer, gbfetil-ničaf na Lavi prt Celju. — PbsdbM Vabili bodb razpošiljala. ':o !!il • ; V. Narodna zbirka. (I. izkaz.) Dosedaj (9. oktober) smo prejeli sledeče prispevke: 1. Celje I. (Franci Hrašovec) 200 E. 2; Celje H (Vinko Rom) 36 E 40 v; 3. Celje III (J. Hadina) 36 E 10 v, '4. Gaberje pri Celju (Maks Šribar) 21 E 50 Vi 5. Breg pri Celja (Tone Radej> 8 E 20 v, Zavodna pri Ge}ju (gdč; Mimi Contidentr) 17 E, 7. Lava pri Celju (Iv^n Eovae) 17 E, torej Celje z okolico skupaj 336 E 20 v, 8. Ciril Žižek, absolv. pravnik v Ormožu, daroval 5 E, 9.' Vnhred (Ivan Pahernjk) 10 E, 10. Velika nedelja (Preindl Jakob in ga Gabršček) 5 K*, 11. Gradec (gdč. Vajerija ^tare) 74 K, 1% $t Jar ob juž. že}. (A- B., nadučitelj v C) nabral na učiteljskem tečaja kmetijske šole J E, 13. yitanje (Rudojf Eošer) 27 E,' 14. Rajhenburg („Sokor) 23 ^ lo^v, 15. Mozirje (Aute Goričar) 41 K, 16. Sv. Anton na Pofidrju (Jan. StibleV); Ž' E, It. Židahmost (L. Juvančič) 31 E, 18. Trbovlje (gdč.1 Anica Krama^eVa) 20 E 20 v, 19. Ttbbvlje (gdči Marita Llpevšek) 39 E, 201 Gotnjigrad (Fraujo Kfajnc) 53 ' E,' 21. Sv.'Trojica*^ Slev. Gor. ('M. Eovaeič) 59 E 34 v,' 2^. Žahec (gdč. Miei Piki) M E, 23. Laško (gdč. >NtBa"Drobnič)T51 E^O V,- 24. Št. Pavel pri Preboldu (Vidib Josip) 26 K'50i 25. SV: Peter pod 'Sv. Gorami (gdč: Olga Certielž) »0 E 20 V; 2©. Šoštanj '(gdč. Marica- Gorše/kova) 22 K, 27. Bočna pri Gorn jemgradil1 (Josip Bhsjak) 2 E, 27. Št. Jar j. ž.%d ' Belgrad, 9. okt. Od črnogorske meje prihajajo Vestjo ljutih bojih. Črhogbrči so obkolili Berano. Mesto pade v kratkem v'njihove fo^e: Zasedli s6' tudi že več drugih ttirških krajev. . I ' i .( , i • I.!. I : .:' J ■ Carigrad, 9. okt. Tudi Grška je odpoklicaja svojega tukajšnjega poslanika. Belgrad, 9. okt Srbska armada je koncentrirana pri Raški in Kuršumliji, pripravljena, da vsak trenutek udere v Staro Srbijo. S črnogorsko vojsko se bo združila na Eosovem — P" Vučitrnu ali Prištini. O gjavnem zboru narodne stranke ima pondeljkova »Straža" ' prav "smelno 'krdbasarijo, ^olno nerešhic in 'lažhjive^si' smešenja. OŠgbVarjati na ' tako' litilobocfjo se ^Um ^di |J6d na|o čas^6:. odgovor bodi ntišd sttva^rio tfbročilo* 'o pdt^ku žboroVidnja. Ali;"i6brda' sinatrajd tierikalci' tak6 pbroČanje ža ust>eš'n'6*predigro kodperacije, o katJsri je .^'odTi^r tiri^taS" VMf 'v številki ^Strate" niinulegf^etkat?' ' \< «(«>.y| t'. litflJ , nahaja na vsakem zavitku. Dobi se poysod. i. 1. i •>•(.»> •% 'V.H "J t >J_ tv I -.1V7JJ • K'fl;lf Vin« Mala oznanila. hJk'A&siko liskaiia beseda stane 10 Vin.i navadno tiskane pa po 4> Vin. ZAbsefeiee. mora V poslati vnaprej, : ker se >stMr ===== -inserat nt. prie^i,, _ 1 . ■— ajrafPTTRT kron r r Vam plačam, 5e moj zatiralec koreninic .Ria-majilo' ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženioe v 5 dneh brei> bolečin. Cena 1 lončka t garancijskim pismom .vred J. .krona. Ke-meny, Kaachau, I. Postfach 12/y-27 y(Ogrskn). 512 30-9 De h lic a, stara 14 let, zmožrfa obeli deželnih jezikov, želi 'kot učenka v trgovino v-tupiti. Cuflek, Vnrberg pri Ptaja. 589 3 3 Ha hrano in stanovanje se sprejme soliden gospod ali dijak, par miout od Celja, pod ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo .Narodnega Lista. .nHtf.svao iw.ob _ enca sprejme takoj pod uirodn mi pogoji FRANC NOVAE, čevljar, Sv- Lenart v Slov. goricah 598 3-3 Sprejme se prodajalka vešča slovenslcega in nemškega jezika. Vstop takoj ali pozneje. Plača po dogovoru. Vpraša se v upravništvo ..Narodnega Lista*. 597 a3 Proda se posestvo iz proste roke, #-Hiii>ui od cerkve. Meri blizu 6 oralov, sadovnjaka je 2 orala, drugo so njivain travniki. Prostor io t>r:praven za vsako obtt, kaK^r za mesariio, trgovino aH gostilno. — Pismena in u^tmena pojasnila daje Jožefa Gregorič, v Moravcih št i 105, pošta Maianedelj* pri Ljutomeru, i i . n,, Po zdravniških poročilih se pri revmatizma ti-aaj« ia 'nrtriltfji kot brtlefcioe lajSnjo&»'sredstvo obnese kontrevman i t lekarni B: Fragnef, Praga.'-Glej iiiserat. « t * * *f» M Draginjo tne'sa je lažje prenašati, ako gospodinja pffredi iž Magfeijevih kotk po 5 vin: govejo juho, katero potrebuje za pripravo ^drugih jilh, omak, prikuh, ragout itd. Kakor znane», Tlarejetfe so te kocke iz najboljšega rrtesnega ekstrakta tn vsebttjkjo vse dodatke tiaravrre goveje juhe. Pri vsakem gospodarstvu se pripeti, da se pri različnih opravilih kdo rani; v takih slučajih se svetuje rane varovati pred vnetjem in nesnago. V ta namen je pametno, si izbrati tako sredstvo, katero hladi rane, olajša bolečine in je za zaceljenje primerno. Znano pražko mazilo, iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja V Pragi, katero se dobi skoraj v vseh domačih lekarnah, vsebuje vse imenovane lastnosti in se dobi v vseh tukajšnjih lekarnah. i- Glej inserat-s { ' il 1 ■— ^■"JZ*,;"'-^r-rr-■ fc LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Jož. Mralc^de^^HafU?^ plačan do 31. jan. fore^toasjov srtib spržftilitiii.'w '' 1 '' LISTNICA UREDNIŠTVA. P. F., Vogričeviei: Do" konca leta 1 krono. Pošljite takoj,-;.ker se vam sicer- pošlje le'par številk. A. M., Zagreb': Informirajte se najprej, Če nima ^dostkririar" pri Brežicah 'morda' stvari v najem. Ker*t*ftfeta st^fi ali daje pobotnice ali ne.Prevorje: Onb" preveč"*] Vafriib. ^ SV. Bolfenk1: W J6 vendar'premalo koltfto! ' ' ! ' n flabost izgine. B irv t i. « % ^t-T*^ ntn . Koliko'sredstev se danes priporoča, a vsa izginejo navadno tako~ hitro "kot So «6 pojavila. Ne zanpa se jim, ker ne morejo kazati na dolgo V*st8 let? priznanih uspeho^ in tfzktošenih tfčidkov, ka^d driigfače » w « t **»'<» t*"11 Dapujte za Hop. shlad! ■H gramofon (z avtomatom za vložek) za gostilno, najboljša znamka, še skoro nov, s 25 nemškimi in slovenskimi 'ploščamh-s^p-o-c e n i »p roda* zaradi opusta gostilne. — Pobližje pove iz prijaznosti m m «ew * los. Čretntk *slavbeniK vafjenlh mlinov fh o in parno silo ob J. žel. £ g za vodno in parno silo . . •• ; >i_ mL .1 m ■ _ tfffc I* Izdelujem tudi prenaialne mline (Transportable Mahlmiihlen) za vlftfho in parno silo, kakor tudi za obratna fefepeljln roko; mlini 'So opremljeni-S frreš&jaliiifcfi "In si3&M rittf fojj&vi povoljno mokč." """ Cene: mlin z 24 col velikimi kamni 316 K - mm»m ~ MM. »»m. mn w « » » m » » 280 „ n in fr 1® »» 250 Za večje mline cene po dogovoru. I 624 6-1 iiuir: ya ii i kya ar |v|/j |\|/j |v|/j c\|/, K začetku sezone nudi pri nabavi SS klobukov za gospe in otroke SS 'v:-" ,*. ~ **" • k r * Fr>" q s* s fno arije SmolHiber I: li jmjJ- ,41*1.91 S tulf' jJKUul ? » Celje, Narodni #m ij najnovejše krasne novosti ul o iS j nI 5 '! it? jtjt-Vl" *v<>ft ^ po znano nizkih cena emulzija, to skozi 37 let v zdravniških iu lajiških krogih slavnoznano krepilno sredstvo. Zdelanim osebam, ki vkljub trudnosti fte mOrejo z delom prenehati, pri(»orč-č*m'6' prav' tb^lo,' naj nekaj tednov fkbljo 8cWtov6>:<6taul^ijo. Dfcferi nč4h8k tiga;1 preparata na tek."in' telesni 'Brtč sr bo kmalu opazil in nov pogam, novi duhovi Sfrl^j&^gtrbodo-napolniti. " : ■ • •• v Biti 'p^ mora prava Scottova emulzija. if^Jt« * i. c. ,, M t* * »..4-»*. in tx tv* * S; » ' Cena originalni steklenici 2 K 50 t. Dobi se ▼ Vseh lekarnah. Če p#ljete 50 vin. v znamkah na Scott & Bowne, d. 'i o. «, Dnnaj VII. in se sklicujete na ta list, dtobite-en-kratno poskusno poSiljatev od ene lekarne. 56 6 In-t—--—--ji'.' ..'.-s— Mlad trgovskj pomočnik P se tak ter ena v. takoj sprejmeta v trgovino mešanega blaga Kari Oruškovič, Ljubno (Gornja Savinska dolit&). H_!_SLU_i_i_____•- ■ -__Mili A H* «J(ft 4 . . It "Tf^PBi . J«N Krajni šolski svet pri Sv. Barbari v Halozah da takoj v na;'em |epe — za trgovino primerhe — prostore. "" ; : "" 613 3-1 £J_ Načelnik: Anton Rakuš. _IV ■ i f ■■f I Redno prevažanje pomnikov ^n blaga V' Severno in Južno 'Ameriko;'Orško,i Italiju,«Španska. « i» "Eiia samostojna zabavna'TOžn^ft Ofl 19. oktobra do novembra 1912 s parnikom ^ Trst-Patras-Palermo Alžir-AJmeria Gnadix - Granada-Madrid-Barcelenfi-3l»p*lj-HiHt. >m 4» Cene s postrežbo iti hrano aa Ii razr. od 380 K višje, za II. razr. od 250 viSjei (brez f»t6vteja v s po sahem). r, - » > Podrobna pojasnila dajeju : 'ravnateljstvo v Trstu, Via Molin piooolo 2 in Kari Kiffmaana nasl., Maribor, Grajski trg 3. 614 1 . y. t z lepim sadonosnikom in posestvom ob robu gozda, 5 minut od trga Št. Pavel (z gimnazijo) ležeče, se zaradi bolezni poceni Pojasnila' daje1 ErtteŠf' 'kžfrfja Rojah (KoroškoJ. 618 i Nov živinski in kramarski ^jejrn y lUfl5slftvča|i je dovoljen pondeljek precl sv. Martinom. ? -OTO' - ji^ts <5 h „t»l » i inil Ta sejm se hode že to leto vršil dne 4. novembri. — Odpade pa sedajni sfejm 4na " , S, J.v »Su. knževo sredo. 6171 Županstvo Braslovče. Pri reymatizinu in i m—r— 'mm * m a«* lajša boleCine pri protinu, vsesava otekline členov in .jih. dela zopet gibljive; pri mrazu uadstuini nepfijetni: mravljinčji1 občutek v kratkem času; za vri banje, masažo, oj......... Beaedna znamka varovana. Fosor na lm. preparata ln lzdalovoloa. n i II i lir lil a 1 ir Hi i nt Tudi pri daljši rabi brez vsakih nep ali škodljivih .-posledicv-^cato' bolje, .nego f vsi ..duz^aj. raUljeni .narastLCni^prpdmeti. I tuba I krono. Po pošti/ tftjfft najtrej 1 K 50 v, se pošlje I toba J 5 i % Vi' »t & tnb } franko. » a - I Izdelovalec in glavna zaloga B. FRAGNER, lekarnar c. kr. dvomi založnik, Praga III., it. 203. 620- ' DoBi %e V lekgoaah. . , ( A f*8-l mazilo, takozvano praško domač« jnaaiLo kot zanesljivo sredstvo za obvecm To obvaruje rane, olajdoje. -ne^a in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje, V Razpošilja .. vsak dam. 1 puSica TO vl»r-Protl prftdiOafiUa K 3-16 se jKfšljejo 4 pnfloe, za 7 R S» ^P^BR^f Postajne prosto na vsako postajo avstr.-ogrske monarhije Pozor na^lma lzdeika, izd«lo> aTelJa, oeno in varstveno znamko. Pristno je po 70 v. »M-i tf iGlavrfa zaloga • * n * B. Mer, c. In Ir. dvorni dobavitelj * ri^fe^na J^ri Črnem orlu" Praga, Halfttfran^ogal Nersdeve ulice St. 230. V TSSljti v lekarnah M. Rauscher, Oto Sohwarzl itd. Zaloge v lekarnah At.-Ogrske. ..... i" > mešane stroke, želi vstopiti v kako večjo trgovino. Naslov pove upravništvo „Narod- ' 1 i . nega Lista". 615 i ■ - * UtUSS^ST! Lovro Pelovar priporoča svojo veliko zalogo vsega špecerijsk ga in železnega blaga, moke, vsakovrstnega usnja in podplatov, najraznovrstnejšega blaga za ženske in moške obleke, platno, tople srajce, rute itd. - iiipl vse deželne pridelke po mogoče najvišjih cenah. 621 10-1 W " - - Dobro blagoy nizke cene, točna postrežba! Proda se posestvo obstoječe iz 9 oralov zemlje; sadovnik, travnik, njive in gozd, zraven marof, preša in hiša. Cena 3600 K. Oddaljeno je 5 četrt nre od mesta Celja. Izve se pri Frančiški Pere, Schillerjeva cesta štev. 5. 608 2-2 Ženite v! Zaradi službovanja v tujem se želi poročiti tem potom 32 letni državni uslužbenec in posestnik v lepem kraju z gospodično ali vdovo brez otrok, od 20 — 26 let, s primernim premoženjem. Pisma s sliko se prosi pod „Cordial" 912 na upravo tega lista ; pisma se tajno vrnejo, Anonimna brez pomena. 608 3-2 Sr Edina izvrstna 35 prilika za nakup /a trgovce in krošnjarje. Pošilja se tudi zasebnikom. 40 do 50 m ostankov za 16 kron. 1 Flanel, za srajce in bluze, barhent, za obleke in bln?e v modernih vzorcih, prima kakovost, belo platno za telesno in posteljno perilo, o*sford, za moške srajce, pisana posteljnina in plavi tisk Dolžina ostankov 6—15 m. Ostanki so garantirano barvodržni in brez pogrešRa. Izbrani ostanki, le težko lepo blago 18 K. Pošilja se po povzetju in za neugajajoče se denar takoj vrne. Vsak odjemalec lahko navede predmete. Sctfn:n tkalnica platna, Nachod . i5W51Il, Češko. 607 2-2 Rai-ii==ii^ Učenca ali učenko sprejmem takoj v mojo trgovino mešanega blaga, od poštenih starišev in z dobrimi spričevali Kateri so se že učili, imajo prednost. Pavel Košenina Gomilsko. 609 2-2 Slikar, pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkotflikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji ksvojim! Viktor Bevcf Celje 90 Graška cesta št. 8, 49-26 605 20-2 Rastlinski eliksir je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim Želodca, črev. jeter, le vic in vranice. Zdravi najbolj zastal ele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter ja5i in krepi ves život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznani c in zahvalni«. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska. Prejela sera vaše steklenice, ker mi dobro ilelnjejo, prosim, pošljite mi še tri velike steklenice ^Rastlinskega eliksirja". Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Štajersko). 3 vel. ali 12 mal. steklenic franko vsaka pošta S K 20 Yin. II 1! II II ^ „ 80 „ 11 n „ 11 12 „ 80 „ Dobiva se samo pri meni. Prosim točno adre-sirati. Lekarna k Spasitelju, Koprivnica, (Hrvatska). 24 n n n 11 ii 36 „ ■ bbbhbsibhsebbihi IBSSSHBBieiElHaffl« Največja trgovina ie velikanski zalogo ur, zlatnine, srebrnine, Za ženine in nevestice Svuji k svojim verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. 68 51-40 poročne zlate prstane ter ženito-vanjska darila po najnižjih cenah. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom Nič več beganja kadilcev cigaret OTTOMAN ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 62-24 Tomasova žlindra znamka Marka zvezda 540 4-3 je najcenejše in skozi desetletja preskušeno najboljše fosfornokislo gnojilo za travnike, . nike in deteljišča, pomnoži dvakrat do trikrat pridelek ter izboljša tudi Kakovost rastlin. Ako se sedaj v jeseni trosi, učinkuje vidno še spomladi. Svari se pred manj vrednim blagom. — Naročila na cele vagone in na drobno sprejema veletrgovina z železnino »Merkur" kjer je zaloga in prodaja tvrdke Thomasphos|ilntfabriken, Berlin, W 35. Jii fr a . v-r" • ' - - * j- . za ženske in sukno za moške obleke zadnje m< de razpošilja najceneje | Jugoslovanska razpošiljalna I R. Stermecki v Celju. Vzorci ln cenik čez tisoč strarl s slikami poštnine prosto. Rastlinska destilacija „RADECKI" i Ivan Čater v Celju vas postreže priznano povsem_ najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241 in žganja. 42-31 Špeeij ali tete: „Radeckl" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. OOOO6 666666 66666 ©669 66666660 00066 66666666666 666666666666666666666C- ---^ r\/~t 666 OGG 666? ©66| 666* 666* Super fosfati mineralični in animalični, naj preizkuše-nejša. najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse vrste zemlje Vsebina strogo zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-30 Supertosfat -P3 povzroči pri žitu in sočivjn najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne W superfosfate prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17. QQQ n n' •■ W ,7 gg Delikatesna trgovina gg M. RAVTAR Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-25 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg velefinega. snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši prsni pah 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 443 dobi franko. 50-13 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 ^glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K. 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13"—, K 14"70. K 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 4'50, K 5"20, K 5'70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14"80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773 Češko, wmm fil Bogato ilustrirani ceniki zastonj in ftaiVn. M __j Ba iioterijske številke. Gradec, 27. septembra 1912: 41, 11, 52. 17, 3. Dunaj, „ „ ,. 44, 69, 84, 68, 61. Trst, dne 5. oktobra 1912: 25. 77, 82, 61, 58. Line, ,. „ „ , 62, 38, 19, 20. 21. Novo vino južno tirolsko, iz jako dobro izmehčanega grozdja, ne kislo, za razpošiljanje začetkom oktobra zrelo: mdeče in belo naravno namizno vino lil 56 K rudeče in belo naravno špecijalno vino hI SO K izbrani italj. rizling, teraldic o, lagrin 582 3-3 hI 66 K od postaje Saloni vožuina 5 vinarjev zs liter. Zastopnik G. Kaiser v > I Na drobno in na debelo. Točna in solidna postrežba, Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov :: Kupujem vse deželne pridelke po najvi&ji V dnevni ceni. Zaloga rudninskih vodi STT* Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in LasM trg Svoji k svojim! V Ljubljani Svoji k svojim! priporoča svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47-36 -1 ■S Južrioštajehska hranilnica W Celju 51 v Narodnem domu. 1 m ± * H A ,, * Ojprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre O dopoldne inl jih obrestuje po fi^*4 Ys "Io "^Pl ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davfk plačuje hranilnica sama ter ga se odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okrajih Seštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato. razdeli znatne svote t občekoristne„in dobrodelne namene za gori, navedene okraje. 92 52-27 je dovolila za dijaške ustanove 80.000 K| Za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali ' " 1 ■ '.i-i g. J $$' I<5c II ¥.§» .MhL J» , $1 .(i i , J i -I Bi *tt __• varovance. In zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovsnce izključno le v juznosfajersko hranilnico. \~j——.——-,■:-■.■ -.-1- . -- '■ ,~".7*s i-"T Odgovorni urednik: Vekoslav Spindler. - 77—71, Tisk Zvezue tiskarne v Celju. Prilaga ^M&rodltfieim« Listu11 št. 41. I T ^ T M Li 1)9 I th H. Češki otok pod nemškimi valovi. Spisala Sokolova. — Posloveni! Š. K. I Dalje.) »Mommsen« mu je pomogla Tona. »Ali veš?« Tona prikima in takoj povzame. »Naj gredo nad nas z bati, naj se pripravljajo, da nas spravijo s površine zemlje, nič nam ne bodo mogli, nič ne bodo dosegli, »če bomo vsi trdni in složni.« »To je ravno — če bomo! Ali poglej samo naše vrste krog nas. Koliko jih je odpadlo vsled groženj, pritiska in ponižanja, ki nas zadeva povsod, in koliko vsled preganjanja? Pa se potem čudijo! Saj smo tudi mi med njimi in čutimo, kako se to trpi! Meni si ti, dete, opora! Hvala pravičnemu Bogu! Tudi mater si preobrnila. Drugačen je boj, če se bore trije, štirje, cela družina. Kaj je samo eden, ko ga pa magistrat pritiska s svojimi grožnjami, doma joka žena, otroci, ko jim trka beda na vrata, a on, sam, bi rad ostal vkljub vsemu temu zvest svojemu prepričanju, samo da bi mu kdo pomogel — 2 pomoči ni od nikoder — nobenega ni, da bi ga hrabril, ni roke, ki bi te podpirala •— nikjer ne čuješ vzpodbudne besede — in ne čudi se, če tak trpin tudi konečno omaga in vstopi v tuje vrste. In potem so še drugi. Ti nočejo slišati o tem, gredo samo za svojo koristjo, kakor muha za medom. Vse polno jih je okrog nas. Svojo narodnost tako lahko odvržejo, kakor kača sleče svojo kožo, sicer so pa kačam čisto podobni. Znano je, da je med pšenico vedno ljulika, pa tudi med narodom, posebno med zatiranim, kakor smo mi. Brez vsake škode bi bilo, da zgubimo te pleve, ko ne bi ti odpadniki nam še škodovali v sovražnem taboru. In najžalostnejše je, da so ravno ponemčeni Čehi najhujši naši nasprotniki, in krvni dušmani so naši: Houschwiczka, Koiisko, Safrkal, Rzeminek — in da ti največ pripomorejo našemu zatiranju.« »Da, da, to je na žalost vse res«, pritrdi žalostno Tona in takoj pristavi veselo: »A naš narod ima tudi svoje Petričke, ki mu pomagajo braniti češke manjšine.« »A kaj to, ko sem samo delavec in ubog, samu Petriček, a nikjer ni Petra, skale, da bi se moglo zidati na njo, da ga ne premagajo tuji navali.« »Peter je bil ubog, reven ribič, in vendar ga je Gospod izbral radi njegove vere za skalo svoje cerkve. In tudi naš narod je imel nekoč takšno skalo v preprostem kmečkem ljudstvu. Ohranilo mu ]e jezik, z jezikom narodno življenje, in sedaj bodo zopet skala njegovi delavci in obrtniki, ki bod« ustavili sovražnikovo povodenj. Oče, videl boš, da bo tako«. »Ah, dete, ne bo tako, če nc bo nikdo pomagal. Saj veš, kdo ne bi upal, ko mu tako govoriš«, reče Petriček z razveseljenim pogledom.. »Ali koga naj poslušam, ko tebe ne bode tu?« pristavi žalostno. »Vojteha, kaj ne, Vojteh?« reče Tona, obrnivši se k bratu. Vojteh je zri na sestro kakor na nekaj višjega. Vedno se je trudil, da ji ustreže, samo da bi bila zadovoljna z njim. Obličje mu je sedaj zaža-relo od veselja, da mu toliko zaupa. »Upam, da bode iz njega poštenjak in zvesi Čeh«, potreplje oče sina po rami. Nikdar ni bil deček navajen pohvale od očeta; zato se je skoro prestrašil. Ker oče je mislil, da bi s pohvalo pokvaril dečka. Postopal je z njim strogo, brezobzirno, kakor se mora z dečki, popolnoma drugače nego z deklicami, posebno s Tono, s katero je bil vedno ljubezniv. Tona sama je čutila to, pa je gledala, da nadomesti to bratu, katerega je zelo ljubila. »In ti misliš resno na Prago?« vpraša Petriček neodločno svojo hčer. »Da, oče, mora biti tako.« »Rekel sem zdravniku Soukupu v čitalnici med pogovorom, saj veš, kako je nam naklonjen, da bi šla rada v Prago k otrokom, pa mi je zadnjič dejal, da ve za takšno mesto.« »Zakaj mi niste tega takoj povedali«, je vsklik-nila začudena Tona. »Rad bi videl, da bi ostala pri nas. In ker nisem maral, da bi šla služit«, je dejal žalostno Petriček. »Zakaj? Saj vsi služijo na svetu, gospod in hlapec. Ali še veste, kako je govorila stara kuharica Duryehova: »Eni služijo gospodarju, drugi uradu, tretji strojem, četrti blagu, peti poljski grudi, in vsem je boljše, nego onemu, ki si ne zna sam zase zaslužiti.« Sicer se pa ne bojim ničesar. Ali vam je kaj povedal gospod zdravnik, kam bi imela iti?« »K družini gospoda Rudkyja v Prago. Rudky je odvetnik, zelo bogat in velik rodoljub. Pravijo, da večkrat javno govori na slavnostih, v sejah, 111 kolikokrat se je potezal za češke manjšine.« »O, to že vem. Spominjam se iz časopisov. Ah, kako je vedno krasno, rodoljubno govoril. In jaz bi prišla v odlično češko rodbino. To je veselje. Takoj stečem k gospodu zdravniku, da vprašam, kako in kaj, vrnem se hitro ko veter. In v resnici, komaj se je bila Petrička vrnila s pota, ki jo je v dušo bolel in komaj je izločila iz košare kruh in kavino primes, da skuha otrokom malo te motne vode, da ne gredo lačni v šolo, ie bila Tona že nazaj vesela, kakor že dolgo ne. »Vse je dogovorjeno: petnajstega moram biti tamkaj; za sedaj bom imela mesečno osem forintov, ne računaje na obleko od milostive, in pozneje več, kakor se bom pač izkazala«, je govorila vse v eni sapi. Ko pa je videla, da se očetovo, posebno še materino obličje potemnuje, je dejala: »A najboljšega vam še nisem povedala. Gospod zdravnik mi je dejal, da ve za stanovanje, ravnt> za nas, če bi hoteli sprejeti nekatere pogoje. Ima, kakor mi je pravil, neko bolehno staro gospo, sa] jo vi poznate, ono Kaderžabkovico, pekovo vdovo. Boleha na revmatizmu, in mora presedeti cele tedne. Njen sin v Pragi jo je silno prosil, da bi se pre-■ na ne mara iti iz kolibe, kakoi imenuje hišo, katero je dal zgraditi njen mož, pa noče odtu, ker se boji, da bi tu ne ostala sama. Boji se, da ne bi možev nagrobni spomenik odstranili, kakor so že na nekaterih pokopališčih odpravili češke napise. In eden od nas bi moral ostati pri njej in se z njo pogovarjati. Prepustila bi riam sobo, a sama bi bila v drugi manjši sobi, kuhinjo bi imeli skupaj. No, kaj pravite k temu?« (Dalje sledi.) Stara pravda. Spesnil Anton Aškerc. V. Tlaka. (15. maja 1515.) „Ein yeder wolt sich riichen". (I. p.) Stoji tam MeMvski grad, oj, stoji; na oknu pa Baltažar Mindorf sloni, baš vstal je iz pčrnice mehke. „Hm, solnce visoko na nebu je že, po polju še prazno in tiho je vse, lenuhov mi ni še ua delo! „Oznanil je včeraj pri cerkvi birič: „„T4 teden na tlako v grad, sicer vam bič po hrbtih zapoje upornih!"" — „No čakajte, Ičp bomo plčsali ples! Pokažem vam, kujavci, hogme še dnes, kdo kmet, kd6 gospod je Mehos-ski! ,.Kaj?! — Res? — Glej, pflej, tam že gredo Pozabili niso. Četudi poznO, prihajajo vendar na tlako! „A toliko! . . Preveč bo dnes teh Ijudij! . He, vstžnite, deca, ti žena, vsi, vsi! Tlač&nov brž gledat pokornih!" V zvoniku tam bijejo plat zvona, po cesti iz hoste roj kmetov vihri vihrž proti gradu naravnost. Orodja za tlako vsak nese s seboj: ta s cepcem, ti, s kijem, tam oni s kos6j, t& z vilami je oborožen. Na grajskih tam vratih, čaj: Buh, bah. buh! ,.Hoj, odpri, Mehovčan, ki jčš naš kruh! Na tlako smo ravnokar prišli." Junaških par pleč se ob duri nprč — S stež&jev na mah ko samč zagrmč: „Tu smo, no, tu smo! — Dobro jutro! „No, rožnih si vencev gotovo devčt na tešče že zmolil, ker mož si ti svet — to čutijo hrbeti naši. „In v cerkvi — kak včeraj si tam vzdihoval! Da tepeš premalo nas, si se — kes&l tam v klopi klečeč pri oltarji? — „Na tlako mi tvojo smo prišli dančs. Na delo, lenuhi! Na delo grad ves! Ne jč naj, kdor delati neče!" „Na delo!" — iz grl st.6 po gradu grmi — „Da zvčste, kje hlebec vaš beli zori: na hrastu ali na hruški. — ,.A tlaka v baržunn in svili — hA, h&! — Ne! Tlaka le v kmečki obleki veljž: Hajd, mčnjajmo, Mindorf, za danes!" In Baltažar s sinom, s hčerami, z ženoj, obleči koj raševnat mora jim kroj .. . „Sedaj pa le dčlat — tlačani!" Za plugom grč Mindorf po brazdi molče; sin goni mu voli, gospž iu heerč z motikami tolčejo grude. „Oh, delati — bika sramot ! O Bog! Oh, škoda teh belih, teh nežnih je rok!. ." A kmetje v basžunn in sviii? Tam v senci, kraj njive s->d vina leži; dolenjca pijo vsi iz grajske kleti, pijo in pojo mi veselo. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsky in sin v Hnmpolcn (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na željo dam tnkaj izgotoviti gosposke obleke. 107 48-35 GospodarsHi paberHi. Kuga na gobcu in parkljih in boj proti njej. (Konec.) VAŽNE VETERINARNO-POLICIJSKE ODREDBE. Za zatiranje in omejitev kuge so oblasti odredile marsikaj, kar je treba vedeti in neobhodno izpolnjevati. Če je opaziti na kakem parkljarju kak znak bolezni in če je opravičen sum, da je živinče zbolelo, je to takoj naznaniti občinskemu uradu, ki bode že svoje ukrenil. Okrajno glavarstvo odredi nato kontumacijo ter jo naznani pismeno in potom napisnih tabel po raznih krajih. Deska z napisom »Kontumacirano radi živinske kuge« svari ljudstvo pred nadaljnim okuženjem. Posledica vsega je, da ne sme nikdo spraviti živine z onega doma, kjer je zbolela, in nobenega repa prignati od drugod tja. Iz kontumaciranih hlevov se živina sme spraviti — izvzemši, če katera pogine ali če bi gorelo le z oblastvenim dovoljenjem. Klati se pa sme žival v svrho živeža le takrat, če dovoli živino-zdravnik. Če bi kaka žival poginila, je to takoj naznaniti občinskemu uradu. — Uporabljati in prodajati surovo mleko okuženih živali je kaznjivo. Tako mleko škodi zdravju in je treba svariti nevedne! Za časa kuge je treba zbirati gnoj bolne živine na posebnem mestu in ga sproti polivati z vapnenim mlekom. Voziti se pa sme samo po potih, kamor živina ne zaide v bližnjem času. Omenili smo že, da se morajo osebe, ki strežejo živini, vedno osnažiti, ko zapustijo hlev in to še prav temeljito. V hlevih, kjer je bolna živina, smejo prenočiti samo oni, ki imajo z njo opravka. Psi, kunci in kokoši ne smejo prosto tekati po dvorišču in vse je treba tako urediti, da ne zanašajo bolezni v okolico. Občinski urad ima pravico pobiti vse živali omenjene vrste, ki bi zašle na tujo last, ker obstoji nevarnost, da trosijo kugo. Pazite torej na nje! — Za časa kuge se lehko na primeren način nadzoruje tudi mlekarne in pri »pasteuriziranju« je treba segreti mleko do 70 ali 75 ali 80 stopinj in v prvem slučaju držati 25, v drugem 15, v tretjem 3 minute v isti temperaturi. Kcže obolelih živalij pa najbolj kaže tam razkužiti, kjer so bile odrte. Pripomba: O velikosti in obsegu kontumacira-nega zemljišča odloča vedno oblast in odredi vse potrebno, da narod izve predpise, ki se jih mora vsakdo strogo držati. Letošnji vinski pridelek v Beli Krajini. Iz Bele Krajine smo prejeli: Letošnji vinski pridelek v Beli Krajini bo jako slab. Mrzla pomlad in sedanje hladno in deževno vreme sta uničila našim vinogradnikom vse nade in vse trtje. Kar bi se dalo še rešiti, to je pokončala sedanja mrzlota in vlaga. Zdaj bi morali imeti vroče dneve in tople noči, da bi grozdje zorelo in dalo dobro kapljico. Ob večnem deževju pa grozdje poka in gnije, vrhutega še pritiska ples-noba. Vinogradnik, ki je v dobrih letih pridelal 50 do 60 hektolitrov vina, jih bo dobil letos 3 do 5. Nekateri pa ne bodo sploh nič dobili. Srečni tisti, ki imajo še kaj zaloge starega vina, prodali ga bodo lahko dobro, ker je tudi v resnici staro blago prav dobro. — Po nekaterih goricah je pa vzlic tem nezgodam vendarle trgatev še dokaj ugodno uspela, tako na priliko na Veselici. Tu so trtja nekaterih gospodarjev prav lepa; ti si pač lahko zadovoljno manejo roke. — Če izvzamemo sadje, so drugi pridelki primeroma dobri, ajde ni nič ali vsaj dosti ne, ker je bila pomlad mrzla. Letos se uresničuje belokranjska prislovica: »Kadar ni črešenj — tudi m vina!« Iz vsega tega vidim, da je letos Bela Krajina hudo udarjena. Kmetiško ljudstvo je obupano. Moi-da mu nova železnica prinese novega življenja In novega zaslužka, ali pa vse skupaj odpelje v novi svet — v Ameriko! Baš zadnje čase se je dogodilo, da so celo trdni kmetje popustili domačije in se odpravili v svet preko morja. Seveda ob zemlji — čeprav je velika in zdrava — ne more nihče živeti, ako leto za letom slabe pomladi in slabe jeseni uničujejo kruh! Kako se varčuje pri poštnini. Večkrat je treba kaj potrditi ali sporočiti s priporočenim pismom. Tako pismo stane najmanj 35 v poštnine. Ali kdor ima veliko priporočenih pisem, si lahko prihrani veliko poštnine, ako svoja poročila, ki bi jih moral poslati naslovljencu v priporočenem pismu, sporoči s poštno nakaznico ali pa s poštno položnico. Naslovljencu se pošlje v prvem slučaju 7 vinarjev, v drugem pa štiri, ker na odrezku nakaznice ali pa na položnici se lahko marsikaj sporoči. Vest s položnico te stane le 9 vinarjev, z nakaznico pa 19 v. Poročila s položnico sc tedaj najcenejša, ali položnico lahko rabiš le tedaj, če ima adresat račun pri poštni hranilnici. Ta sredstva se lahko rabijo le tedaj, če gre za kratke vesti. Kadar je poročilo dolgo, se seveda ni mogoče izogniti priporočenemu pismu. Lepa, velika mesečna soba s posebnim vhodom, krasnim pohištvom, z dvemi okni na ulico, se odda takoj. Tudi z zajutrkom. Vpraša se: Celje, Dolgopolje 1 (pritličje). Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseli steklarskih 50 del! 5i-4i Na debelo! Na drobno! za gnojnico, ki izvrstno dela in je poceni ter brez pogreška. Nad i 15.000 sesalk ]e v obratu in nihče j se ne pritožuje in ne zabavlja. Take sesalke kupite le pri tvrdki Klement tovarna kmetijskih strojev Hrobec n. t. (Češko.) 137 52-33 r Šolske potrebščine J^j j Lastna zaloga kakor zvezke, svinčnike, peresnike, peresa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, barvane krede itd. ima v največji ===== izberi na zalogi tvrdka = r ljudskošolsklh zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. — Zaloga raznega papirja. Goričar & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-41 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulifca št. 2. Ml Darujte za ,Nar. sklad!' B B B B □ 1 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ B B ■ ZVEZNA TISKARNA V CELJU. m B B B B Brzojavni naslov: Zvezna tiskarna Celje. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. Čekovni račun pri c. kr. poštni hraniln. št. 75.222. lini B B B V.V B n n B Lastna knjigoveznica. VBV ■■■■v a a H a ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 ^ CELJE M Ring štev. 2 Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za čolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. Za mnogobrojui obisk prosi gj®- Ant. Kocuvan, trgovec, Celje. T? •i stavbeni in umetni ključavničar, - ž OAkAlr stavbeni in umetni R lVo.ll lfeDt/K9 vodovodni inštalater (Poljska ul. 14) se priporoča za napravo železnih ograj, vrat. oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseli vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. 8 Celje. Vse po dnevnih cenah. 105 48-27 Celje. olsfovrško slatino ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu, Naročajte, pomidite, zahtevajte in pijte le pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streiteben. — Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti in ceniki na razpolago zastonj in franko. — Uporablja se kot zdravilna voda ln namizna osvežujoča pijača. Več priznahiih in pohvalnih pisem. — V lastni uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cene! 462 16-12 Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega modnega volnenega bfaga za obleke, bluze itd. — Krasne novosti za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojim! Najstarejša narodna manufahturna trgovina Karol Vanič Celje, Narodni dom« Na debelo in drobno! Točna in sol. postrežba! Aelika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih ; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po Izjemno nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti ! Vedno na novo: modni svileni in volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih cenah. Krojači in šivilje dobivajo poseben popust I 1 J registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v GABERJU pri CE1JU sprejema druge ali hranilne vloge od vsakega, je član rane in jih obrestuje nepretrgano, to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga po pet od sto 5 O/ 'o Hranilne vloge drugih denarnih zavodov sprefema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem. 62 51-41 Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 xxxxxxxxxxxxxxx Uradu je se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.-12. ure XXX dopoldne. XXX