Stev. 16. V Ljubljani, v sredo 18. aprila 1917, Leto IV. Revolučni boji v Revalu, kjer so se carju zvesti mornarji brezuspešno upirali zmagovitim revolucijonarnim vojakom. A. Zavadil: Pri molčečih menihih. čudaški gorečneži in prenapetneži se najdejo v vsakem versivu. Med muslimi poznamo derviše, turške menihe, ki na čast Alaha v blaznem verskem zamaknenju plešejo in se divje vrte, dokler ne opešajo. Med indijskimi budhisti srečamo fakirje, razodevajoče svojo versko popolnost v smrtnonevarnih prekucih med ostrimi noži, med kristjani pa se odlilcujejo v sličnem pomenu trapisti. molčeči menihi. V Avstriji so tri trapistske opatije: v Rajhenburgu na Štajerskem, v Zemoniku pri Zadru in v Banjaluki v Bosni. Med temi sem se nekaj časa mudil tudi jaz, spoznal sem popolnoma njihovo redovno življenje, ki ga naj v sledečem objektivno naČrtam. Takoj naj pripomnim, da so razširjene med ljudstvom razne pravljice o trapistih. Pripoveduje se, da se trapisti pozdravljajo le enkrat na dan zamolklo z besedama: „Memento mori! — Spomni se smrti! — da morajo vsak dan eno uro stopiti v odprti grob in ondi premišljevati o smrti in večnosti, in končno da spe v mrtvaških krstah. Vse to je gola izmišljotina. Kdor stopi v . trapistski samostan, ne sme nikdar z bližnjim izpregovoriti ne besedice; govori le pri molitvah v cerkvi, pri izpovedi ali z opatom; dalje ne sme trapist nikdar jesti mesa, rib ali jajc. Težko delati morajo vsi, tudi duhovniki, in kadar trapist umre, ga pokopljejo brez krste. Kdor tedaj stopi v samostan trapistov, pomeni to zanj skoraj toliko, kakor bi se sam zaprl v ječo. Tudi s svojimi starši in sorodniki se mora za vselej posloviti.^ Dopisov ne sme pisati ali sprejemati. Če se pripeti, recimo, da trapistu umre oče in se stvar naznani samostanu, tedaj reče opat, ki edini sprejema pisma, ob bližnji priložnosti zbrani samostanski družini: »Nekemu izmed naših ljubih bratov je umrl oče. Molite zanj!" Komu je umrl, tega ne pove nikdar. Zato vsak trapist moli za ranjega, misleč, da je bil pokojnik morebiti ravno njegov roditelj. Ko sem prosil opata za sprejem, mi je častiljivi mož z dolgo sivo brado dejal brez ovinkov: »Prijatelj, kaj iščete pri nas? Mar udobnega brezskrbnega življenja? Tega ne poznamo. Naš red je skrajno spokorniški, poln težav in samozatajevanja. Lastne volje ne smete pozaati. Ako bi vas kdo suval ali brcal z nogo, ne smete kazati niti najmanjše nevolje, nasprotno, takoj morate pokleniti in nogo, ki je vas ravno neusmiljeno sunila, še spokorno poljubiti. Ako storite to z veselim srcem in odkritosrčno, potem imate poklic za naše življenje!" Cele štiri mesece sem se vadil v napovedanih krepostih kot kandidat v njihovem samostanu v Banjaluki, toda prepričal sem se, da za tako življenje — nimam poklica. Po zimi ob sedmih zvečer, poleti ob osmih zadoni po turobnih in čmernih samostanskih hodnikih zvonec, vabeč k počitku. Menihi so bili do tega časa v cerkvi. Zdaj gredo naravnost v svoje skromne spalnice, drug za drugim kakor sence tesno ob zidu, ker po sredini hodnika sme hoditi le opat. K počitku se ne smejo sleči, temveč se po-lože popolnoma oblečeni. Deloma je ta na-redba dobra; pozimi menihom ni tako mraz. Ob dveh po polnoči vstanejo in v petih minutah morajo že biti v cerkvi. Torej jim ni treba delati »toalete". Preden se položimo, oglejmo si počivališče. Dolga dvorana je razdeljena z deskami, visokimi kaka dva metra (dvorana je seveda višja), da ne more menih menihu iz radovednosti lukati v njegovo zatišje. Kamrice imajo le toliko prostora, da more menih do svojega ležišča. Na dveh kožicah so položene deske, na teh slamnjača, za zglavje ima menih „blazinico", napolnjeno z žago-vino, za odejo pa debel koc. Nad posteljo pa je prilepljena kaka podobica, ob vhodu je kropilnik z blagoslovljeno vodo. „Vrata'' so platnena, ki jih mora menih obesiti na žebelj, kadar odhaja v cerkev ali na delo. To je vsa oprema trapistskega s5Iona! Ali čakaj, nekaj sem vendarle pozabil! Pod zglavjem ima trapist korobač, s katerim se mora ob določenih dneh bičati. Luč v sredini dvorane nad kamricami gori vso noč. Trda je ta posteljica, a po vsednevnem mučnem delu vendarle vabljiva. Ob dveh po polnoči zadoni zvonec. Trapist si osveži z mrzlo vodo zaspane oči ter hiti v cerkev, kajti v petih minutah se mora vsa samostanska družina zbrati v cerkvi k jutranjim molitvam. V cerkvi potrka opat z lesenim klad-vecem na klop, to je znak naj menihi pokleknejo. Tako morajo pol ure premišljati, ne da bi se smeli nasloniti. Jako mučna telovadba. Kolena in hrbet so ob tej po-božnosti najbolj prizadeta, ali sčasoma se kolena utrde, hrbet otrpne in človek — tudi! Pol ure mine, opat da zopet znamenje s kladvecem, menihi se dvignejo in po cerkvi odmeva počasno petje njihovih jutranjic, kar trpi približno četrt ure. Ob štirih gredo trapistski bratje, ki nosijo rjavo kuto, kakor pri nas kapucini, v razne samostanske delavnice. Tam ostajajo ves dan razun časa za obedovanje. Duhovniki in menihi s slovesnimi obljubami, ki imajo belo kuto s črnim škapulirjem, kakor pri nas dominikanci, ostanejo v cerkvi. Ob šestih je skupna ali takoimenovana konven-tualna maša, ki je vselej peta z dijakonoffl stran 178 TEDENSKE SLIKE štev. 16 Nemško letalo (aeroplan) enokrilnik pripravljen za vzlet. Spredaj sedi krmilar (pilot), za njim pa opazovalec. in poddijakonom. Po tej maši se vrši kapi-tola in sicer v dvorani tik cerkve. Menihi sede na dolgi klopi drug nasproti drugemu, opat s prijorjem in podprijorjem pa sedi v ospredju na vzvišenem kraju. Odpoje se poglavje iz pravil sv. Benedikta, katero opat kratko razlaga. Po tem gotovem razlaganju sledi „ka-zenska kapitola". Ta je zlasti zanimiva, pravzaprav strašilna. Opat reče latinsko; „Nunc autem loquaniur de ordine nostro" (zdaj se nekoliko pomenimo o našem redu) in brž stopijo iz vrst menihov nekateri, ki se postavijo v sredino dvorane od opata do zadnjih duri ter se takoj polože na tla. Čuden prizor! Opat vpraša: „Quid dicilis!?" (kaj poveste?) in ležeči odgovorijo: „Mea culpai" (grešil sem!) Nato vstanejo in se drug za drugim jasno in glasno pred vsemi izpovedujejo svojih grehov, s katerimi so se pregrešili zoper redovna pravila. Zares dojmljiv prizori Zgrbljeni sivolasi starčki — menihi in mladeniški novinci pripovedujejo tukaj svoje napake, in ker ima trapist Jako tanko vest, ne zataji ničesar, da, obtožuje se celo takih malenkosti, ki izsiljujejo le sočuten smeh. ^ Navedem naj tukaj nekaj značilnih slučajev javne trapistske izpovedi. Navedeni so itak kot navodilo v njihovih tiskanih pravilih, izišlih pri Moserju v Nemškem Gradcu, — naj me tedaj nihče ne sumniči pretiravanja! Menih začne: „Moj častivredni oče: laz sem bil radoveden — pri delu sem se oziral po drugih — nerad sem vstajal ~- slabo sem pel psalme — jaz sem bil sladkosneden(!) — negoval sem si brke 'td., itd." Opat na to vsakega posvari ter mu "aloži pokoro, ki se izvršuje vselej isti ^an pri obedu; kazen, določena v nedeljski ^apltoli, je pa na vrsti vselej šele v pone aeljek. In kakšne so te kazni? , Vrsta »grešnikov'', ki je izvedela pri ¦bazenski kapitoli svojo trpko usodo, leži na Pfagu vrat v jedilnico. Seveda je tamkaj Pfostora vedno le za enega. S kapuco si pokrije glavo, roke sklene križem na prsi in leže na trebuh — menihi pa korakajo preko njega v jedilnico. Samostanska družina sede za priprosto omizje in nova vrsta spornikov se prikaže. Nekateri ležejo na tla dvorane in vstanejo šele, kadar jih na opatovo znamenje nekdo izmed menihov potegne za kapuco. Drugi kleče z razprostrtimi rokami pred opatom, dokler jim ne opešajo roke; potem se šele vrnejo na svoj prostor za mizo. Tretji morajo svoje skromno kosilce pojesti na tleh sedeč, četri ne dobe ničesar jesti, marveč si morajo za kazen svojo jed izberačiti; — menihi jim dajejo po žlici od svojega deleža, dokler nimajo v skledici zadosti. Zopet nekateri imajo svojo pregreho napisano na tablici. Takšen nepridiprav napravi pred menihom poklon, pokaže mu tablico, se zopet pokloni in gre z enakim opravkom k sosedu. Prav navadna kazen pa je, poljubo-vati menihom noge; sandale menihov so že tako prirejene, da se lahko izzujejo. Najhujša kazen je bičanje, flagelacija, ki jo izvršuje menih sam nad seboj. Bičanje je tudi obvezno in skupno za vse menihe ob petkih razun v velikonočni dobi. V ad-ventnem in postnem času se vrši bičanje trikrat na teden, v velikem tednu pred velikonočnimi prazniki celo vsak dan. Obvezno bičanje se vrši vsak dan v spalnih kamricah ob štirih zjutraj. Ko so menihi odpeli jutranjice, odidejo v svoje spalnice, slečejo zgornjo obleko, tudi srajco, potegnejo izpod zglavja korobač in na pred-sto nikov znak (udari z nogo ob tla) švigajo z desnico po lastnem hrbtu. Strašno je čuti stokanje menihov pod udarci. Trapist je zelo tankovesten in se ne biča le na videz, nasprotno, še pretirava krotitev svojega grešnega mesa. Med bičanjem ima menih moliti precej dolgi 50. spokorni psalm: ^Usmili se mene, o Gospodi" in preneha šele na ponovni predstojnikov znak. Korobač ima na držalu pet jermene in na vsakem pet vozličkov. Tudi jaz sem enkrat naprosil mojstra novincev, naj mi posodi takšen korobač* toda že po prvih dveh, še dokaj rahlih udarcih, sem zalučal korobač pod posteljo. Kadar se mora menih bičati za kazen, stori to v kapitolski dvorani v ozadju, ostali menihi z opatom vred se pa obrnejo k njemu, da vidijo mučenika. Po končani kapitoli imajo zajtrk in sicer le od Velike noči do praznika Povišanja sv. Križa dne 14. kimavca, ko opravljajo mučno poljsko delo, torej ob košnji in žetvi. Lakote še ni umrl noben trapist, dasi so, kakor že omenjeno, strogi vegetarijanci in čeravno večji del leta ne zajtrkujejo, dobiš vendarle pri njih častitljive sivolase in sivo-brade starčke. Posvetne skrbi in razjedajoče strasti jim ne krajšajo dnevov življenja. Za zajtrk imajo trapisti žitno kavo, ki si jo sami pridelujejo, ali pa sir in pol litra piva — oboje se tudi prideluje doma — povrhu pa pošten kos dobrega kruha. (Konec prih.) štev. 16 TEDENSKE SLIKE Stran 179 Mornarična cerkev v Pulju. Slika je iz našega letala. Snaha. Roman. Angleško spisala Mrs. Hungersdorf. (Dalje.) Odtistihmal ni niicoli ostavila rodbine, marveč jej je zvesto služila, dokler so jej dopuščale njene moči. Poznala je vse tajnosti in je vedela marsikaj, česar mali deček ni nikdar zvedel. Čudno je bilo, da ta otrok ni zavzemal baš velikega prostora v njenem srcu. Ko pa se je oženil in je dobila v svoje varstvo Georga, njegovega najstarejšega sina, tedaj je prenesla vso svojo ljubezen nanj, ki je bil izrezana slika svojega deda. Ko je lepi, trmasti mladi mož odšel v tujino, je vzel tudi njeno srce seboj, in ona je bila morda edina, ki je dobivala po njegovem odhodu kako vest od njega. Oče se je čutil olajšanega, ko je izginil mahoma George; njegov brat, ki se je medtem oženil, tudi ni posebno globoko občutil njegove izgube. Mlada gospa, sedanja lady Rodneyeva, pa je pri vsaki priliki netila sovraštvo svojega tasta do lastnega odsotnega sina. Naposled je stari mož res napravil oporoko, v kateri je zapustil vse najmlajšemu sinu, izvzemši naslov in kapital, ki ž njim ni smel razpolagati. Vrtnar in njegov nečak sta kot priči podpisala listino, ki jo je spisal starec morda v slutnji na svojo smrt. Kajti že naslednjega dne so ga našli mrtvega v postelji. Srčna kap je končala njegovo življenje. Oporoke pa ni bilo najti nikjer. Preobrnili so ves grad, toda nikjer sledu o važni listini. Vest, da je George v Avstraliji umrl, je napravila konec temu iskanju in počasi so vsi pozabili na oporoko. Nihče se ni potrudil, da bi dobil potrdilo Geor-gove smrti. Gospod in gospa Rodney sta smatrala smrt pravega dediča za srečen dogodek, sprejela sta dediščino in sta dolgo let srečno in zadovoljno živela. Ko je umrl sir Geoffrey, je stopil na njegovo mesto sir Nicholas, in življenje je tek o prijetno naprej, dokler ni priplul z juga oblak, ki se je vsak dan večal in je končno zatemnel vse obzorje. Iz Avstralije so prišla poročila, iz katerih je bilo razvidno, da so bile prejšnje vesti o smrti Georga Rodneya napačne ter da je umrl šele pred enim letom, potem ko se je bil v svoji novi domovini oženil. Njegov sin je bil sedaj na poti na Angleško, da vz-krati siru Nicholasu pravice do naslova in i metka. A kje je ostala izginola oporoka? Vsi stari posli so pomrli ali so se izselili. Vrtnar in njegov nečak nista bila več med živimi, in tudi EIspotha je počivala na bližnjem pokopališču. Živel je samo še njen drugi nečak, ki je prebival mnogo let pri njej v mali koči, katero jej je prepustila rodbina Rodneyeva, ko stara služkinja ni moglai ničesar več delati, nego je samo še sanjarila o preteklih časih. Po njeni smrti pa je odšel tudi vrtnarjev nečak v Avstralijo, in odtlej ni nihče več slišal o njem. Bilo je strašno! Mladega moža je bilo pričakovati vsak dan, in četudi so Rodneyevi mirili drug druzega ter so poizkušali dvomiti nad resničnostjo dogodbe, so morali vendarle priznati, da je morda vse resnično. In prišel je. Rodbina Rodneyevih je našla na njem mnogo napak in ko si je najel lovišče, ki je mejilo baš na njihovo posestvo, je bilo njihovo ogorčenje brezmejno. Saj je bilo to res netaktno z ozi-rom na to, da je prišel z gotovo namero, pregnati sedanjega lastnika iz Rodney To-wersa, čegar stolpe je mogel videti skozi okna v svoji jedilnici. Toda malo ga je brigalo, ga li kdo mara ali ne, in ker je imel menda mnogo denarja in ni bilo vzroka odbiti ga, je prihajal v marsikatero hišo v goste, kar je lady Rodneyevo prav posebno žalilo. Seveda je bil sir Nicholas prvi, ki se je ž njim družil. Svoji materi je izjavil, da hoče ostati vljuden z mladim možem, ki ni zagrešil nič druzega, kakor da išče svoje pravice. Tudi drugi naj bi se vedli do soseda vsaj uljudno, če že ne prijazno. Toda nekateri so bili še nadalje proti novodošle-cu nezaupni in sovražni. Med najhujšimi nasprotniki sta bili vojvodinja Lauderdalka in lady Lilian Eatonska in še razne stare obitelji. Tako je bilo razmerje, ko je prišla Mona v The Towers. * * * Pridobiti si simpatije; lady Rodneyeve je bilo težje, kakor si je mogla Mona v svoji naivnosti domišljati. Seveda, s kapitanom Rodneyem in sirom Nicholasem je postala kmalu najboljša prijateljica. Sicer je bila nekam nervozna in potrta ter se je rada umikala kakor zastrašen polž v svojo hišico. Ker pa se ni mogla zatajevati, se je čez nekaj dni že včasih prav veselo šalila s svojima svakoma, kar je bilo stari lady vedno zelo neljubo. Z Violeto Manserghovo, ki je bila še gost v hiši, se še ni bližje seznanila. Viole-tin oče je bil v inozemstvu, zato je bila mlada deklica že dalje časa na Rodney Tovversu, kjer jo je imela lady Rodneyeva rada okoli sebe. Bila je hladna, toda ulju-dna, kakoršne so angleške dame sploh, dokler ne spoznajo svojih ljudi natančneje. Razun tega je gojila napram Moni predsodke, ker je verjela o njej vse neresnice, ki so jih pravili o mladi gospe, dasi je bila sama jako resnicoljubna. Zato se jej je odtegovala in je govorila ž njo le malo ter o prav navadnih stvareh; uboga Mona pa je hrepenela po bitju, ki bi ga mogla smatrati za svojo prijateljico. stran 180 TEDENSKE SLIKE štev. 16 Pogled na Bapaume, mesto na francoski fronti, odkoder so se Nemci prostovoljno umaknili. Slika iz letala navzdol. Ponesrečeno sovražno letalo dvokrovnik na francoski fronti. Da je Mona lady Rodneyevi zoprna, o tem se je mogla kmalu prepričati. Ali ker je imela dobro vest in ni hotela žalostiti Geoffreya, je tiho in potrpežljivo prenašala vse male, prikrite napake svoje ljubeznive tašče. Tako je na primer vprašala, kje je Nicholas. „Sir Nicholas, ste hoteli reči," jej je zbadljivo odgovorila lady Rodneyeva. Ta mali dogodek je brezdno med njima le še povečal, dasi je Mona Nicholasa popolnoma osvojila in se je zato na vse možne načine trudil, da jej olajša življenje. Nekega večera, približno teden dni po svojem prihodu na grad, je pravila, kako zelo ljubi praprote. Naslednjega dne jej je ponudil svojo roko ter jo vedel v svojo zakladnico, k zbirki praprotov, ker tudi on je bil velik ljubitelj teh prelepih rastlin. Mona se je veselila pri pogledu na mnoge, jej še neznane vrste in je na otroški način izražala svoje občudovanje. Opazila pa je tudi, da manjka v njegovi zbirki neka vrsta praprotov, ki so bili njej posebno všeč, ker so rastla v njeni ljubljeni domovini, v Killarneyu. Omenila je to in ko mu je ponudila, da naroči zanj od doma eno teh rastlin, tedaj je bilo njegovo veselje na višku. »Ali Mona," je dejal potem nenadoma, »zakaj me ne kličete Nicholas, kakor Geof-frey?" Mona, ki ga je imenovala od onega spopada s taščo vedno s polnim naslovom, se je obotavljala za hip, potem je odgovorila boječe: „Morda bi ne bilo lady Rodneyevi ljubo." Pri tem je izdajal njen obraz več kot je sama hotela. „Ne gre za to, kaj drugi o tem mislijo," je odvrnil svak resno. Smatral bom za veliko čast, ako me boste klicali vbodoče z mojim krstnim imenom. Razun tega želim, da si postaneva prijatelja, Mona, ter da bi me malo radi imeli; saj sem vendar vaš brati Moni so solze porosile oči. Bila mu je za te tople besede bolj hvaležna kot si je mogel misliti, „Jako ljubeznivi ste," je odvrnila ter dvignila k njemu svoje rosne oči. »Mislim, da ne bom potrebovala dolgo, da vas bom imela rada." Odslej sta si bila s sirom Nocholasom še boljša prijatelja kot poprej. Do kapitana Rodneya se zazmerje ni razvilo tako prisrčno, dasi je bil vedno uljuden do nje. Odkar se je Jack vrnil iz Indije, je kazal posebno ljubezen do rodbinskega življenja. Morda je bila tega kriva Violeta s svojim mirnim, finim obrazom ter umerjenim vedenjem; vendar ni bilo možno tega kar tako dognati. Toliko je bilo gotovo, da je imel tudi Mono prav rad. Seveda so vsi kolikor toliko odlični sosedje posetili mlado gospo Rodneyevo. Prvi sta prišli vojvodinja Lauderdalska, stara jjrijateljica lady Rodneyeve, ki je preživela svojemu sinu na ljubo zimo na svojem gradu, in pa lady Liliana Catonova, mlada, estetično in umetniško nadarjena dama. Mone takrat, žal, ni bilo doma; s Zevsom in Juno je brodila po gozdu. Lady Rodneyeva je bila tega vesela. Sramovala se je, predstaviti snaho vojim znancem; njeno irsko narečje, njene hitre kretnje ter sveži, prijetno doneči smeh so se jej namreč zdeli tako preprosti in ne-odpustljivi. „Ali ste bili na izprehodu?" je vprašala Violeta uljudno in potegnila obleko k sebi, da napravi prostor Moni, ki je pravkar vstopila. Bilo je pol sedmih, in dasi je razsvetljeval sobo samo ogenj v kaminu, je mogla vendar opaziti, da so že vsi oblečeni za obed. XIV. Pričakovali so mis Doatie Darlingovo, nevesto sira Nicholasa, ter njenega brata, zato se je zbrala vsa družba preje, da sprejme gosta. Lady Rodneyeva in Violeta sta sedeli ob kaminu, in pridružila se jima je Mona v svoji modri svilnati obleki, ki je prvikrat zbujala pozornost že na farmi Mangle. „Da, jako lepo je bilo v gozdu," je odgovorila ler sedla na mal naslonjač, ki jej ga je ponudila gospodična Manserghova. »Ampak malo pozno je že za gozdne izprehode," je rekla lady Rodneyeva z grajajočim glasom. Pozabila je pri tem, da navadno dame ne hodijo po gozdu v svilnatih oblekah, da :e moralo torej miniti že precej časa, odkar se je Mona vrnila. »Bila sem ondi pred dvema urama, ko je bilo še popolnoma svetlo," je odvrnila Mona pohlevno. (Dalje prih.) štev. 16 TEDENSKE SLIKE Stran 181 Pogled iz letala na uničeni most pri Feteštiju, zahodno Črne Vode na Rumunskem. ^Tedenske Slike" so najbolj zanimiv in poučen slovenski ilustriran tednik. Pri-obcujejo vsak teden obilo slik in poročila z raznih bojišč ter o vseh važnejših aktu-elnih dogodkih. „Tedenske Slike"^ stanejo celoletno 12 K, polletno 6 K, četrtletno 3'J(.~Po-samezne številke se dobivajo po trafikah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 24 vinarjev._ Zahtevajte povsod ^Tedenske Slike I" Naročite si ^Tedenske Slike!"_ Priporočajte jih svojim znancem in prijateljem! Ostanki motorja, sestreljenega in uničenega sovražnega letala za francosko fronto. ,Jank". (Glej slike!) Angleški inženirji so iznašli novo orožje: tank. To so avtomobili s silnimi oklepi-Pravzaprav so majhne, železne trdnjavice na ogromnih kolesih. Tak tank vozi v sebi cel vojaški oddelek s topiči, puškami in bombami ter je napravljen tako, da se le redkokdaj prevrne. Voziti more tudi preko jarkov ter postrelja, potare in uniči vse na okoli. Kakor potujoča trdnjavica je tak nestvor, bruhajoč ogenj, svinec in smrt na vse strani. Nobene ovire ne pozna, ker podre, stre, zmrčka in polomi vse. Na angleško-nemški fronti so napravili taki tanki precej škode. A popolnoma se le niso obnesli, Prenerodni so, pretežki. Nemci so jih že nekaj zajeli in razbili, posadke pa postrelili oziroma odvedli v ujetništvo. Kam je zabredel človeški duh, ki bi moral iskati le to, kar je lepo, dobro in koristno, a izmišlja zdaj vedno groznejše, krvoločnejše stroje v pogin človeštva! stran 182 TEDENSKE SLIKE štev. 16 z o < 3 «2. (T o o o I* > 3 (T o s o H S) s »T O cr «8 O. S (C s N S) o ¦o < cr o •t s < o O) K* B9 S) N cr Fran Gerbič. Slovenski glasbenik, Franc Gerbič, šolski ravnatelj »Glasbene Mat'ce", je 29. marca ^ 1. zjutraj po kratki bolezni v 77. letu svoje starosti umrl. V dneh 18. in 19. marca t. 1. se je na svojem domu v Cerknici prehladil, iz prehlajenja se je razvila bolezen, ki je postala smrtonostna. Pokojnik se je rodil 5. oktobra 1840. v Cerknici na Notranjskem. Z enajstim letom je prišel v ljubljanske šole. Dovršil je najprej tretji in četrti razred normalke, nato še tri razrede realke. Že v tem času se je učil petja in klavirja. Ko pa je leta 1856- vstopil v učiteljišče, se je še z večjo vnemo lotil glasbenih študij. Učitelj glasbe mu je bil skladatelj Kamilo Mašek. V tem času je večkrat nastopil kot tenorist v filharmoničnem {takrat še ne popolnoma nemškem) društvu pod Nedvedovim vodstvom. Leta 1857. je bil nastavljen kot provi-2orični učitelj v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Leta 1861. je bil imenovan za stalnega uči- telja oziroma nadučitelja ravnotam V Trnovem je opravljal tudi službo organista. V tem času je začel komponirati in izdajati svoje prvence. Bil je med prvimi slovenskimi učitelji, ki je pisal za Praprotnikovega »Učit. Tovariša" pedagoške članke ter tudi svoje pesnitve. Kot nadarjenemu skladatelju in izbornemu pevcu so Gerbiču prigovarjali, naj se temeljiteje izobrazi v glasbeni stroki. Zato je pustil učiteljsko službo in se podal v Prago na konservatorij. Tu je študiral od leta 1865. do 1867. predvsem solopetje in kompozicijo, poleg tega pa tudi klavir, glasbeno zgodovino itd. Konservatorij je dovršil z odliko. V dobi svojih konservatorijskih sfudij je izdal »Liro Sionsko". P^.,končanih konservatorijskih študijah ^e je pričel za Gerbiča nov delokrog: operna Karijera. Kot prvi tenorist je deloval najprej pol leta pri narodnem gledališču v Pragi, potem devet let pri operi v Zagrebu, potem |io sezono v Ulmu na Virtemberškem in ^e eno sezono v Lvovu. Leta 1882. je bil namreč nastavljen na tamošnjem konserva-^fju kot učitelj solopetja in pevovodja ^onservatorijskega zbora. Kot tak je deloval leta 1886. A Tega leta so društva »Glasbena Matica", »čitalnica" in Dramatično društvo" povabila jJerbiča v Ljubljano. Odzval se je povabilu prišel zopet delovat med rojake. Pri »Glasbeni Matici" je vstopil kot učitelj in vodja društvene šole, pri „Čitalnici" kot pevovodja (do 1.1890.), pri „Dram. društvu" pa kot prvi operni in operetni kapelnik (do leta 1895.) Leta 1890., 1891. in 1897. je bil pomožni učitelj na učiteljišču za glasbeno teorijo, harmonijo, zborovo petje in orglanje. Kaka štiri leta je bil pevovodja tudi pri pevskem društvu »Ljubljana" (1896 do 1900) in od leta 1899 po Belarjevi smrti je moral prevzeti še službo pevovodje in organista pri sv. Jakobu v Ljubljani. Težko si je služil slovenski kruhek . . . Največ svojih moči je Gerbič posvetil »Glasbeni Matici", pri kateri je deloval nad 30 let Velike so njegove zasluge za slovensko opero, priljubljen je bil Slovencem kot skladatelj, odličen je bil Gerbič tudi kot cerkveni skladatelj. Bil je izvrsten in plodovit skladatelj. Še v zadnjem času je zložil simfonijo z orkestrom. Zložil je tudi opero »Kres", ki se doslej še ni uprizorila. Svoječasno je izdajal Glasbeni časopis, ki pa je kmalu prenehal izhajati; sodeloval je kot skladatelj in pisatelj pri »Novih akordih" ter bil do nedavno neumoren pevec in dirigent. Dasi telesno šibak, bolehen in naglušen, je vztrajal, v naporni službi do zadnjega diha. Od leta 1857 do leta 1917, torej celih 60 let, je Gerbič brez prestanka deloval kot neumorna mravlja za slovensko glasbo in kulturo ter ves čas za dober sloves slovenske domovine. Šestdeset let je bil aktiven — na Slovenskem je deloval zdržema celih 39 let, — in vendar ni dočakal pokojnine! Tudi Gerbič le postal žrtev vojne in vojnih razmer na Notranjskem. Padel je kot eden največjih kulturnih junakov slovenskih. Slava Gerbičevemu spominu! fStev. 16 TEDENSKE SLIKE Stran 183 Angleški ,Tank% posebne vrste avtomobil^za naskakovanje strelskih jarkov na nemško- francoski fronti. Fran Gerbič, slovenski skladatelj in ravnatelj .Glasbene Matice" v Ljubljani. Zahvala. Zahvaljujemo se vsem našim naročnikom in prijateljem, ki so nam z bojišč poslali velikonočne pozdrave. Žal, da nam pičel prostor ne dovoljuje, da bi priobčili vseh imena v listu. Soglašamo z željo vseh, dal Bog, da kmalu neha ta grozna vojna in zopet nastopi mir ter se povrnete domov k svojim ljubim dragim, ki Vas že vse željno pričakujejo. -i •J „4 »Tank*, pripravljen za naskok. Uspehi tega tehničnega nestvora so baje ničevi. Letala kot vojno orožje. Hrepenenje, kakor ptica leteti čez gore in doline, je staro kakor človeška kultura. Že v starogrški pravljici o Dedalu in njegovem sinu Ikaru čitamo prvi način ponesrečenega letala. Oče Dedal je z voskom nalepil na golo telo sina Ikara tičje perje ter mu je privezal perutnice. Ikar je resnično letel. Toda solnce je raztopilo vosek, perje se je razpršilo in Ikar je padel in utonil v morju, ki ima ime Ikarsko morje. Vsi tehniki kulturne Evrope so se ba-vili z. idejo letanja, in med onimi, ki so bih izvršitvi uporabnega letala najbližji, je bil tudi veliki slikar, kipar in tehnik Leonardo da Vinci. Toda tudi njegov letalec se je ponesrečil. Ostali pa so njegovi načrti. Amerikanski, angleški, francoski in nemški tehniki so nadaljevali v poskusih z letali. Imena Francoza Bleriota, Brazilijanca Santos du Monta, ameriških bratov Whigiov, Angleža Lathana i. dr. so v zgodovini razvoja letal najvažnejša. Bleriot je prvi leiel iz Dovra v Calais preko Rokavnega prekopa, a kmalu so se vršile tekme letalcev iz Pariza do Madrida in iz Rima v Pariz. Bleriot in rajni Pegoud, francoska letalca prvaka, sta se producirala tudi na Dunajskem polju pred blagopokojnim našim cesarjem. Svet je strmel: Dedalova^in da Vincijeva ideja je postala resnica! Človek je letel kakor ptič do silnih višin Alp ter je vzdržal v ozračju celo dalje kot najmočnejša ptica; preletel je morja, snežnike, cele države; celo iz Evrope na Afriško obal se je drznil smel letalec. Seveda so se uporabljala letala le za šport. Toda vojna je tudi letala — kakor vse druge tehnične iznajdbe — izkoristila v svoje svrhe: letala so postala vojno orožje. Spočetka so uporabljale države letala le za opazovanje sovražnikovih premikanj in priprav ter postojank, za prenašanje povelj ali kvečjemu za donašanje pošte. Tako so genaralu Kusmaneku v oblegani Przemysl prinašala letala povelja, pisma in nekaj živil preko ruske armade. Letalo se vzdigne v zrak in plove po njem s pomočjo veternice (propelerja), ki se vrti spredaj na letalu ter se zajeda v zrak kakor vijak v vodo pri parnikih. Veternico goni motor. Letalo ima na vsako stran po eno ali dve knli, ki mu dajeta ravnotežje ter ga vzdržujeta v zraku. Zadaj je krmilo (rep), ki daje letalu smer poleta. Letalo (aeroplan) je mnogo bolj uporabno kakor zrakoplov (balon), ki se dvigne s pomočjo lažjih plinov, s katerimi se napolni balon. Letalo goni močan a lahek motor na bencin. Letala, ki imajo na vsako stran po dve krili, se imenujejo dvokrovniki (biplan); najnovejša pa imajo na vsako stran le po eno krilo ter se imenujejo enokrovniki (monoplan). Krila pri dvokrovniku so stabilna t. j. negibljivo zvezana med seboj, a pri eno-krovnikih lahko krmar krila poljubno premika gor in dol in pošev ter jih tudi lahko skrajšuje in podaljšuje, kakor pač zahteva polet. To omogočuje, da letalec lahko leti V spiralah, polkrogih dol in gor ter vendar ne izgubi ravnotežja. Čim dalje pa je trajala vojna, tem bolj so se letala izpopolnjevala in tem večjo umetnost so dosegli njih krmarji. Stvorih so se povsod celi letalski polki, tovarne izdeljujejo letala v velikem številu ter v najrazjičnejših oblikah in velikostih. Nastale so posebne tovarne, posebne šole za letala in letalce. Včasih je bil letalec izreden človek, danes so letalci že povsod in pri vojakih leta tudi že navadno moštvo. (Konec prih.) Svetovna vojna. Celo vrsto novih sovražnikov so dobile evropske osrednje države: „Zedinjene države severoameriške". Čile, Kubo, Panama, Brazilijo, Kitajsko in nekaj jih še utegne novi položaj potegniti s seboj. Nastane torej popolnoma nova doba svetovne vojne. Ruska revolucija je vzbudila nekaj nade, da se bliža svetovna vojna koncu, ker so ruski delavci za mir, a tudi Nemčija in Avstrija sta pripravljeni skleniti časten mir. Na bojiščih ni posebnih sprememb. Na vseh bojiščih so topovski boji. Večji uspeh so imele nemške čete ob Sto-hodu na ruskem bojišču, kjer so ujele okolo 10.000 ruskih vojakov, 15 topov in 150 strojnih pušk. Velika bitka se pa vrši na francoskem bojišču pri Arrasu, kjer so Angleži sicer potisnili Nemce nekoliko nazaj, a vojne črte niso mogli predreti. Ob Aisni — na francoski fronti — se je pričela na 40 km dolgi črti po desetdnevnem strahovitem artiljerijskem ognju velika bitka za nemške najsprednejše pozicije. Na Balkanu so običajni boji. Grčija je v velikih škripcih. Sporazum baje namerava odstaviti grškega kralja; snovali so bili zaroto proti njemu, ki so jo pa odkrili. V Aziji v Mezopotamiji so se Angleži združili z Rusi severoizhodno od Bagdada. Turki so se umaknili premoči. Na vseh bojiščih pa se delajo velike priprave. Zedinjene države bodo skušale s svojo mornarico o-lajšati promet, ki ga ogrožajo podmorski čolni. Zahtevajo tudi oporišče za svoje bojne stran 184 TEDENSKE SLIKE štev. 16 Z vojne letalske razstave v Berlinu: Dvorana kaže bojišče ter konec spopada dveh letal. Francoski letalec je padel pred nemškimi pozicijami, iz katerih prihaja nemško moštvo, da se polasti francoskega letala. v Princ Friderik Karel Pruski (X), ki je kot letalec padel ranjen v angleško ujetništvo ter j« po težki operaciji umrl ladje v nekem francoskem pristanišču. Zaenkrat se torej nadaljuje vojni ples, a upajmo, da bo te vojne konec — kmalu Mir se bliža. o miru govoriti in razpravljati se pravi, miru se približevati. Še lani niso hotele nam sovražne države niti razpravljati o miru, letos pa je pričelo po vseh državah močno gibanje za mir. Rusko delavstvo je za mir in ker ima velik vpliv na začasno vlado rusko, je ta 1). t. m. izjavila: »Rusija ne zasleduje namena gospodovati nad drugimi narodi, njim vzeti njih narodno dedščino in nasilno zasesti tuje ozemlje, nego da hoče provzročiti trajen mir na podlagi' pravice narodov, da določijo sami svojo usodo." Avstrija in Nemčija sta odgovorili 14. t. m. Tia to, da tudi onidve ne mislita zavojevati ruskih dežel temveč da stremita za mirom, kateri zagotovi obstanek, čast in možnost razvoja vojskujočih se držav. Ker je s tem vsemu svetu in zlasti ruskim narodom jasno pred oči postavljeno, Rusija ni več prisiljena se boriti za svojo obrambo in za svobodo svojih narodov, le more biti težko, najti spričo te enakosti "V ciljih zavezniških vlad in ruske provizo-"čne vlade pot sporazumljenja, tem manj, *^er goji Nj. Veličanstvo cesar avstrijski in Apostolski kralj ogrski v soglasju z vladarji, 'fi so z njim zvezani, željo, živeti v bodoče y miru in prijateljstvu z zadovoljnim, v svojih notranjih in zunanjih življenskih pogojih, varnim ruskim narodom. V razgovoru z norveškim časnikarjem *J6rnom Bjornsonom je poudaril naš cesar: »Mir, to je kar želim!" in označil mu je Svoje ideje za čas po vojni, velike in dobre "AtSrte. Cesar hoče mir na zunaj — vsi na-iP^ii mu navdušeno in hvaležno potrjujejo, ^esar pa hoče po miru izvršiti tudi še dru- ge velike in dobre stvari. Kdo bi dvomil, da mu je predvsem v mislih blagodejen mir v državi sami, med njegovimi narodi? Ako pravi izjava ruske vlade, da naj tvori podlago svetovnega miru pravica norodov, da sami odločajo o svoji usodi in ako potrjuje naša izjava, da se vojni cilji obeh držav krijejo, potem je jasno, da je ideja demokratičnosti in ravnopravnosti zmagala tudi pri nas in da je postalo vprašanje reorganizacije države v smislu narodne avtonomije, (v kateri se najbolje izraža pravica narodov, da sami odločajo o svoji usodi) •'ter demokratizacije državnega ustroja res najbolj pereče in najbolj nujno. Potem je jasno, da je nadvladi enega naroda nad drugimi in vsem s to idejo zvezanim načrtom za vedno odklenkalo in da bo sklepala mir s svobodno Rusijo avstro - ogrska monarhija svobodnih narodov. Vse to nam pravijo besede o velikih in dobrih idejah cesarja in kralja Karla, ki hoče svojim narodom prinesti zunanji in notranji mir. Zunanji minister grof Czernin je poslal dunajskemu županu dr. Weiskirchnerju naslednje pismo: Zavest, da prebivalci Dunaja in, kakor upam, cele monarhije odobrava mojo politiko, mi daje gotovost, da nadaljujem zapo-četo pot. Strašna žaloigra svetovne vojske se bliža svojemu koncu. In ta konec bo za monarhijo časten mir, ker so narodi Avstrije v skoro triletni borbi dokazali, da jih ni nikdar mogoče premagati ali uničiti. Razne vesti. Velik uspeh. Knjiga „Dore," zgodba slovenskega dečka iz sedanje vojne je dosegla za skromne slovenske razmere naravnost velikanski uspeh. Prvi teden se je razprodalo nad tisoč izvodov. — Spisal jo je dr. Lah, ki je tudi na bojišču, ilustriral pa je Maksim Gaspari. Knjiga je primerna kot darilo odraslim dečkom in deklicam pa tudi odrasli jo čitajo z resničnim užitkom. Cena vezani knjigi 250 K, broširani 1'60 K in poštnina; za naše naročnike pa s poštnino vred vezana 2 — K, broširana r20 K. Naročite takoj! Vpoklic črnovojniških letnikov 1891 do 1872 deloma preložen. Pri zadnjih naborih potrjeni črnovojniki bi bili morali v vojsko 16. aprila oziroma 2. majnika. Z ozirom na gospodarske potrebe se prvotni poziv spreminja v toliko, da se poživljajo pod orožje samo oni, ki so bili rojeni v letih 1891, 1890, 1889, 1888 in 1887 in sicer na dan 16. aprila 1917, oni rojeni v letith 1883 do 1872 pa šele na dan 14. maja 1917. Za vpoklicance od 1891 do 1887, ki so samostojni poljedelci in so sposobni le za stražno ali vojno službo brez orožja, se izdajo še posebni olajševalni predpisi. Spomenik junakom 17. pešpolka. V kratkem bodo postavili v Ljubljani spomenik v proslavo našim junakom. Tekom enega meseca bo kipar Dolinar delo dovršil. Bataljonsko poveljstvo naznanja, da so stroški za spomenik že pokriti. Topovi nesejo — ne samo kroglje v sovražne vrste, marveč velikanske ^dobičke tistim, ki^jih izdelujejo. Tovarna Škoda v Plznu na Češkem izkazuje za 1. 1916 okroglo 20 miljonov K čistega dobička; prejšnje leto pa 10 miljonov. ' štev. 16 TEDENSKE SLIKE Stran 185 Žične ovire pred nemškimi postojankami v »gozdu' Carone na francoski fronti. To bojišče je bilo celo večkrat omenjeno v vojnem poročilu, ker tu so se bile vroče bitke s Prancozi. Kdor želi, da mu spremenimo naslov, naj poleg novega navede tudi stari naslov, da ga vemo črtati. Zlasti pa prosimo, da navede število, ki ga ima vsakdo pri naslo-¦va; s tem nam znatno olajša delo. Nemška podzemeljska kritja na francoski fronti. Stran 186 TEDENSKE SLIKE štev. 16 Prijeten občutek nas prevzame, ako vtiramo vsled prehlajenja, prepiha ali vlažnosti boleče ude s Felierjevim bolečine lajšajočim rastlinskim esen-čnim fluidom z znamko .Elsa Fluid". Mnogi zdravniki priporočajo pri bolečinah revmatičnega izvora to dobrodejno masažo. Fellerjev ,,Elsa-Fluid' zasluži prednost pred vsemi vtiralnimi sredstvi in se ne da z ničemur nadomestiti. Njegov blagodejni, bolečine lajšajoči učinek hvalijo vsi, ki so ga rabili, v vznesenih zahvalnih pismih in imamo nad stoti-soč takih prostovoljnih priznalnih pisem. Poleg tega je to slovito domače sredstvo cenejše nego drugi izdelki, kajti biti hoče pravo ljudsko sredstvo. Predvojna cena 12 steklenic stane franke samo 6 kron; naroči se pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica EIsatrg št. 280 (Hrvatska . Obenem se lahko na-roče Fellerjeve nalahno odvajalne rabarbarske kroglice z znamko ,Elsa-Pillen", izborno sredstvo za želodec. 6 škatljic franko samo 4 K 40 h. To dvoje preizkušenih domačih sredstev naj bi ne manjkalo v nobeni hiši. Priporočamo Elsa-izdelke radi in iz prepričanja. Zanesljivo sredstvo proti kurjim očesom je Fellerjev turistovski obliž z znamko .Elsa" za 1 krono in 2 kroni. Poizkus se izplača, (ea) Stari ..SLOVANA". letniki •••»»•••»H*«« :: :: Dobijo se Še celotni letniki ..SLOVANA" I. od 1906 do 1916 vsak po 12 K. Knjižnice in prijatelji dobre ilustrirane knjige naročite, dokler je še kaj zalose! - Oskrbimo tudi vezavo. - Liudie slabih živcev. Težko bi se našla bolezen, ki bolj uničuje veselje do življenja ter življensko moč, pa tudi ni nobene, proti kateri je pripravljena tako sigurna pomoč in ozdravljenje, kakor živčna slabost. Ozdravljenje je pa mogoče najti samo, če spoznamo bolezen in njeno bistro. Nepoz^^anje je krivo, da se ravno %a tem polju toliko šušmari ter da dosežejo samo " navidezni uspehi namesto pobede. Pravo zdravljenje živčne slabosti z vsemi njenimi različnimi oblikami je snov, o kateri govori v svoji zanimivi, lahkn umijivi razpravi izkušeni prijatelj človeštva, ki prakticira že 50 let. Zahtevajte to poučujočo razpravo, saj ne stane niti vinarja pa Vam če pokazati, kako je mogoče uživati zopet pravo veseljn do življenja. Pišite takoj dopisnico. — Naslov: E. Pasternack, Berlin S. O. Michaelkirchplatz l3.Abt. 499. Vse potrebne tiskovine za obilinske urade in aprovl-=: zacijske odbore :s ima v zalogi tiskarna DRAG. HRIBAR v Ljubljani. Dunalska cesta 9. Po vsaki fotografiji napravimo umetniško dovršene povečane slike v vsaki velikosti. Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24 K. Naročila sprejema upravništvo Tedenskih Slik v Ljubljani. f\tnf\fntn P° brezbonkurenčni ceni za pre-WICliIalll prodajalce: pocinjene kotle autog. lite od 44 do 62 cm jekleno-pločevinaste-emajlne kotle od 40 do 62 cm emajl 2 skodelice, bols, krožniki, žebljički za čevlje, žeblji za gorske čevlje, kuhinjske tehtnice, decimal ne tehtnice, velika zaloga raznih orodij. S. Recht, Teplitz-Schonau, Češko. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA. Zvišanje delniške glavnice Od K 8,000.000-- na K 10,000.000'- z izdajo 5000 komadov novih delnic emisije 1917 Ljubljanske kreditne banke d K 400'— nominalne V skupnem znesku K 2,000.< Izvršuje sklep XVII. rednega občnega zbora z dne 29. marca t. L, vabimo p. n. gospode delničarje kakor tudi vse druge interesente k upisovanju pod sledečimi pogoji: 1.) Upisovanje traja od I. do 30. aprila 1917. Pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Sphtu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, (t. č. Ljubljani, in Celju. Pri Zivnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah. Pri Češki pruniyslovi banki v Pragi in njenih podružnicah. Pri Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu in njenih podružnicah. Pri Zemski pruniyslovi banki d. d. v Budimpešti. Pri Hrvatski deželni banki v Osijeku in njenih podružnicah. 2.) Pravico do subskripcije novih delnic imajo pred vsem imejitelji starih delnic po kurzu K 430 — za komad, v razmerju na 4 stare delnice 1 novo. 3.) Ostale delnice, v kohkor na iste dosedanji delničarji ne izvršijo dobavne pravice, nudimo novim subskribentom po kurzu a K 455'— za komad in si pridrži upravni svet pravico do reparticije teh delnic. 4.) Kot kavcijo je položiti pri prijavi K 230-— oziroma K 255-— za vsako novo delnico, ostanek K 200-— najpozneje do 15. maja t. 1. Vplača se pa lahko tudi polni znesek na enkrat. 5.) Nove delnice imajo kupon 1917 in so deležne na dobičku poslovnega leta 1917, vsled česar morajo gg. subskribenti vplačati z določenimi obroki tudi 5"/^ obresti od subskripcijskega kurza od 1. januarja 1917 naprej do dneva plačila. V svrho izvršitve opcijske pravice naj se predložijo pri označenih zavodih plašči starih delnic. Kurzni dobiček delnic nove emisije pripada po odbitku stroškov in pristojbin azijskemu rezervnemu zakladu banke. Nove delnice bodo - - enako kakor dosedanje — kotirane na dunajski in praški borzi in se bodo izročile gg. subskribentom koncem leta 1917 proti vrnitvi blagajniških potrdil o izvršenih vplačilih. Ljubljana, 2. aprila 1917. Upravni svet. štev. 16 TEDENSKE SLIKE Stran 187 Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka (ljubljanska industrija probkovih zamaškov JELAČIN & KO. LJUBLJANA o as o, 2 VINO ^ od 65 I naprej razpošilja po povzetju A. OSET. pošta Guštanj, ; ; KoroTlco. ; "'; o rt = s. 2.3 -oS. » » 3 < CA 3 ffi O P - < Framufini >^ sredstvo zt pomlajenje rramyUUI las ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno tiarva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270. Rydyol ^^^t vo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila: . f I Jan Grolich, drogerija pri angelju v BRNU --št. 645, Moravsko.-- • ••I Modistka MINKA HORVAT Ljubljana, Stari trg 21 priporoča cenjenim damam svojo zeio povečano zaloso damsidh slamnilcov in otroških čepic. Popravila najfineje in najceneje. :: Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BI2IN3EVEC, HRUŠEVEC in SLIVOVKO — "'jfinejše vrste, posebno priporočljivo proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri 'Lesčah^l" Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost se jamči. Potrdila istovetnosti izvršene po najnovejšem predpisu dobe občine v tiskarni Dras- Hribarja v Ljubljani, Dunajska c. 9 Priporoča se :; umetna knjigoveznica :: IVAN JAKOPIČ :-: LJUBLJANA. :-: Mazilo za lase varstvena znamlJ/'ar?a Cer?asepj/e Swzg/ed/?/e^m Ljubljana, Sodna ulica 5. ::%»»::k»::::::::::::kk::::u:::: ::»:::::: i! :: XSSiXSSSXSSX :: :: Srbečica, hraste, l| i| :::::::: izpuščaji in lišaji j| :: so zla, katerih zdravljenje zahteva veliko pre- :: vidnost. Absolutno zanesljivo sredstvo zoper •{ :: te Je PARATOL — domače zdravilo. Ne uma- » :: že, Je brez duha, zato tudi čez dan uporabimo, j; Veliki lonček 3 K, dvojni lonček 5-50 K. PARA- j| TOL sipni prašek varuje občutljivo kožo. Škat- s: :: Ijica 2-50 K. Oboje se dob! proti vposlatvi H- zneska In po povzetju v Paratol-tvornici, Bu- H » dImpeSta, VI—25, EStvSs U. 28. » t:8»K::»»::::::»:: ::::n::::n!:::::»!:::::s::::::nad Zahtevajte ~ -i slovenski slovenski cenik Dostavitev takoj! Brez pomiselka so Naslov za pisma Ljubljana, sv. Petra nas. 7 JOS. PETELINCA = Šivalni stroji najlepša in času najprimernejša priložnostna darila. = Ti stroji znamke „Grit2ner" in „Afrana" so najboljši sedajnosti, šivajo, vežejo, (stikajo), krpajo (mašijo) perilo In nogavice, ter imajo 10 letno garancijo krogljičen brezšumen tek ter biserni ubod. Vedno v zalogi priproste in luxus opreme, ter stroji vseh sistemov. Pouk brezplačen. Čim preje kupiš ceneje kupiš - dobro le pri ==::=: JOS. PETELINC ; ;= IJUBL3ANA, sv. Petra nasip 7 biizu frančiškanskega mostu, levo 3. hiša ob vodi. »Morena KI« je pripoznana kot najboljše sredstvo proti ušivemu mrčesu, stenicam in drugI golazni, izvrstno sredstvo je proti hrastam In vsaki dragi kožni bolezni. Cena liter 5 K. zalpga: Skriiijar Kmetsica posojilnica j i r. z. z n. z. Obrestuje hranilne vlose po Hranilnih vlog triindvajset milijonov. Popolnoma varno 4 Ljubljanske okolice v Ljubljani O brez vsakršnega odbitka. naložen denar. Rezervni zaklad : Milijon kron. stran 188 TEDENSKE SLIKE štev. 16 iZA-NOTRANJE-IN-KIRURGiCNE -BOLEZKO. ¦PORODNIŠNICA. n l/LtJLIBLJANA-KOMENSKEGA-ULICA-4 1^ / SEF-zimw:pRimrad-DRFR.DERGANC^| Selenburgova ulica 1 N. (iraven trgovin« THu) H Antonija Obiskujte .;>^!i!l^'.1 v deželnem gledališču Krasna darila! Dobro „IKO" uro vsak občuduje in zaželi, kajti ona je = mojstrsko delo urarske umetnosti! = Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem Icrasnem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. ^ Zlato uro zastonj! Natančneje v krasnem ceniku, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. :: Vse ure so patančno preizkušene :: I Tako sodijo vse stranke! Tisoč takih pisem Vam lahko pokažem! Po letih še ni popravila potrebna ! Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 410, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4i0 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Fr. Mlinaric, pos. Lastna znamka ,IKO' svetovnoznana. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner r Uubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnice. LJUBLJHNSKfl KREDITNA BflNKH V LJUBLJANI ;; Delniška glavnica 8,000.000 kron. STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike'; za AvstroOgersko: V* leta K 3—, '/2 leta K 6-—, celo leto K 12—; za Nemčijo: V* leta K 4-—, 1/2 leta K 8— cel" leto K 16—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 20—. Za ameriko letno 4 dolarje. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropl^ Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar. Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani-