Delegatska vprašanja
Geološka vrtanja v Trsteniku
Franci Culjakar, KS Višnja Gora: Jeseni so bila opravljena geološka vrtanja v Trsteniku, kjer ima del krajevne skupnosti vodno zajetje za Dobravo, KS pa ni dala soglasja, niti o tem ni bila obveščena.
Odgovor oddelka za prostor (Bojan Škoda): Da bi ugotavljali vodne vire in najprimemejša me-sta za zajetja pitne in tehnološke vode, Geološki zavod že od leta 1982 opravlja osnovno hidrolo-ško kartiranje celotnega območ-ja naše občine. V okviru te nalo-ge so bili izdelani tudi varstveni pasovi vseh vodnih virov v obči-ni Grosuplje. V dolini Trstenišči-ce raziskave potekajo prav tako že od leta 1982. Izdelana je bila preizkusna drenaža in dve kap-tažno raziskovalni vrtini VT 2/90 in VT 1/90. Vrtina VT 2/90 je bila izdelana lansko jesen, njena glo-bina je 123 m profila od 314 mm do 190 mm. Nareien ie bil črpalni
preskus in zabeležen litološki profil vrtine. Ugotovljeno je, da je z vrtino mogoče zajemati 10 1/ sek podzemne vode na globini 20 do 25 m.
VišnjaGora: telefoni?
Franci Culjkar, KS Višnja Go-
ra: Pojavile so se govorice, da je KS dobila nekaj novih telefon-skih priključkov. Koliko je na tem resnice?
Odgovor Oddelka za prostor (Bojan Škodal: Te govorice ne držijo. Nove telefonske številke bo mogo6e dobiti šele ob izgrad-nji VATC Grosuplje, torej pri-hodnje leto.
Vodovod za
Kačjek
Marjan Kastelic, KS Grosup-Ije: Kdaj bo zgrajen vodovod od Kačjeka do Sp. Duplic?
Odgovor Oddelka za prostor (Bojan Škoda): Gradnjo vodovo-da za naselje Kačjek financirajo KS Grosuplje, krajani naselja Duplica in občina Grosuplje. Vsa ustrezna tehnična dokumentaci-ja je že pripravljena. Občina Gro-suplje bi svoj delež sredstev za-gotovila v predlogu programa komunalnega gospodarstva za leto 1991 v višini 450.000.00 di-naijev. V primeru, da bosta tudi ostala dva sofinancerja zagotovi-la sredstva, bo vodovod v letoš-njem letu zgrajen.
Kanalizacija Ivančna Gorica - Stična
Anton Mestnik, KS Stična, se
ne strirya, da je kanalizacija Ivančna Gorica - Stična izpadla iz letošnjega prioritetnega plana. Odgovor Oddelka za prostor (Bojan Škoda): V rezervnem pro-gramu je predvidena gradnja ka-
nalizacijskega omrežja od Ivanč-ne Gorice do Gaberja v naselju Stična. Dolžina kanalizacijskega omrežja je 2.770 metrov po pro-jektu Projektivnega ateljeja Ljubljana št. 3600/90. Vrednost del po projektantskem predraču-nu novembra 1990 je znašala 4.414.000,00 dinarjev.
Fekalije v meteorni kanalizaciji
Leopold Sever, Zeleni, je že
na prejšnji seji zastavil vprašanje o takšni ureditvi kanalizacije, ki ne bo dopuščala mešanje fekal-nih odplak z meteorno vodo. Z odgovorom ni bil zadovoljen, ker ni bilo navedeno, kdaj in ka-ko misli občina rešiti ta problem.
Odgovor Vodnogospodarske inšpekcije občine Grosuplje (Martin Zajc): Za končno rešitev
tega problema je treba za vodilna naselja zgraditi ustrezne čistilne naprave. Ponekod so že izdelani ustrezni idejni načrti, roka pa ni mogoče napovedati, saj gre za ve-lik denar. Za sanacijo obstoječe-ga stanja pa bo pristojna inšpek-cija pregledala naselja in kršil-cem predpisala način sanacije in kratek rok izvršitve. Če kršilci v predpisanem roku stanja ne bodo sanirali, bo sledila kazen ali pa bodo ukrep izvedli drugi na stroške kršitelja. Inšpekcija bo začela teren sistematično pregle-dovati že raarca letos, sproti bo izdajala ukrepe, o ugotovitvah pa bo po zaključku akcije poročala Skupščina.
Stroj za
razbijanje
kamenja
Na vprašanje KS Metnaj in KS Ambrus. kako lahko najame-
jo stroj za razbijanje katnenja od-govarja Oddelek za gospodar-stvo:
Če so posamezni kmetje zain-teresirani za nove agromelioraci-je na tem območju, lahko vložijo zahtevek s parcelno številko na občino in sicer na referat za kme-tijstvo, da bomo površine upo-števali pri pripravi plana agro-melioracij za tekoče leto, vendar pa opozarjamo, da povTŠine, ki so že bile zajete v prejšnjih projek-tih, ne pridejo v poštev. Na ob-močju KS Ambrus smo izvajali agromelioracije v letih 1986 in 1987, skupni projekti so bili nare-jeni za približno 328 ha. Izdelavo projektov je financirala bivša Kmetijska zemljiška skupnost občine, izvedbo pa v celoti Žveza vodnih skupnosti Slovenije. Iz-vajalec del je bila Kmetijska za-druga Stična. Na posameznih parcelah in na vloge kmetov je manjše agromelioracije izvajala tudi Kmetijska zemljiška skup-nost Grosupljw, pri čemer je bila lastna udeležba kmetov 30-od-stotna.