Poročilo KOMISIJE ZA UGOTAVUANJE IZVORA PREMOŽENJA OBČINE UUBUANA ŠIŠKA ZA OBDOBJE JANUAR 1978 DO JUNIJ 1979 Na podlagi določil 178. člena zakona o davkih občanov ter določit družbenega dogovora o merilih in pogojih, s katerimi so občinske skupščine predpisale obveznost občanov, da so dolžni predložiti podatke o svojem premoženju, in načinu nje-gove pridobitve, je prejela komisija za ugotavljanje izvora pre-moženja skupščine občine Ljubljana Siška 1.529 obvestil. (Družbeni dogovor U. I. SRS 20/73). Komisija je pregledala vsa obvestila ter v 213 primerih zahtevala dodatna pojasnila z doku-mentacijo. Na podlagi predložene dokumentacije je bila izvr-šena kontrola, če so bili vsi dohodki napovedani davčni upravi in plačane obveznosti. Poleg tega je komisija prejela 76 prijav in sicer UJV 17, davčna uprava 13, javno tožilstvo 3, krajevne skupnosti 4, druge občine 12 in 27 anonimnih prijav - brez podpisa prijavitelja. Pri anonimnih prijavah se je dostikrat pokazalo, da so osebnega značaja, da so zlonamerne ali neresnične. Komisija je obravna-vala vse prijave in ugotavljala točnost navedb ter preverjala davčne napovedi. Poseben postopek je bil uveden v 16 prime-rih. Na podlagi predloženih dokumeniov, ki so jih stranke dostavile komisiji in po temeljitem preverjanju o dohodkih in izdatkih, ter na podlagi preverjanja če so poravnane davčne obveznosti, je bilo 9 posebnih postopkov ustavljenih in sicer: Bergant Jernej, Mir Vinko, MiheličSlavko, Tominc Marija in Fedor, Petrovčič Anton, Cerar Marjan, Smolej Marjan, Lukman Bojan, Kobal Štefan. Komisija je izdala 4 odločbe za odvzem matenjalne koristi, ker so bili izdatki večjt od dohodkov in sicer: Golob Anton, Tacen 68 za znesek din 129.430,85 ¦, ; , Macarol Rado, Na Jami 11 znesek din 22.273,70 Korošec Anton, Tacen 63 znesek din 60.675,55 Badalič Ciril, Gunclje znesek din 3.591,85 Stranke so se pritožile na Republiški sekretariat za finance, ki je odločbi Golob Anton in Badalič Cirila potrdilo v korist komi-sije, odločbi Macarol Rada in Korošec Antona pa zavrnilo, ker sta stranki navedli nova dejstva o dodatnih dohodkih. Golob Anton in Badalič sta se pritožila na Vrhovno sodišče SRS odnosno sta sprožila upravni spor, kar jebilozavrnjenoter sta zahtevani znesek že poravnala. Dokazovanje izvora premoženja je izredno težko in zamudno. V predhodnim postopku stranka, ki nima prikazanih zadosti napovedanih dohodkov davčni upravi, dokazuje razliko z doka-zili o darilih, potrdilih o najemanju posojil pri sorodnikih in znancih, ki so večinoma v inozemstvu. To je zelo težko prever-jati ker tako potrdilo v inozemstvu večmoma overijo, sodišče pa ta potrdila upošteva. Na podlagi poročila Vrhovnega sodišča je ugotovljeno, da je od 49 tožb zoper komisije ugodeno stranki v 20 primerlh, od 36 ponovnih tožb pa je zopet 15 tožb ugodnih za stranko. Vzrok za to je, ker stranka na sodišču predloži nova dokazila, ki jih komisiji ni predložila, dokaže nova dejstva, ki jih sodišče, če ugotovi, da so avtentična - upošteva. Prav tako povzročajo težave cenitve vrednosti premoženja. So zelo drage in zelo dolgotrajne. Rezultati cenitve niso najbolj ugodni za komisijo, ker se cenilci ne spuščajo v resničnost navedb lastnega dela stranke in članov družine. Sicer pa je težko ugotoviti, koliko je kdo opravil z lastnim delom. ¦ Če bi merili uspešnost komisije po tem, koliko sklepov je izdala in koliko sredstev bi morali občani vrniti družbi, bi morali ugotoviti neuspešnost dela komisije. Družbena vrednost in uspešnost, zlasti upravidenost obstoja in delovanja komisij je v tem, da ugotavlja družbene pomanjklji-vosti, ocenjuje razne predpise, ki omogočajo neopravičeno bogatenje nekaterih občanov, ki znajo izkoristiti vsako mož-nost, da se dokopljejo do večjega bogastva. Komisija ob raziskovanju virov, s katerimi si grade občani hiše, ugotavlja tudi, komu potem prepuščajo družbena stanova-nja. Možnost je, da tako stanovanje prepustijo sorodnikom ali celo znancem, ki so bili prej njihovi podnajemniki ali sostano-valci. Nadzor in spremljanje teh pojavov je tudi pri nas prešibek. V tem pogledu beleži naša komisija samo en primer, ko je z dogovarjanjem dosegla, da je lastnik hiše prepustil stanovanje stanovanjski komisiji naše občine (Maček Miha). Nujno bi bilo uvesti enotno republiško evidenco o nepremič-ninah občanov, saj drugače ni mogoče ugotoviti, s kakšnim premoženjem kdo razpolaga, če ga ima v več občinah. To bi bilo treba urediti po republikah, tako kot ima to urejeno UJV za motorna vozila. Ker je v tem času že veliko sprememb lastništva premoženja, bi kazalo uvesti ponovno obvezno prijaviti v obvestilu o premo-ženjskem stanju pridobljeno premoženje v zadnjih letih. Konkretnih imen obravnavanih primerov v načelu ne objav-Ijamo, ker nas sprejete pravne norme zavezujejo, da ravnamo v skladu z njimi. Zakon o davkih občanov določa v 184. členu, da so podatki o nenapovedanem dohodku javni šele po pravno-močni odločbi. Stranka ima prej pravico pritožbo na Republiški sekretariat za finance, nato pa ima pravico sprožiti upravni spor na Vrhovnem sodišču. Na podlagi novega zakona o upravah družbenih prihodkov, naj bi bila v bodoči ureditvi poverjena tudi naloga spremljanja pridobivanja prihodkov in trošenje sredstev pri občanih - ugo-tavljanje izvora premoženja - ne glede na to, ali so ti občani davčni zavezanci. Uprava družbenih prihodkov naj bi torej ugotavljala, ali je obseg premoženja, ki so si ga občani pridobili in s katerim razpolagajo, oziroma trošenje sredstev pri posameznih občanih v skladu z njihovimi prihodki, izvirajočimi iz dela ali pridoblje-nimi na drug zakonit način. Te naloge so bile v dosedanji ureditvi poverjene posebnim komisijam, ki so jih imenovale skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Glede na pomembnost naloge pa bi bilo potrebno zagotoviti, da te naloge opravljajo profesionalni delavci v upravnem or-ganu. To se nanaša predvsem na izvajanje upravnih dejanj v postopku izvora sredstev, medtem, ko bo odločanje o ukrepih poverjeno sodišču. Uprave družbenih prihodkov bodo lahko opravljale to nalogo šele, ko bo sprejet zakon, ki bo podrobneje določal postopek, naloge in odgovornosti organov ter pravice in obveznosti obča-nov v zvezi z ugotavljanjem izvora premoženja. Komisija za ugotavljanje izvora premoženja Stališče Izvršnega sveta Skupščina občine Ljubljana Šiška Izvršni svet je poročilo komisije obravnaval na svoji 87. seji dne 4. 9. 1979 in sprejel naslednje stališče: 1. Izvršni svet ugotavlja, da komisija dovolj kritično oce-njuje svoje delo in uspešnost in se ocenjuje, da se je aktiv-nost dela postopoma manjšala, ker za učinkovite postopke ne ustreza pozitivna zakonodaja s tega področja, prisotna pa tudi ni bila zadostna družbenopolitična angažiranost. 2. Izvršni svet bo med drugimi vsestransko proučil spre-membo Zakona o davkih občanov, za katerega se predvideva sprejem v jesenskih rokih tako, da bodo postopki ugotavljanja izvora premoženja dobili takšno pravno podlago, ki bo zago-tavljala učinkovito in hitro izvajanje. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN DRUŽBENI DOGOVOR o merllih in pogojlh, pod katerimi lahko občinske skupščine predpišejo obveznost občanov, da so na javni poziv dolžni predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve. I. V letu 1973 so komisijam za ugotavljanje izvora premoženja (v nadaljnjem besedilu: komisijam) dolžni predložiti podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve občani, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: 1. če posedujejo nepremično in premično premoženje, kate-rega sedanja skupna vrednost presega 500.000 dinarjev, ne glede na kraj, kjer je premoženje ter čas in način njegove pritiobitve; 2. če posedujejo nepremično in premično premoženje, ka-tero so pridobili v zadnjih desetih letih in sedanja skupna vrednost tega prernoženja presega 300000 dinarjev, ne glede na kraj, kjer je premoženje in način njegove pridobitve; 3. če so njihovi družinski čfani v zadnjih desetih letih, v času ko so bili vzdrževani, pridobili nepremično oziroma premično premoženje, katerega sedanja skupna vrednost presega 100.000 dinarjev, pa tako premoženje ni bilo pridobljeno z dedovanjem; 4. te so v preteklem letu v pridobitev nepremičnega in pre-mičnega premoženja vložili lastna sredstva, ki za več kot 50% presegajo v istem letu \z vseh virov dosežen skupen čisti doho-dek; 5. če opravljajo voljene funkcije v predstavniških in pravoso-dnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah, ali so na vOdilnih delovnih mestih v pravosodnih in upravnih organih v občini, republiki ali federaciji oziroma v organizacijah združe-nega dela; 6. če so zaposleni na delovnih mestih inšpektorjev v občin-skih, republiških in zveznih organih ter delavci na podobnih delovnih mestih v službi družbenega knjigovodstva in v upravi carin. 2a premoženje v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo kmetijska zemljišča občanov, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, premični predmeti katerih sedanja vre-dnost ne presega 10.000 dinarjev, ter naprave stanovanjske oziroma gospodinjske opreme in gospodarske opreme kmetov ne glede na vrednost. S sedanjo vrednostjo je mišljena cena, ki bi se za nepremič-nino oziroma premičnino dala doseči v prostem prometu takrat, ko občan komisiji predloži podatke. Občani predložijo komisijam naslednje podatke: 1. o nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki jih posedujejo; 2. o nepremičninah in premičninah večje vrednosti, ki so jih v zadnjlh desetih letih pridobili družinski člani ali druge osebe, in so bile v celoti ali deloma pridobljene z njegovimi sredstvi; 3. o nepremičninah, ki so jih pridobili v zadnjih desetih letih, pa so jih medtem že odtujili; 4. z oceno višine sredstev, ki so jih v zadnjih desetih letih vložili v nepremičnine in premičnine večje vrednosti; 5. o virih sredstev v zadnjih desetih letih; 6 o vzdrževanih in drugih družinskih članih. Glede tega, kaj se pri predložitvi podatkov šteje za nepremič-nine in premičnine večje vrednosti, se smišelno uporavlja do-ločba drugega odstavka prejšnjega poglavja. Podatke \z prvega odstavka tega poglavja občani predložijo komisiji v občini v kateri imajo stalno prebivališče, na poseb-nem obrazcu, ki je sestavni del tega družbenega dogovora. Občinske skupščine bodo na podlagi določbe 192a člena zakona o davkih občanov izdale predpise, s katerimi bodo uveljavile določbe tega družbenega dogovora. Občinske skupščine bodo najkasneje do 15. junija 1973 z javnim pozivom občane pozvale, da do 30, junija 1973 komisi-jam predložijo podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve Ne glede na pogoje in merila, ki jih določa ta družbem dogover, podatkov o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve niso dolžni predložiti občani, ki so s podatki, ki jih določa ta družbeni dogovor, pred objavo javnega poziva, komi-sije že seznanili. Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT.142 Konferenca delegacij št. 19 Litostroj TOZD IVET 1. Zakaj se ne uredi nagrajevanjetako, da bo imela industrija, ki ustvarja sredstva za vso družbo, prednost v nagrajevanju, da bo na ta način ustvarjen priliv strokovnih kadrov in bo svoje naloge lahko reševala z dobrim izvežbanim kadrom in ne le z novimi, za delo še neformiranimi strokovnimi delavci? 2. Zakaj se nepravilnosti v nagrajevanju le ugotavljajo, dosti se o tem govori, narejenega pa konkretno ni nič. . Odgovor Vprašanje ni dovolj jasno in je precej enostransko. Domne-vam pa, da gre za nagrajevanje po delu oziroma za ureditev sistema delitve sredstev za osebne dohodke. Dejstvo je, da smo na tem področju dosegli po sprejetju Ustave in Zakona o združenem delu vidne rezultate. Dejstvo pa je tudi, nezadovoljstvo delavcev z nekaterimi rešitvami, ki so danes prisotne v organizacijah združenega dela. Po zakonu o združenem delu veljajo za vse delavce ista načela, ki zahtevajo da konkretni delovni prispevek ugotav-Ijamo po količini, kvaliteti in gospodarnosti hkrati pa nujno upoštevamo ustvarjalnost in minulo delo. Zakon o združenem delu je opredelil celovit sistem odnosov družbeni reprodukciji, zato smo v Zvezi sindikatov Slovenije posvečali največ pozomosti uveljavljanju načela delitve po delu in rezultate dela. Republiški svet Zveze sindikatov je spomladi letos sprejel, »Stališča o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanje načela delitve po delu«. Dokument je dobil široko podporo v javni razpravi in prav zdaj v občinskem svetu analiziramo podatke iz akcijskih programov TOZD in ostalih OZD za uresničevanje teh stališč. V sindikatih smo se dogovo-rili, da politično akcijo spodbuja in vodi v TOZD osnovna orga-nizacija Zveze sindikatov, pri sami akciji pa morajo sodelovati vsi delavci še posebej samoupravni organi strokovni delavci in poslovodni organi. Mislim, da bi morali delegati vaše delegacije sodelovati v tej akciji in tako vprašanje zastaviti osnovni organizaciji Zveze sindikatov v vaši TOZD ali pa delavskemu svetu oziroma dru-gemu samoupravnemu organu. Vprašanje bi lahko bilo zelo konkretno in odgovor bi moral biti konkreten še posebej, če gre za nepravilnosti v nagrajevanju v vaši OZD ali DO. Da obstojajo nepravilnosti v sistemu delitve sredstev za osebne dohodke, je ugotovil RS ZSS in zato so tudi sprejeta stališča, ki zelo konkretno zadolžujejo vse organizacije in or-gane Zveze sindikatov, ki morajo s svojim delom in političnim vplivom doseči, da se nepravilnosti ugotovijo in odpravijo. Tudi na 6. seji Centralnega komiteja ZKJ in predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je ugotovljeno, da delo proizvajal-cev še niso ustrezno nagradili ter opredelih vzroke za tako stanje in posledice, ki iz tega izhajajo. Težave in problemi, ki so prisotni na tem področju, ne morejo in ne smejo biti izgovor za neaktivnosti v sleherni TOZD ozi-roma drugi OZD, prav tam, kjer se problemi porajajo jih je potrebno tudi reševati Širša in poglobljena problematika s tega področja, ki tudi identificira slabosti je obdelana v teh dveh dokumentih, o kate-rih sem govoril in priporočam delegaciji, da se poveže z 00 ZSS oziroma samoupravnimi organi in dogovori za akcijo ure-sničevanja stališč v kolikor še ni sprejet program dela. Ljubljana, dne 29. 8. 1979 , Odgovor pripravil: i LUTOVAC Vukašin DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT. 159 , Delegacija KS Dravlje , v Temeljna delegacija je prejela od stanovalcev oz. hišnega sveta Zoletova 1 in 3 ter Plešičeva 31 ter krajevne konference S2DL Draveljska gmajna v pismeni bbliki zahtevek za prestavi-tev vsaj 50 m od sedanjega načrta gradnje garažne hiše. Grad-nja je predvidena v neposredni bližini stanovanjske hiše v Zoletovi 1 in 3 ter otroškega vrtca. . Odgovor , . :.;',--:'. Zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka ŠS-10 Dravelj-ska gmajna pod šifro 1422 iz leta 1971 katerega je izdelal Zavod za družbeni razvoj in je bil sprejet I. 1972 z vsemi priloženimi soglasji. Na ta zazidalni načrt je dala tudi Krajevna skupnost Dravlje svoje pripombe in soglasje. Zazidalni načrt ŠS-10 - Draveljska gmajna je predvideval garažno hišo locirano jugozahodno od objekta B-1 faza 3-A na odmiku 21 m (kar je v skladu z predvidenimi normativi). Modificirani zazidalni načrt šS-10 - Draveljska gmajna pod šifro 2104/76 sprejet februarja 1977 pa predvideva lokacijo garažne hiše odmaknjeno od objekta B-1 faza 3-A, 35 m srednje vrednosti. Kapaciteta garažne hiše je 270 vozil in je predvideno, da se bo gradila v dveh fazah z vključenimi zaklonišči. Odmik omenjene garažne hiše, okvirnih dimenzij 55x33 m na rezervno parkirišče je nemogoč, saj se tu parcela zoži in bi morala biti garažna hiša še bolj primaknjena objektu F (P+4) faza. 3 D., kar pa veljavni normativi ne dopuščajo. Predlog lokacije garažne hiše na drugostran podaljška Pleši-čeve ulice je prav tako nesprejemljiv, saj je v kareju 1-A predvi-dena gradnja 30 atrijskih hiš potrjenih v zazidalnem načrtu ŠS-10 Draveljska gmajna pod šifro 1422 leta 1971. Ob omenjenem otoku ŠS-10 - Draveljska gmajna je predvi-den rezervat obvozne železnice in rezervat avtoceste vzporedno s Plešičevo cesto, tako da je lokacija garažne hiše na drugo stran tega rezervata neizvedljiva, saj na tem mestu ni predvide-nega nadnivojskega prehoda. Tako lokacirana garažna hiša pa ne bi služila potrebam stanovalcev. Obstoja alternativa da se gabarit garažne hiše zniža za eno etaio (sedaj predvidena po P+1), ali pa da se občani tega območja odpovejo gradnji garažne hiše, saj imajo na tem ob-močju predvideno zadostno število parkirnih prostorov. Ljubljana, dne 30. 8. 1979 *¦ ' . ¦ * , ¦ ...... Odgovor pripravil: ¦ ' s . - Predsednik Komiteja za dr. plan .: ••.' :-¦'.,.-. mag. Franci STARE DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT. 148 Oelegacija KS Milan Majcen Delegacija sprašuje: Prometna ureditev na območju krajevne skupnosti Milan Majcen v smislu načrta Splošnega projektiv-nega biroja št. 375/75 iz aprila 1977 še do danes ni realiziran, čeprav je Urad za promet in zveze dal pismeno soglasje št. 94/10 77 dne 24. 5. 1977, Realizacijo načrta oz. prometno ureditev na območju naše krajevne skupnosti bi morali urediti oddelek za urejanje ulic, trgov in lokalnih cest pri Komunalni skupnosti občine Ljubljana-Šiška. Zakaj stvari še niso urejene in kdaj bo sprememba prometne ureditve realizirana? Odgovor Prometna ureditev na območju krajevne skupnosti Milan Maj-cen v smislu načrta splošnega projektivnega biroja, na katerega je Komite za promet in zveze dal pismeno soglasje, ni predvi-dena za realizacijo v tem letu. Krajevna skupnost naj omenjeno prometno uredilev planira v letu 1980. Ljubljana, dne 29. 8. 1979 Odgovor pripravil: Predsednik IO •:»¦;«¦¦.- <."?' :' '.'¦.'..irA.:.*- FLORJANČIČ Franc, oec. DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠTEVILKA 168 Kopferenca delegacij ISKRA MSO I. Ali je res, da je sprejeti »U-sistem« sprostil dosedanje avtocestne rezervate GUP 66 skozi otok ŠP-3, zaradi česarsoti ukinjeni kar pdmeni: a) da obstaja ob železnici Ljubljana-Jesenice samo še rezer-vat širine 15 m v celotni dolžini zazidalnegg otoka ŠP-3, kot to zahteva Železniško gospodarstvo Ljubljana, b) da sta opuščena nezazidljiva odseka na skrajnem sever-nem in južnem delu ŠP-3, ki sta bila doslej namenjena kot rezervata za priključek obvoznice na avtocesto, c) da poteka na severnovzhodnem delu meje otoka ŠP-3 ob zgrajeni interni industrijski cesti ISKRE in sicer v oddaljenosti 15 m od osi te ceste z razširitvijo na vzhodnem delu proti severu do 55 m na dolžino ca. 100 m, kot to določa v septembru 1977 sprejeti odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubijani. II. Prosimo, da se nam ob pismenem odgovoru na postav-Ijeno vprašanje navedejo tudi eventuelni vzroki in utemelji eventuelno drugačno stanje. .'. . \ ^ : Odgovor • ¦ ¦' "¦. . ' ¦•)¦'.. Ad 1. Severni potek rezervata AC sistemov od ulice Jožeta Jame preko Ijubljanskega polja do Šmartnega oziroma Zgornjih Ga-melj - se ukinja z »odlokom o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju GUP urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za potek avtocest in regionalnih cest«. (Objava v Uradnem listu SRS, štev. 11/79). Ad 1 a) Zakon o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti že-lezniškega prometa (Uradni list št. 18/74) določa v členu 14., da se sme graditev gradbenih objektov v varovalnem pasu želez-nice dovoliti pod pogoji, ki jih predpiše republiški sekretariat za promet. (Odmik od železnice in določitev meje cone ŠP-3 je potrebno opredeliti čimprej - sklep sestanka na Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana-Šiška, dne 18. 7. 1979. Zadeva bo posredovana tudi Komiteju za promet in zveze SML. Ad 1 b) Trditev je točna. ' Ad 1 c) Po predlogu GUP 1978 teče vzhodna meja ca. 265 m vzpore-dno z železniško progo, ni govora o širitvi. Otok ima obliko pravilnega pravokotnika. (Res pa je, da poteka moja cone ŠP-3 in meja najstrožje varstvene cone vodarne po isti črti v dolžini 380 m od jugo-vzhodnega vogala cone. Od tu naprej pa vzho-dna meja cone ŠP-3 v dolžini ca. 780 rrfmeji na drugi varstveni pas vodarne). Ljubljana, drte 30. 8. 1979 : ¦ Odgovor pripravil: . V .' .,'•¦•¦ Komite za družbeno planiranje ' ' ' : . in družbenoekonomsk? odnose Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-šiška C Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1,soba 405 - Tisk ČGP Delo, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS št. 421 /1 /72 z dne 7. II. 1974 je Javna tribuna oprošfiena prometnega davka. Urednlk prlloge Mario L VilMr