TEDNIK
KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	P. &). fc>.
LETO XX / ŠTEVILKA 7	CELOVEC, DNE 15. FEBRUARJA 1968	CENA 2.- ŠILINGA
Marijanski koncert v Št. Jakobu
V nedeljo smo imeli v St. Jakobu možnost prisostvovati koncertu rožanskih im gorjanskih cerkvenih zborov. Ob nabito polni dvorani je predsednik Katoliškega delovnega odbora pozdravil goste — med njimi gospoda prelata Aleša Zechnerja, gospoda dekana msgr. dr. Hombocka, zastopnika laikov dr. Valentina Inzka ter okoli petsto rojakov od izpod Košute pa do Vrbskega jezera. Poudaril jie odlično vlogo Marije v zgodovini Cerkve in marijanski značaj važnih koncilskih sklepov. Marijanski koncert bodi Njej zahvala in prošnja, je dejal. Tokrait se je v št. Jakobu izbralo dvanajst zborov: z izrednim navdušenjem so zapeli vsak po dve pesmi v čast naši Gospe.
Organist g. Franc Fugger nam je kot prvi predstavil šentjakobski zbor z Riharjevo »Marija, Mati ljubljena« ter z Jerebom »Že pada mrak v dolino«. Posebno zadnjo so Šentjakobčani zapeli tako gibčno in mikavno, da smo si jo predstavljali kot eno naj lepših ponarodelih Marijinih pesmi, kar pa je skladatelj verjetno že sam imel pred očmi, ko jo je ustvaril. Bilčovski, zbor pod vodstvom g. Valentina Kapusa je posebno imponiral zaradi ljubkih, čistih ženskih ter dobro izoblikovanih moških glasov. G. Janez Sajovic je vodil hod iški zbor,
ki nam je zapel Kalingerjevo »Pozdravljena Kraljica« ter Mavov o »če vprašam zale rožice«, čutili smo, da imamo pred seboj odlično vežbam in uglajen zbor. Dvorana ga je primemo nagradila.
Moški zbor iz Loge vesi je pod vodstvom g. Janeza Aichholzerja zapel Mihelčičevo »Kdaj, o sladka Mati moja« in Vodopivčevo »Kdaj o sladka Mati«. Opazili smo, da so v Logi vesi zbrani marsikateri posebni talenti in da zbor skrbno varuje svojo visoko kvaliteto. G. Martin Resman s Pečnice je predstavil v svojem zboru solista — pel je Švabovo »Ave Marija«, ki ga tudi iz mnogih drugih prireditev že poznamo kot zanesljiv vodilni glas, ki povezuje na spreten način ves zbor. Moški iz Loč in Pečnice so se malto združili in g. Šim en Trisnik je izvabil iz njih krasno interpretacijo Hlondove »Ave Marija« ter Miheličeve »O Gospa moja«.
Po odmoru je za posrečeno spremembo poskrbel g. Jože Mihelič, ki je ob spremljavi g. Silva Miheliča zapel Mavovi »Ko otrok prvikrat« in »O Marija, moje sonce«. Bili smo navdušeni, in zaželeli smo si, da bi ga še enkrat slišali. Ta želja se nam je izpolnila, ko je pred nastopom skupnega zbora
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
vabi na
SLAVNOSTNO AKADEMIJO
ob praznovanju 60-letnice ustanovitve Slovenske krščanske socialne zveze za Koroško, v nedeljo, dne 3. marca 1968, ob pol treh popoldne v Domu glasbe (Konzerthaus) v Celovcu.
Prisrčno vabljeni!
Izrael preti Arabcem s protiukrepi
Konec britanskega imperija
Angleški laburistični predsednik Wilson je objavil likvidacijo zadnjih ostankov imperija, na katerem še pred dobrimi dvajsetimi leti sonce ni nikdar zašlo. Do 1. 1971 namerava Anglija vojaško izprazniti vse še obstoječe postojanke vzhodno od Sueškega prekopa, razen Hongkonga, kjer bo obdržala posadko 10.000 mož.
Proces likvidacije nekdaj vsemogočnega britanskega imperija je po drugi svetovni vojni začela laburistična vlada, ki je prevzela oblast po volilnem porazu zadnjega angleškega imperialnega simbola Churchilla. Podarila je neodvisnost Indiji in Pakistanu in s tem sprožila proces, ki se sedaj zaključuje. Konec je tudi ,posebnega odnosa’ z ZDA ter se sedaj Anglija vrača k Evropi, od katere se je odtrgala pred stoletji, ko se je podala čez morja osvajat kontinente.
Kljub temu, da svet že dvajset let prisostvuje likvidaciji britanskega imperija, pa je ta zadnji korak, oznanjen iz Londona v sedanjem izredno kritičnem razdobju za svobodni svet, neprijetno presenetil zlasti Zahodno Evropo in ZDA.
Anglija je nenadoma ustvarila praznine na vojaško in gospodarsko strateško važnih postojankah okoli komunističnega imperija, ki jih bo svobodni svet moral na ta ali oni način zasesti, da se vanje ne bo vzgnczdila Moskva. Prisotnost Anglije v jugovzhodni Aziji in v perzijskem zalivu je bilo nekaj več kakor samo simbol.
Šele nekaj let je minilo, odkar se je na jezu angleške mornarice in letalstva zlomila ambicija indonezijskega diktatorja Sukarna, ki si je hotel podrediti Malajzijsko federacijo. Nekaj let predtem se je podobno zgodilo z Irakom, ki je hotel zasesti Kuvvait. Nekaj dni pred lansko arabsko-izraelsko vojno se je britanska mornarica, zbrana južno od Arabskega polotoka, skupno z ameriško pripravila na morebitne vojne operacije.
V	petrolejska ležišča v Perzijskem zalivu so se ob VVilsonovem sklepu ponovno obrnile oči svobodnega sveta. Anglija je v Perzijskem zalivu na podlagi raznih pogodb, od katerih nekatere datirajo še iz leta 1853, ohranjala red in mir med tamkajšnjimi sultani. Eden takih največjih sultanatov in obenem ležišč petroleja je Bahrein, ki mu neprestano grozi Nasser. V slučaju britanskega umika iz te postojanke ima namen raztegniti nanjo svojo oblast tudi Perzija, ki jo že itak smatra za štirinajsto provinco države. V Bahrein pa upira oči tudi Sandijeva Arabija, tako da celo bahreinski revolucionarji trdijo, da bi bilo boljše, da bi Anglija ostala, če bi njen odhod za sultanat pomenil perzijsko ali Sandijevo zasedbo.
Toda VVilsonovega sklepa ni mogoče več preklicati. Anglija je zadnja leta vztrajala na postojankah, ki so presegle njene moči. Daljne postojanke na Vzhodu so bile kakor dolge roke velikana, ki je ohromel in postal slabokrven. Telo se je skrčilo na angleški otok, medtem ko so se udje stegovali po vseh širinah planeta. Operacija je bila nujna, če hoče Anglija rešiti svoje finance. Anglija se je morala odpovedati vlogi, ki jo je doslej igrala.
Poiskati pa bo morala novo vlogo, ki jo bo igrala v bodočnosti. Pravilno je zato oči obrnila v Evropo, v katero ji trenutno še prepovedujejo vstop predvsem iz Pariza. V Zahodni Nemčiji bo Anglija ohranila svojo vojsko 45.000 mož ter bo ostala trden člen v obrambni verigi NATO. S tem si bo, tako Anglija upa, ohranila tudi politično soodločanje v Evropi in v Sredozemlju, na področjih, kjer se je doslej in se bo še vedno odločala usoda tudi ostalega sveta.
Vojaški umik s postojank vzhodno od Sueza za Anglijo ne pomeni popolni konec angleškega političnega vpliva na svetovna dogajanja, zlasti ne, če se bo državi posrečilo urediti svoje gospodarske razmere.
V	modernem svetu moč vojaških sil ni edini faktor, ki določa vlogo države v svetu in njen vpliv med zavezniki. Kljub modernemu atomskemu orožju sta strateški položaj države in njena gospodarska moč odločilnega pomena za njeno važnost v sklopu obrambnih načrtov proti sovražniku, v slučaju Anglije v NATO proti sovjetski nevarnosti v Evropi.
Vendar likvidacija britanskega imperija pomeni
Izraelski ministrski ipredsedinik Eškol je v ponedeljek, v zvezi z zadnjimi pripetljaji ob raki Jordanu, svaril arabske sosednje države, da bo Izrael v slučaju nadaljnjih oboroženih napadov odgovoril s težkimi protiukrepi. Eškol je dejal, da bi nadaljevanje izzivanja in napadov Jordanije ne motilo samo miru na Bližnjem vzhodu, temveč ]bi lahko vobče spravilo v nevarnost svetovni mir. Izrael namreč sedaj po-jačuje udarno moč svoje vojske, opreme, oborožitve in oskrbovanje svojih pozicij v zasedenem ozemlju. Na ta način hočemo doseči učinkovito sredstvo in se zavarovati proti vsakemu morebitnemu napadu.
Jarring še vedno posreduje
U Tantov posebni odposlanec Jarring se je v ponedeljek znova pogovarjal v Jeruzalemu ;z izraelskim zunanjim ministrom Aba Ebanom. Pozneje je Ebanov predstav-
dokončno odvisnost sveta od dveh velesil, ZDA in ZSSR. Ena in druga iz idejnih, gospodarskih in političnih razlogov težita za kontrolo nad področji, ki se iz kakršnega koli vzroka spreminjajo v politične praznine. Praznina, ki jo za seboj pušča likvidacija imperija, kakor je britanski, vsekakor ni majhna. ZDA bodo morale še bolj raztegniti svoj vpliv po nekomunističnem svetu, da bodo s pomočjo evropskih in drugih zaveznikov' ohranile večino človeštva svobodi in čim hitreje omogočile nesvobodnim narodom sovjetskega komunističnega imperija vključitev v družino svobodnih narodov, —ja
nik izjavil, da se Jarringovo poslanstvo nadaljuje v skladu s sklepi Združenih narodov. Jarring bo znova obiskal nekatere arabske prestolnice in se bo nato vrnil v Jeruzalem. Nocoj je Jarring odpotoval v Nikozijo, od koder bo jutri odšel v Kairo.
Egiptovske oblasti so odkrile vohunsko mrežo, ki jo je vodila iz Marseilla izraelska posebna služba in katere naloga je bila, opazovati pomorski promet med Sovjetsko zvezo im Egiptom. List dodaja, da je bil samo en član te mreže aretiran. Gre za kapitana neke španske ladje, ki je zasidrana v Aleksandriji. Zalotili so ga v Aleksandriji, ko je skušal pridobiti na svojo stran nekega egiptovskega pilota, toda ta je obvestil policijo. Kapitan se imenuje Antonio Ca-nalis. Aretiran je bil 8. januarja in dan procesa proti njemu bo še javljen.
V	Nablusu so danes aretirali 74 oseb ter odkrili dve skladišči orožja im streliva. To je javil radio Tel Aviv. Aretirali so okoli 12 oseb, ki jih sumijo, da pripadajo arabski organizaciji »El Fatah«. V starem delu Nablusa so določili policijsko uro.
V	ponedeljek se je začel v Tel Avivu .proces proti »pilotu miru« N atami, ki je zavrnil obtožbe. Proces j« bil nato odložen na poznejši datum.
Seznam obtožb proti pilotu je precej dolg: nezakonito potovanje iz Izraela v Egipt, preletavanje prepovedanih področij, pilotiranje letala brez patenta, pristanek brez poprejšnjega obvestila itd. Obtožbe se nanašajo na dva pristanka Natana febru-
zapel še Mavovo »Mila podoba«. Poslušali bi ga radi še ure dolgo.
G. prof. dr. Tone Feinig nas je presenetil z modnim moškim zborom, pri katerem so bili zastopani skoraj vsi stanovi. G. dr. Tone Feinig pozna kvalitete svojih pevcev in ve, kako jih poudariti. Ob spremljavi na električnem harmoniju je rožeški zbor, ki ga je vodil g. Šimen Hebein, doživeto in mehko zapel Premrlovo »Za gore že sonce hiti« ter Hladnikovo »Marija, vir si nam veselja«.
Župnik g. Vošnjak, ki je sam znan kot navdušen pevec, je vodil šentjanški zbor. Zapeli so dve Mavovi in sicer »Marija, stvarjenja si dika« in »Pozdravljena zemlje Ti blagoslov«. Sentjanščani so znani kot dober zbor in seveda tudi tokrat niso razočarali.
Pravo presenečenje je bil moški kvintet iz Smarjete, ki ga je naučil župnik g. Maks Michor. Peli so Belarjevo »O Devica, zvezd kraljica« ter ljudsko »Ko zarja zlati nam gore«. Opazili smo, da so ti fantje imeli vse poslušalce takoj ob prvih akordih v rokah in dvorana je ploskala navdušeno njihovemu petju.
Pri zboru iz Kotmare vesi — pod vodstvom Friderika Perkoniga — nam je posebno ugajala Jerebova »Mimo nam plove«, kjer smo spoznali zopet lep solo - bariton.
Selški zbor nam j« pod vodstvom Franca Čertova dal možnost, da smo spet slišali ljudski »Je angel Gospdov«, ki je prava selska specialiteta.
Kot višek tega srečanja so vsi zfbori skupno zapeli pod vodstvom g. Tomaža Hol-marja Pavčičevo »Kraljica prečastitljiva«, Satitnerjevo »S cvetlicami te venčamo« in Premrlovo »Poglej na nas z višave«. Skupnemu zborovodji velja vsa naša pohvala. Sodelovanje je bilo čudovito, navdušeni so bili tako poslušalci kot pevci sami, ki se jim je to navdušenje videlo na obrazu in poznalo v glasovih. Da smo potem vsi brez izjeme počastili Kraljico, ki nas vodi skozi viharje življenja, je bilo pričakovati, saj so zbori vlili v nas spoštovanje in zaupanje do Gospe. Tako smo se razšli in smo še na poti domov v duhu peli Njej v čast. iz.
ar j a 1966 in julija 1967 v Egiptu. Pilot je izjavil, da je želel prepričati predsednika Naserja, naj bi začel mirovne razgovore z Izraelom, toda bil je izgnan z egiptovskega ozemlja.
Natan, ki je lastnik restavracije v Tel Avivu, vodi že dolgo časa kampanjo za mir na Srednjem vzhodu in potuje z majhnim letalom. Nedavno je obiskal več držav, da bi zbral sredstva, s katerimi bi kupil ladjo, s katere bi pošiljal Arabcem in Izraelcem »mirovne .pozive«.
Sovjetski uspeh na Bližnjem vzhodu
Sovjetsko napredovanje na Bližnjem vzhodu in na območju Sredozemlja je po mnenju maroškega kralja Hasana pomemben, če ne celo izreden dogodek. To je pisal v torek francoski časopis »Pariš Match«. V listu je namreč izšel intervju kralja Hasana, v katerem je rečeno, da je arabska politika Sovjetske zveze posledica zamenjave Velike Britanije, katero pa Američani niso znali izrabiti v svojo korist. Sovjetska politika, tako pravi kralj Hasan, je znala zabrenkati na domovinsko struno in čast Arabcev. »Tako kot delajo voditelji Kremlja, bi tudi jaz postopal,« je dodal maroški kralj.
Politični teden
Po svetu...
V	ŽENEVI SPORAZUM MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE IN
SOVJETSKO ZEZO
V	Ženevi je storjen korak naprej. Pred štirinajstimi dnevi so se na razorožitvam konferenci sporazumele Združene države Amerike in Sovjetska zveza o skupnem načrtu pogodbe proti širjenju atomskega orožja.
Oba sopredsednika konference, ameriški predstavnik Fischer in sovjetski predstavnik Rosin sta predložila odboru osemnajsterice načrt pogodbe, -ki je spopolnjena s tretjim členom o nadzorstvu ter spremenjena v nekaterih točkah, za katere so bdi dodani novi členi.
Ameriški delegat je izjavil, da je tudi ta novi načrt še vedno odprt za pogajanja in za morebitne spremembe, ki se bodo pokazale za potrebne. Tudi sovjetski predstavnik je poudaril, da načrt pogodbe predstavlja »nedvomno velik napredek«.
Načrt je nespremenjen v uvodu, ki poudarja, tla bi širjenje jedrskega orožja znatno povečalo nevarnost za človeštvo. Novi načrt pogodbe je razdeljen na devet členov.
Člen 3 o nadzorstvu povzema v glavnem neki prejšnji ameriški predlog: nadzorstvo bo morala izvajati mednarodna agencija za atomsko energijo na Dunaju v vseh državah pogodbenicah. Vsaka jedrska država se obvezuje, da ne bo dobavljala posebnega jedrskega materiala, opreme, delovnih metod, ki bi se lahko uporabile v vojaške namene. Mednarodna agencija za atomsko energijo bo morala izvajati ugotavljanja izključno nad jedrskim materialom, ki se obdeluje v industriji, da se prepreči, da bi se ta material namenil v vojaške namene. Nejedrske države bodo morale skleniti sporazum o nadzorstvu z omenjeno državo, toda ti sporazumi se bodo lahko sklenili bodisi posamezno kakor tudi po mednarodnih organizmih, ki združujejo več držav (na primer Euratom).
Člen 4, ki se nanaša na tehnološko in gospodarsko plat mirnega razvoja jedrske energije, upošteva predloge nejedrskih držav in pravi med drugim, da se bo moralo mednarodno sodelovanje za miroljubno uporabo atomske energije razširiti tudi z ustanovitvijo mednarodne organizacije, ki se bo pečala s tem posebnim vprašanjem.
Poudarja se tudi vprašanje povezave med splošno in popolno razorožitvijo in neširjenjem jedrskega orožja. V členu 6 se jedrske države obvezujejo, da bodo nadaljevale pogajanja o razorožitvi, da se sporazumejo o drugih tudi delnih ukrepih.
Člen 8 predvideva, da imajo nejedrske države možnost upreti se morebitnim spremembam pogodbe, vendar pa nimajo pravice veta, ki jo imajo samo jedrske države. Glede trajanja pogodbe (glede katere je treba vsakih pet let pregledati njeno izvajanje), predvidevata sopredsednika dolgo prehodno razdobje (25 let), po katerem bo nova ženevska konferenca odločala, ali naj se sporazum obnovi za novo razdobje brez točne zapadlosti.
Pogajanja za sklenitev sporazumov o nadzorstvu med državami ali skupinami držav in dunajsko agencijo se bodo začela šest mesecev potem, ko bo pogodba stopila v veljavo.
Končno besedilo sporazuma bo treba predložiti glavni skupščini Organizacije združenih narodov, kateri mora razorožitve-ni odbor poslati poročilo do 15. marca.
KAJ SE SKRIVA ZA ARGENTINSKO-
BRAZILSKIM SPORAZUMOM
O RIBIŠTVU
Brazilija in Argentina sta se sporazumeli o ribolovu na odprtem morju in zaščiti naravnih rezerv v južnem Atlantiku. S tem sporazumom sta določili med drugim tudi ribiško opremo in ribolovni čas pred obalami Patagonije in na argentinskem jugu. V Montevideu so uradno izjavili, da bi se temu sporazumu, ki pomeni očitno več kot zgolj ribiške koristi, rad priključil 'tudi Urugvaj.
V Argentini so bili zadnji čas vedno močnejši glasovi proti »ropanju ribjih rezerv«, ki ga opravlja tuje ribiško ladjevje. Ker je vlada v Buenos Airesu hotela preprečiti, da bi se njene ladje nekega dne vrnile s praznimi mrežami, je razglasila 200-kilo-m e trski morski pas ob obali za argentin-
sko ozemeljsko območje. Brazilija, ki jo je ta ukrep poleg Sovjetske zveze najmočneje prizadel, je proti temu argentinskemu ukrepu vedno močneje nasprotovala.
Potem je bil nenadoma sklenjen med obema deželama sporazum. Argentina po tem sporazumu sicer vztraja pri 200-kilo-metrskem pasu, vendar dopušča Braziliji, da tega pasu ne priznava in da smejo njene ladje še naprej loviti v teh vodah. Vse druge dežele, ki bi lovile v tem predelu, morajo v prihodnje plačati za sleherno ribiško ladjo 10 tisoč pesov odškodnine in svoj položaj dnevno sporočiti najbližnjemu argentinskemu mornariškemu oporišču, hkrati pa se morajo podvreči tudi kontroli argentinske mornarice, če res spoštujejo varnostne predpise na morju.
Obe zadnji določili dokazujeta, da pri argentinskem pasu nikakor ne gre zgolj za ribolov. Politični opazovalci povezujejo ta ukrep generala Oganij.e z naraščajočo sovjetsko navzočnostjo v južnem Atlantiku. Lani so baje našteli v tem prostoru včasih tudi po 100 sovjetskih ribiških ladij. To z drugimi besedami pomeni, da se za argentinsko ribiško politiko skriva predvsem težnja po nadzorstvu nad premiki sovjetskih ladij v tem delu sveta.
Sovjetska zveza doslej ni priznala novega 200-kilometrskega argentinskega morskega pasu. Tega niso storile niti drage države. Toda sovjetske ladje plačujejo predpisano odškodnino, pravijo pristojni krogi v Argentini, in spoštujejo baje tudi druge argentinske predpise in določila.
USPEH ITALIJANSKEGA PREMIERA
MORA V AFERI SIFAR
Vlada srednje leve koalicije je v parlamentu srečno prebrodila nevarnosti, ki so ji pretile zaradi znane afere v zvezi s tajno vojaško obveščevalno službo (SIFAR), oziroma z zahtevo socialistov, da se v tem pogledu izvede parlamentarna preiskava. (Naš list je v štev. 3 podrobno poročal o tej aferi v članku pod naslovom »Ali je italijanski demokraciji grozil 1964 državni udar z desnice?«)
Preiskava naj 'bi pokazala, v kakšni meri je general De Lorenzo, ki je bil v kritičnem času junija in julija 1964 poveljnik karabinjerjev, oziroma poprej poveljnik tajne vojaške obveščevalne službe (SIFAR), v svojem ravnanju stopil na politično področje in si osvajal politično oblast. Krščanski demokrati so odločno nastopili proti sestavi posebne parlamentarne komisije, ki naj bi izvedla preiskavo, medtem ko so republikanci, ki tudi sestavljajo koalicijo, pod vodstvom La Maife v bistvu potegnili s socialisti. Na posredovanje Nennija niso socialisti hoteli izzvati vladne krize ter so v parlamentu glasovali za Mora.
Pariški »Le Monde« priznava predsedniku Mora izredno spretnost, ker se je izognil krizi in v parlamentu izvojeval zaupnico. Krščanski demokrat je so se uprli parlamentarni preiskavi, češ da bi v tem primeru ne bila zavarovana vojaška tajnost. Vladna kriza bi gotovo pokvarila politično ozračje tik pred volitvami. »Le Monde« je mnenja, da bodo socialisti in republikanci za podporo, ki so jo dali krščanskim demokratom, zahtevali od teh nekaj koncesij za volitve.
... in pri nas v Avstriji
NAGLO SODIŠČE IN SMRTNA
KAZEN ODPRAVLJENA
Kot prvo darilo k petdesetletnemu jubileju avstrijske republike je avstrijski parlament v sredo, 7. februarja, soglasno sklenil, da se odslej odpravita izjemno sodišče in smrtna kazen. Zanimivo je, da SO' bile vse tri stranke za to.
Predmet posvetovanja sta bila zvezni ustavni zakon o odpravi smrtne kazini in sprememba zakona 1968 (od 'katerega je Svobodnjaška stranka (FPOe) en odstavek odklonila). Na voljo sta bila iniciativna predloga obeh velikih strank, in sicer Avstrijske ljudske in Socialistične stranke. Christian Broda, nekdanji pravosodni minister (Socialistična stranka, Dunaj), je označil ukinitev smrtne kazni kot »izraz zrelostne stopnje demokracije« in je opozoril na nesmiselnost izjemnih sodišč. Tako je bil zvezni kancler DollfuB komaj 24 ur po odklonitvi pomilostitve za socialista Jo-sefa Gerla, ki ga je izjemno sodišče obsodi-
lo na smrt, sam umorjen. V maju leta 1945, po kapitulaciji Tretjega rajha, so še nagla sodišča na smrt obsodila avstrijske pripadnike oboroženih sil in jih ustrelila.
Otto Kranzlmayr (Avstrijska ljudska stranka, Innviertel) je menil, da med resno mislečimi ljudmi v Avstriji vobče ni več diskusije glede smrtne kazni. Avstrijska ljudska stranka kot edina vladajoča stranka pa tudi ne potrebuje nobenega 'izjemnega sodstva. Razveseljivo je, da Avstrija v »letu človečanskih pravic« ne prednjači samo z lepimi besedami, ampak je to dokazala tudi z dejanji. (Kdaj se bodo avstrijski politiki dokopali tudi v našem manjšinskem problemu na Koroškem do tega spoznanja?)
Emil vam Tongel (FPOe) je spomnil na to, da imamo pri nas tudi še zagovornike smrtne kazni. Ti namreč pravijo, da naj se smrtna kazen ohrani v slučajih težkih prestopkov. Ker pa ni nobene možnosti, da bi ponovno vpeljali smrtno kazen ipo red-
nih sodiščih, je še bolj logično, da jo odpravimo 'tudi v naglih sodnih postopkih.
Viktor Kleiner (Socialistična stranka, Linz) je govoril o »dnevu sprave za številne žrtve preteklosti« in je ostro napadel avstrijsko 'televizijo, ki je pred kratkim prenašala sceno ustrelitve iz Vietnama.
Pravosodni minister prof. dr. Hans Kle-caitsky se je tudi udeležil debate o tem vprašanju in izjavil, da je osebno prav tako za odpravo naglega sodišča in smrtne kazni.
GOSPODARSKI NAČRT
Socialistična stranka je pripravila obširen gospodarski program, o katerem pričakuje SPOe, da bo mogla z njim zajeti čim več somišljenikov, ki bi ji dali glas pri odločilnih državnozborskih volitvah leta 1970. Predsednik Socialistične stranke dr. Kreisky je namreč izjavil, da bi utegnilo priti do državnozborskih volitev morda celo že leto prej.
Za široko diskusijo
Dopisa k razpravi o programu Narodnega sveta
Uredništvu Našega tednika!
Preko dnevnikov »Oberbsterreichische Nachrichten-Tagespost« in »Siidost-Ta-gespost« ter 'tednika »Slovenski vestnik« sem bil opozorjen na zgoraj omenjeni, v izdaji dne 4. prosinca 1968 vašega lista objavljeni osnutek programa NskS. V zvezi s tem sem si preskrbel vse tekom letošnjega leta izšle izvode »Tednika«, da proučim to publikacijo.
Lahko rečem, da sem spričo komentarja v »Oberbsterreichische Nachrichten« že enostavno srčno pozdravil to zamisel. Vse poprej se nisem več vedel nadejati, da bi se znali koroški Slovenci kdajkoli opogumiti do tolikšnega dejanja. Lahko tudi rečem, da zamorem vsebino te novoletne poslanice edinole dobesedno podčrtati. Ko sem jo namreč sedaj vestno prebral,' moram reči, da sem se vsebine izredno razveselil. Nič manj pa me odmev, katerega je našla vsebina v ostalem avstrijskem tisku, le potrjuje v mnenju, da ,prihaja 'ta glas dokaj pozno. Pač davno že bi bilo umestno spregovoriti, odnosno napisati tolikanj jasno besedo. S tem v zvezi sem takoj naslovil na uredništvo »Vestnika« pismo, v katerem sem pravtako izrazil svoje zadoščenje nad to potezo. (Torej »Vestnik« ne prejema v zvezi z osnutkom programa NskS le dopise odklonilne vsebine. Prip. uredništva.)
Že svojčas sem, upam, da se še spominjate tega, imel priliko, Vam, oziroma na naslov Narodnega sveta koroških Slovencev, opisati žrtve, katere sva doprinesla moja rajna mati in jaz kot Slovenca, verna kristjana in zvesta avstrijska državljana.
Programski osnutek NskS je sam po sebi dokaj izčrpen in edino z ozirom na svojo utemeljitev prejkone še preskromen, vprav v smislu kot to omenja neki bralec v št. 4 »Tednika«. V isti izdaji pa sem naletel tudi na dopis, h kateremu pripominjam, da se ne strinjam z njegovo kritično pripombo glede oblike in vsebine. Pri tem imam nujno vtis, da omenjenemu dopisniku primanjkuje trgovske žilice, ki je pač ni vsakomur dano razviti. Nam se ni treba bati, da bi nas nekdo nagradil ali »obdaroval« v toliki meri, da bi nas to moglo — četudi le za hip — spraviti v zadrego.
Ob -koncu še sledečo misel: Nikakor se ne morem sprijazniti s tem, da bi znalo edino jagnje samo biti krivo, če ga trgajo in davijo volkovi.
Skrajno aktualna in umestna se mi zdi tudi objava člankov g. Franca Resmana »Iz dnevnika slovenskega izseljenca«. Ali bo izšla tudi v obliki knjige?
Prav lepo Vas pozdravlja
Božič.
V zaščito demokracije
Malo presenečen sem bral »Program za Slovence«. Tudi jaz pozdravljam vsako iniciativo. Vendar mislim, da ni bila -prava poit, tako enostransko postaviti program. Sigurno je večina Slovencev dobrih kristjanov, vendar 'graditi narodno zastopstvo samo na verskem prepričanju, je polovična zadeva.
Kar -se tiče stališča posameznih časopisov k »Programu za Slovence« bi ugotovil: če zanikajo listi pravico, primerjati Južno Koroško z Južno Tirolsko, ker tam ni bilo plebiscita, potem je treba samo poudariti, da se 1. 1920 ni odločevalo, ali je Južna Koroška slovenska ali nemška, temveč kate-
ri državi naj pripade, ali naj Avstriji, kot že stoletja poprej, ali k novi Jugoslaviji oz. kraljevini SHS, kjer so prevladovali Srbi. Saj je bila tudi propaganda za Avstrijo slovenska; nikjer ne najdemo, da bi se moral koroški Slovenec odpovedati svojemu narodu in le tako glasovati za Avstrijo. Pričakovati je bilo, da bo prva republika bolj razumela, nuditi pravice dragim narodom, kot je to storila monarhija, ki je radi tega 'tudi razpadla. Ako hi bili državniki v prvi republiki vsaj toliko naklonjeni manjšini, kot so sedaj, bi pač bil položaj -za narodne skupine že tedaj boljši.
Ako bi v Evropi vladala do leta 1938 boljša demokracija, bi ne bila uničena prva republika. Po drugi svetovni vojni smo vsi, ki smo postali žrtev vojne, iskali mir oz. pota za mirno sožitje med narodi Evrope. Državne meje so se smatrale kot upravne meje. Vsaka država naj nudi vsem državljanom enake pravice — storjene krivice se naj popravijo. Tako so dobili Izraelci svoje premoženje nazaj. Tudi koroškim Slovencem se je priznala odškodnina. V šoli naj bi se učili po tedanji ureditvi vsi prebivalci južne Koroške oba jezika. Tedaj je bila dana podlaga za popravo krivic, ki so se godile v minulih desetletjih Slovencem v Avstriji. A ta šolska odredba ni bila po volji nemškim nacionalistom, pa tudi ne ljudem okrog sedanje ZSO. Torej ne se začuditi, če ti odklanjajo Program za Slovence v celoti.
Mnenja sem, da mora vsaka država nuditi vsem državljanom enake pravice. Te imamo zajamčene v avstrijski ustavi tudi mi, ki smo rojeni Slovenci. Ker pa smo kot narodna manjšina, ne zadostuje samo enakopravnost, temveč smo potrebni dodatne zaščite. Enako kot imajo otroci poleg svoje enakopravnosti še posebno zaščito, tako jo potrebujemo tudi mi. Od avstrijske oblasti končno pričakujemo izjavo, da ta ni zainteresirana, da se decimira število Slovencev in dragih narodnih manjšin Avstrije, temveč da vsestransko podpre njih obstoj. Koroški Slovenci so se leta 1920 z večino odločili, da ostanejo v gospodarski enotnosti Koroške pri Avstriji. Južno Tirolsko so velesile iz strateških in gospodarskih razlogov prepustile Italiji. Prav je sicer, da Italija zahteva, da so Južni Tirolci lojalni državljani Italije — kot smo mi lojalni državljani Avstrije — vendar je dolžnost vlade v Rimu, da prepreči raznarodovanje Tirolcev oz. naseljevanje Italijanov v Južnem Tirolu.
Država, ki si prisvoji ali dobi radi geo-grafičnih okoliščin v okviru svoje oblasti pripadnike drugih narodov, pač prevzame s tem tudi breme. Časi, ko so oblastniki po napadu na šibkejši narod tega uničili ali zasužnili, so vendar končno minili. To velja seveda za vse države in narode. Tudi med Izraelci in Arabci bo zavladal mir, ako bodo na polotoku Sinai imeli Arabci enake p-	rt zdaj vladajoči Izraelci in če bo-
do Arabci priznali Izraelcem njihovo državo. Le ako bodo narodi sveta priznali podložnim narodom enake pravice in potrt ! zaščito za njih obstoj in razvoj, bo za v1 ’ na svetu pravi mir; in zakaj naj bi ^	' ila |A.vstrija ob tem ena iznrd držav,
ki h dajala zgled dragim državam? To tudi zato, ker pomeni vzorna ureditev problema manjšin pač najboljšo zaščito demokracije.	Fridko


O ameriški televiziji
V zvezi s člankom, ki je izšel v zadnji številki »Našega tednika” pod naslovom „Starši, otroci in televizija” M. Perata, ne bo napačno, če v današnji številki prinesemo še mnenje pristnega Američana o tem problemu. Današnji članek, ki nosi naslov „0 ameriški televiziji”, naj bi bil torej nekakšno dopolnilo ali nadaljevanje prejšnjega.
Kakšen vpliv ima televizija na nas? In kako vpliva na otroke? Na kakšni kakovostni ravni je ameriška televizija? Na vse to je poskušal odgovoriti Glive Barnes, sodelavec New York Timesa za vprašanja umetnosti. Prinašamo odlomke iz njegovega članka, ki je spričo zanimive problematike privlačen tudi za nas.
Mogoče vidimo razliko v življenju Evrope in Združenih držav Amerike prav v kakovosti televizijskih sporedov. Televizija v Evropi — vsaj njen večji del — je obžalovanja in obsodbe vredna. V Ameriki pa je — vsaj njen večji del — več kot obsodbe vredna, namreč prav odvratna.
Nič ne omaja vero posameznika v demokracijo bolj kot televizija — ker uresničujejo tod voljo občinstva in poskušajo ustreči sleherni njegovi želji. Z najmanjšim skupnim imenovalcem se ta medij obrača naravnost k poslušalcem in gledalcem ter jim prinaša sporočila iz srca beležnic tistih, ki znajo spretno delati reklamo na televiziji.
Verjetno je demokracija — ali vsaj to, kako deluje — tisto, kar vpliva na to, da je ameriška televizija slaba in takšna, kot je sedaj. Čeprav imamo federalno telekomunikacijsko komisijo, ji je ostalo samo še ne-
Bionika - nova znanost
Tehnika posnema prirodo. — Letalo podobno tuni, bi zmoglo večji tovor
V razvoju, dolgem milijone let, je ustvarila narava razne »izume« na živalih in rastlinah. Opuščala je tisto, kar moti, razvijala je koristne lastnosti in tako izpopolnjevala svoje »izdelke«, da so se kar najbolje prilagajali okolju. Človek je izvabil naravi že mnogo skrivnosti, vendar se je šele zadnje čase izoblikovala znanstvenoraziskovalna panoga, ki v živalskem in rastlinskem svetu načrtno išče rešitve raznih zapletenih tehničnih problemov.
Nova panoga, imenovana bionika, obsega več znanstveno-raziskovalnih področij na meji med biologijo lin tehniko. Raziskovalci na 'tem področju :so dosegli zadnja ■ leta nekaj, pomembnih uspehov.
Skupina biologov in tehnikov m a zahod-noberlinski visoki šoli je ugotovila pri poskusih s postrvmi, da te ribe startajo nenavadno naglo im da lahko dosežejo presenetljivo hitrost. Postrvim, ki so jih doslej cenili predvsem sladokusci, dajejo izr edino »pogonsko moč« posebni gibi repnih plavuti. Ker so ti gibi zasnovani na preprostem načelu, bi jih kaj lahko posnemale razne tehnične naprave. Po eksperimentalnem bazenu berlinskega inštituta že pluje majhen model čolna s »postrvjim motorjem«.
Prof. Her tel, ki vodi raziskave, si -namerava v prirodi izposoditi tudi nove oblike za letala. Po njegovem mnenju ni sedanja valjasta oblika letalskega trupa miti zdaleč idealna s stališča tehnike zračnih tokov. Narava premore množico zdržljivih in hitrih plavalcev in letalcev — pravi Hertel — vendar nima nobeden izmed njih valjastega telesa. Tun n. pr. — zakoni o tokovih veljajo v vodi prav tako kot v zraku — pa ima naravnost vzorne značilnosti tudi za letalsko 'tehniko. Letalo »Boeing 707« s trupom v obliki tuna bi lahko ob enaki dolžini -trupa prevažal trikrat več potnikov, kakor jih zdaj, ne da -bi se zaradi -tega zmanjšala dolžina poleta.
Od raziskav v živalskem svetu se obetajo koristi tu-di kemiki. Strokovnjaki za bio--niko so proučevali sipo. Gre za stare človeške sanje o pridobivanju zlata iz morske vode. Kemik dr. Bayer z univerze v Tubin-genu je pri -raziskavah izhajal iz dejstva, da lahko mnoge morske živali kopičijo v svoji krvi kovine, katerih neznatne sledove je najti v morski soli. Podrobneje je proučil posebno lastnost sipe, ki lahko -sprejema v svoj, organizem zlato, in -izoblikoval zapleten kemični postopek za pridobivanje drobnih delcev zlata iz morske soli. Prof. Bayer izpopolnjuje svojo, za zdaj zelo drago metodo in upa, da utegne postopek nekoč postati rentabilen.
kaj zob! Če pa bi brez usmiljenja posegli po državnem nadzorstvu, bi lahko dvignili raven televizije. Svetel primer za to je Velika Britanija. Po drugi plati pa je komercialna televizija (v celoti jo »preživljajo« podjetja, -ki delajo z njeno pomočjo reklamo za svoje proizvode) zelo podobna BBC (British Broa-dcast Corporation), nad katero ima država popolno nadzorstvo, kar zelo-vpliva na njeno visoko raven.
Tradicionalno nezaupanje, ki ga kažejo Američani do vmešavanja države v zasebne zadeve, vodi do žalostne pasivnosti. Tu smo na nevarnem področju, vendar pa morda ljudje, mlada generacija, ne vedo vedno, kaj je zanje najboljše. V današnjem svetu oglasov in reklam lahko ljudje, ki pačijo naše -razumevanje, s spretnostjo, -ki se razvija, zapeljejo posameznike in manipulirajo z njihovim okusom. Zdi se, da so ljudje v tako vplivni obliki umetnosti, kot je televizija, ki ne služi ničemur drugemu kot grabežu denarja, srečali strašnega, čeprav zakrinkanega nasprotnika.
Seveda -ni nihče prisiljen gledati televizije! Vsakdo ima popolno pravico, da izključi televizor in uživa v prijetnem miru. Nepojmljiva ironija in brezpri-meren cinizem je, kar je za božične praznike naredila neka TV postaja: svojim zvestim gledalcem iz New Yorka je želela nekaj podariti za božič in je popolnoma izključila TV spored. Sprašujem se, kako so ljudje -to komentirali. Toda — ali bi lahko kaj drugega lepše pokazalo resnico in bilo otožnejše kol ta dogodek?!
Ljudje ne bi bili preveč zaskrbljeni zaradi kakovosti televizije, če ne bi imeli otrok. Zdaj vodijo svet ljudje, ki so odrasli brez televizije. Kmalu — in to zelo hitro — pa -bo televizija v rokah -generacije, ki je bila vajena tega medija že od malega. Ali je televizija vplivala -nanjo? Mar pomeni
V domovini so se spominjali 119-letnice smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna.
Dan pred slovenskim kulturnim praznikom so v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani svečano podelili Prešernove nagrade. Te so prejeli:
Janko Glazer za pesniško esejistično in li-teramo-zgodovinsko delo; Janko Ravnik za skladateljsko pianistično in pedagoško delo; inž. arh. Bojan Stupica za gledališko režijsko delo.
Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli Milka Badjurak za ustvarjalno delo pri montaži slovenskih filmov, Jože Ciuha za razstavljena slikarska dela v Mali galeriji leta 1967, sopranistka ljubljanske Opere Hilda Holzl za vlogo Turandot, Marjan Kolar za roman »Isti poldan«, inž. arh. Gregor Košak za ustvarjalno delo na področju grafične opreme, Mirč Kragelj za radijske in televizijske režije v letu 1967, inž. Branko Kraševec za delo na področju oblikovanja v industrijski estetiki, Jožko Lukeš za vlogo Baranca v Pirandellovi komediji »Saj ni zares«, inž. arh. Milan Mihelič za razstavne paviljone na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in Modne hiše ter Prehrane v Osijeku, Dušan Moravec za knjigo »Pričevanja o včerajšnjem gledališču«, Ive Šubic za slikarska dela razstavljena leta 1967 v Škofji Loki, Danilo Švara za suito iz baleta »Nina«, Drago Tršar za razstavljena kiparska dela v Mali galeriji leta 1967 in Iva Zupančič za vlogo Ruth v Pintarjevi drami »Vrnitev«.
zlo za otroke? In kako izobražuje mlade ljudi?
Ko je sovjetski novinar Albert Lovi-n-čukas govoril o svojih vtisih pri proučevanju življie-nja v ZDA (ki so bili obenem nenavadno ostroumni in prav kratkovidni), je omeni-l med stvarmi, ki mu niso bile všeč, tudi »mladeniča«, ki so ga peljali na električni s-tol zaradi zločina, kakršnega je skoraj vsalk dan videl na televiziji«. Če nasilje poraja nasilje, potem ameriška televizija izziva vihar.
Banalnost -televizijskega sporeda za otroke je prav neverjetna. Toda v tej banalnosti vidimo vedno znova dve glavni stališči (čeprav ne vedno popolnoma jasno): prvič — da je nasilje upravičeno in da predstavlja naravni sestavni del življenja; in drugič — da svet sestavljajo dobri in hudobni -ljudje.
Seveda lahko televizijsko omrežje najde nič koliko psihiatrov in psihologov, ki bodo potrdili, da ima nasilje na televiziji koristen vpliv na naše dečke in deklice, ker jih »cepi« proti negativni stvarnosti. O tem dvomim! Kot oče sem prepričan, da televizija moralno vpliva na naše otroke.
Otroci gledajo fantastičen svet, -poln su-perherojev, svet, v katerem je celo petelinček nasilen, svet, v katerem dežujejo zaušnice. V -nekaterih serijah je že sama smrt prav .poceni'blago, ki ga prodajajo v samopostrežnih -trgovinah. Nam-es-to da bi se zabavali z otroškimi povestmi in pesmimi, gledajo danes otroci izvedbe reklamnih trikov in veščin. Skratka, pred našimi očmi nam poneumljajo otroke.
Ustvarjanje televizije je nekaj takšnega, kot da bi hoteli zgraditi motor z notranjim izgorevanjem. Lahko bi -se opekli. Tu in tam začutimo željo, da bi vrgli na smetišče nevarnega zmaja s sivimi očmi, toda to ne bi ničesar rešilo. Zdaj -ne moremo več preprečiti otrokom, da ne bi gledali televizije, kot ne moremo preprečiti onesnaženja zraka. Celo v vrtcih se otroci igrajo po zgledih televizije!
JANKO GLAZER za pesniško, esejistično, literarno-izgodovinsko delo. Po samosvoji še ne obrabljeni pokrajinski -tematiki, ki s tenko občutenimi podobami razgrinja pred nami; trpko, tiho in zamišljeno lepoto pohorskih -gozdov in trat, po enostavni jasnosti življenjskih meditacij., ki razodevajo nepodkupljivo modrost v sebi izteh-tane, obvladane osebnosti, in ipo realistično skopi, meizumetničeni obliki, iki se 'tesno in skladno prilega -ideji in vsebini, zavzemajo Glazerjeve pesmi posebno mesto v slovenski -poeziji. Ker je bil že od vsega začetka -tako do zadnjega- vlakna -povezan i-n prepojen z domačo zemljo, -ki ji je — osamljen — daleč od hrupa literarnih novotarij, ostal zvest, je v svoji -težnji po ubranosti zbral moči za premagovanje notranjih napetosti, ki jim -je -dal nazoren, zaokrožen izraz.
Pole-g pesniškega dela šteje bibliografija Janka Glazerja vrsto kulturno in literarno zgodovinskih esejev, razprav in zapiskov in kritik, iki so pomemben prispevek -slovenski kulturni in literarni zgodovini -ter estetski teoriji, še posebno dragocena pa so Glazerjeva pojasnila k liriki Otona Župančiča.
JANKO RAVNIK za skladateljsko, pianistično in pedagoško delo. Skladateljsko delo Janka Ravnika je pomemben mejnik med slogom, ki je imel svoje temelje v 19. stoletju ter med novimi vzori, ki jih je Ravnik s svojimi skladbami utemeljil in potrdil. Že s prvimi skladbami, ;ki jih je
priobčil v Novih akordih, je prerasel večino skladateljev istega kroga. V zborih in samospevih je dosegel veliko mojstrovino v odlični gradnji, v bogati izbiri harmonskih zvez, kakršnih dotlej v našem glasbenem ustvarjanju še ni bilo, ter v natančno in prizadeto interpretirani vsebini besedila. V klavirskih skladbah je bil prvi, ki je -to zvrst dvignil -na slogovno in vsebinsko upoštevanja vredno raven. Njegov opus je dognan in docela uravnovešen. Pomembno je, da je ostalo Ravnikovo skladateljsko delovanje vseskozi aktualno, saj se je z nekaterimi skladbami zadnjih let močno približal sodobnemu izražanju. Kot klavirski interpret je dosegel v komorni igri visoko raven, kar dokazujejo njegovi nastopi posebno v zvezi s .slovitim kvartetom Zika, s katerimi je Ravnik nekajkrat vzorno koncen-tirail. Njegova odtehtana in do velikih tan-či-n razvita interpretacija je bila vzor za mlajše pianistične rodove. Kot klavirski pe-
DARUJTE
zii iukooni skLad!
dagog deluje že več kot štirideset let in je pionir naše klavirske reproduktivne umetnosti. številni pianisti, ki danes javno delujejo kot koncertanti ali pedagogi, so izšli iz njegove šole, medtem ko je še večje število tistih, ki so posredno vezani na- njegov vpliv. Ravnik je postavljal temelje klavirske umetnosti v domala začetniškem okolju in je z nepopustljivo umetniško disciplino odprl pot pravi koncertni igri. Njegov življenjski opus je vsestranski in je na omenjenih področjih več kot petdeset let odločno vplival na oblikovanje slovenskega glasbenega življenja.
INŽ. ARH. BOJAN STUPICA za gledališko režijsko -delo. Njegov umetniški opus sodi po svoji izjemni sklenjanosti in doslednem uresničevanju izvirnega gledališkega -koncepta v vrh jugoslovanskega gledališkega ustvarjanja. V skoraj štiridesetih letih gledališkega dela je Bojan Stupica postal iz -drznega in zanesenjaškega eksperimentatorja zrel gledališki oblikovalec, ki je dosledno utemeljeval in uresničeval svojo vizijo gledališča. V dolgi vrsti tekstov, ki jih je Stupica režiral, se je že zgodaj razkril njegov izredno poglobljeni odnos od ruske dramatike.
O problemu Prešernove osebnosti je v Ljubljani predaval v slavističnem društvu
dr. Boris Paternu.
V	Kranju so podelili tradicionalno Prešernovo nagrado (3000 novih dinarjev) akademskemu -slikarju Milanu Batisti za njegova dela -v voščeni tehniki, ki jih je prvič razstavil letošnjo zimo. Batista se že dalj časa ukvarja s -slikarstvom, v katerem daje prednost predvsem grafiki, študijsko podporo (2800 novih dinarjev) pa so podelili kustosu Prešernovega spominskega muzeja v Kranju Črtomira Zorcu za študijsko potovanje ob obmejnih predelih Avstrije in Italije. Na tem potovanju bo znani prešer-novec zbiral gradivo o našem naj večjem pesniku. V Kranju so priredili še večer posvečen Prešernu, pod naslovom »Komur je sreče dar bila klofuta . . .«
V	Ajdovščini so priredili v 'počastitev slovenskega kulturnega praznika več internih proslav v šolah, pa tudi nekaj javnih akademij.
V	Mariboru so povezali počastitev Prešernovega dne s 500-letnico Gutenbergove smrti, ki je umrl v Mainzu, kjer so v študijski knjižnici odprli razstavo »In.k-unabule«. Razstavljeni so rokopisi -i-n tiski, ročno slikane miniature (iluminacije) ter z roko slikane večbarvne in zlate inicialke iz fonda mariborskih imkunabul (ime za prve tiskane knjige do 1500), med katerimi je tudi nekaj slovenskih ter jugoslovanskih -redkosti. Društvo slovenskih pisateljev je pripravilo za Prešernov dan več literarnih nastopov. Svoje pesmi so brali: Manko Golar, France Filipič in Branko Rudolf.
V	glavnem mestu Dolenjske Novem mestu so slovesno proslavili Prešernov praznik. Obletnico Prešernove smrti so povezali s spominsko slovesnostjo ob obletnici prve uprizoritve Linhartovega Matička in z razstavo o Primicovi Juliji, ki je pokopana na šmihelskem pokopališču pri Novem mestu. Dalje so odprli v Dolenjski galeriji razstavo, na kateri je -govoril Črtomir Zorec, kustos Prešernovega spominskega muzeja v Kranju.
Ravnateljstvo Državne gimnazije za Slovence v Celbvcu ter Združenje staršev vabita na
ples Slovenske gimnazije
ki bo v soboto, dne 24. februarja 1968, s pričetkom ob 20. uri v kletni dvorani Glasbenega doma (Konzerthaus) v Celovcu. Vstopnice, ki stanejo v predprodaji 25 šil., dobite lahko pri dijakih, v pisarni Slovenske gimnazije ter v slovenskih knjigarnah. Za visokošolce, dijake in vojake znaša vstopnina samo 15 šil. Pri večerni blagajni bodo vstopnice po 30 šil.
Prisrčno vabljeni!
Za Združenje staršev	Za Državno gimnazijo za Slovence
dir. Valentin Vaud	dr. Pavle Zablatnik
predsednik	prov. ravnatelj
Proslava v spomin Prešernovega dne
Svečana podelitev Prešernovih nagrad v Ljubljani
mmketn
Dunajska drsalna revija z »Epizodami" navdušuje gledalce
POKRAJINSKI ODBOR KAT. MOŽ vabi na
SREČANJE KATOLIŠKIH MOŽ,
ki bo v nedeljo, 18. februarja 1968, v Mohorjevem domu v Celovcu za može in očete vseh naših dekanij.
SPORED:
Ob 10. uri v Mohorjevi kapeli, Vik-tringer Ring 26, skupna stanovska sveta maša z nagovorom.
Ob 11. uri v Mohorjevi dvorani govor »Koncil o družini« z razgovorom.
Ob 13. uri skupen obed v Mohorjevi obednici.
Ob 14. uri govor zdravnika »Skrivnost spočetja in rojstva« z razgovorom, nato govor »Socialni problemi sodobne družine« z razgovorom.
Ob 16. uri zaključek.
Naj ne bo nobene fare, ki ne bi odposlala na naše pokrajinsko srečanje vsaj po dva moža in očeta.
Pokrajinski odbor
ŠT. ILJ OB DRAVI
Farna mladina iz Št. Janža bo igrala v nedeljo, 18. februarja, ob pol 3. uri (14.30) popoldne veseloigro
»TETA NA KONJU«.
To bo smeha! Pridite, ne bo vam žal!
ŠT. JANŽ V ROŽU
Farna mladina v Št. Janžu priredi v nedeljo, dne 18. februarja, ob 7. uri (19.00) zvečer pri Tišlerju veseloigro
»TETA NA KONJU«.
Obeta se mnogo smeha!
VABILO
Slovensko prosvetno društvo na Radišah priredi v nedeljo, dne 18. februarja 1968, ob pol treh popoldne v dvorani pri cerkvi na Radišah veseloigro
»PRIČARANI ŽENIN«.
Prisrčno vabljeni!
CELOVEC
(Slovenska oddaja radia Celovec)
Že v januarju so nam naši akademiki, svetni in duhovni, pripravili zanimivo oddajo pod naslovom »Pokoncilski pogovori«. V obliki razgovora so nam razložili veliki pomen II. vatikanskega koncila.
V	torek, 20. t. m. ob 14.40 jih bomo slišali drugič. Razgovarjali se bodo o »Liturgiji in cerkvi« in nam razložili zgodovino cerkvenih obredov ter koncilske liturgične sklepe. Na oddajo opozarjamo vse, ki jih zanimajo sodobna vprašanja duhovnega in kulturnega življenja.
ŠT. TOMAŽ NA ČILBERGU PRI CELOVCU
(Pogreb cerkovnika Mihe Novaka)
V	nedeljo, dne 28. januarja, smo pospremili ob ogromni udeležbi ljudstva na domače pokopališče v Št. Tomažu na čilbergu cerkovnika Miho Novaka. Pri pogrebu so bili navzoči sledeči duhovniki: domači g. župnik Jaich, g. župnik Gabruč, g. župnik škof, g. prof. dr. Zablatnik m g. prošt Tra-besinger iz Tinj.
Pokojni Miha Novak je bil 50 let cerkovnik v naši fari v št. Tomažu, star pa je bil 80 let. Z njim je fara izgubila človeka
MAŠNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer Strafie 5, tel. 22 51.
plemenitega srca ter vernega in poštenega cerkovnika. Vsi farani smo ga imeli radi in spoštovali, kajti rajni Miha je bil zmerom dobre volje, cerkev pa je znal tako lepo okrasiti in očistiti, da jo je bilo veselje pogledati. Posebno na dan češčenja 22. novembra preteklega leta je bilo v naši cerkvi tako lejpo, da to redko kje vidiš. Bil je naročnik knjig Družbe sv. Mohorja in krščanskih listov. Poleg tega se je rad udeleževal iger in lepega domačega petja.
Globoko v srce nam je šla lepa pridiga v domačem jeziku g. prošta Trabesingerja, ki se je tudi v imenu našega prevzvišenega škofa zahvalil pokojnemu cerkovniku za petdesetletno delovanje v farni cerkvi.
Dragi mežnar Miha! Počivaj mimo po dolgem utrudljivem delu in bivanju na tej zemlji. Ostalim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje.
Kot znano gostuje te dni v celovški Mestni hali svetovno znana Dunajska drsalna revija.
Letos je že devetič po vrsti, da gostuje pri nas ta slavna Revija. Za svoj letošnji nastop si je izbrala lep program z naslovom »EPIZODE«. V Mestni hali gostuje že od četrtka, 8. februarja, in bo ostala do nedelje, 18. febmarja. Vsak dan prireja dve predstavi, in sicer ob 14.30 in 19.30.
Duanjska drsalna revija navdušuje s svojim izbranim umetniškim programom celovško, podeželsko in tuje občinstvo iz Jugoslavije in Italije. Kdor je videl ta edinstveni, sloviti ansambel, ga ne more prehvaliti. Vsi so si edini v tem, da to, kar so videli letos v celovški Mestni hali, presega vsa pričakovanja. Mimo lahko rečemo in trdimo, da je letošnja drsalna revija »EPIZODE« doslej najvišji dosežek tovrstnih predstav na ledu. Strogi ocenjevalci pravijo, da prekaša celo najboljše tovrstne ameriške ansamble; to so potrdili tudi tisti, ki so videli slavno ameriško drsalno revijo
TINJE - RAKOLE (f Marija Pinkitz, roj. Tischler)
Po dolgi in težki bolezni je ,po končanem 83. letu v Gospodu zaspala gospa Marija Finki tz, roj. Tischler, Drajarca v Raikolah. 45 let je gospodinjila pri Drajarju, zadnjih 25 let kot vdova. Delo in molitev sta Dra-jarjevo mamo spremljali skozi življenje. Oddih je iskala in našla v branju, posebno v zadnjih letih, ko je Drava poplavila večji del posestva in so tudi pričele pešati njene moči.
Svojim sosedom je bila Drajarjeva mama vedno v pomoč in še prav posebno jo je odlikovala ljubezen do otrok, ki so se radi zatekali k Drajarju. Sama je imela štiri otroke, edini še živeči sin pa jev Kanadi.
Ko je bila jx>kojna Drajarjeva mama zadnje tedne priklenjena na posteljo, so jo sosedje obiskovali in tolažili ter pomagali.
Kako zelo pa je bila mati znana in spoštovana, pa je pokazal pogreb 8. februarja. Kljub slabemu vremenu so se zbrali pri hiši žalosti številni sorodniki in tinjski farani, da .izkažejo pokojni zadnjo čast.
Molitve na domu je opravil g. rektor Fr. Brumnik ob asistenci profesorjev dr. Janeza Polanca in dr. Stanka Čegovnika. Dijaki pa so pod vodstvom prof. dr. Cigana zapeli »Nad zvezdami«, kakor je to Drajarjeva mama sama želela.
Mašo zadušnico je opravil g. prof. Mihelič, pokopal pa g. rektor Brumnik in se v slovenski in nemški besedi poslovil od tinj-tske faranke. Pevski zbor pa je zapel »Blagor mu, iki se spočije«.
Velika dobrotnica — posebno dijakov Slovenske ginmazije — naj prejme pri Bogu bogato plačilo in naj si odpočije po tru-dapolni življenjski poti v večnosti! Sinu in vsem ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje!
VELINJA VES (j- Valentin Kropfič)
V torek, 16. januarja zvečer, je po mučni, dolgotrajni bolezni umrl Valentin Kropfič, pri. Mežnar v Velinji vesi, star 76 let. V
»HoIiday on ice« v Ljubljani decembra lani.
Neverjetni blišč različnih barv, popolno drsanje svetovno znanih solistov, naj omenimo samo zvezdo Dunajske drsalne revije Mileno, rdečelasko z zelenimi očmi, ki navdušuje gledalce s svojo vlogo »pajka«, tako je pravzaprav njena zasluga, da ima Revija letos tako velik uspeh. Glasba prof. Roberta Stolza, čudoviti kostumi in enkratna dekoracija so prava paša za oči in pravi športni užitek za vse tiste, ki se navdušujejo nad umetnijami in akrobacijami na ledu.
To je pravi spektakel in živ žav, ki si ga je brezdvoma vredno ogledati. To, kar gledaš pri predstavi Dunajske drsalne revije v celovški Mestni hali, je čisto nekaj drugega kot gledati drsalno revijo v filmu ali na televiziji, kjer je učinek mnogo manjši.
Vstopnina res da ni majhna, toda za to, kar ansambel Dunajske drsalne revije nudi in daje gledalcu, je vredno odšteti denar.
prvi svetovni vojni je bil ranjen v pljuča in je zaradi tega posebno zdaj na stara leta mnogo trpel!
V postelji ni bil, še vsak dan je vstal in šel k svojiim v kuhinjo, pa tudi na večer pred smrtjo je sedel kakor po navadi na divanu in uro prej še veselo zapel. Potem pa je začutil hude bolečine in začel je bruhati kri, se naslonil v naročje hčerke Na-nijie in mirno v Gospodu zaspal. Tako se je za vedno poslovil od svoje družine, ki je bila v tem trenutku zbrana okrog njega!
Na smrt je bil dobro pripravljen in je večkrat prejel sv. zakramente!
Rajni je veliko bral, Mohorjeve knjige, »Naš tednik«, »Nedeljo« in tudi »Družino in dom«. Ko zdaj ni več mogel delati, mu je bilo branje v veselje in kratek čas.
Imel je zelo dober spomin. Nad štirideset let je bil mežnar v Velinji vesi.
Dva č. duhovnika, številni sorodniki in mnogo pogrebcev je spremljalo rajnega na njegovi zadnji poti na velinjsko pokopališče. Č. g. Vošnjak se je na grobu v lepih, zbranih besedah poslovil od rajnega. Pevci pa so mu na domu in na grobu zapeli v slovo!
Naj v miru počiva! Vsem zaostalim pa naše sožalje!
neu von STIHL
Die Kleinsage, dle ganz ruhig in derHand liegt. Der gesetzlich geschiltzteSTIHL-AV-Griff fangtdie Motor-vibrationen ab. Leistung: ca.3,7 DIN PS. Gevvicht: Nur 7,1 kg.
STIHL041AV
Vam nudi kupni dvor
Valentin in Angela BtcuzCf
LIBUCE — PLIBERK
tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
MOŠČENICA (Smrtna kosa)
Tako nepričakovano je v petek, dne 19. januarja t. 1., preminul stari Krdov! Za dva dni ga je vrgla gripa na posteljo in nič hudega sluteč, ga je zvečer zadela srčna kap. Bil je zelo močne narave in v življenju le malo bolan. Bil je kmet z vsem srcem in je polje zelo ljubil. Rad je šel v hlev' in z veseljem pomagal mlademu gospodarju in z njim nosil gospodarske skrbi! Doživel je visoko starost 86 let.
Veliko sorodnikov, lepo število gasilcev in nepregledna množica žalnih gostov je rajnega spremljalo na njegovi zadnji poti. Pevci so mu na domu in na grobu zapeli v slovo. Na grobu se je v lepih besedah poslovil od njega šentjanški župnik Vošnjak. V imenu gasilskega društva in v imenu kmetov pa je tudi zelo lepo spregovoril g. Lovrenc Schellander. Na izrecno željo je bil pokopan v Bilčovs, kjer čakajo vstajenja tudi njegovi starši.
Naj mu sveti večna luč! Vsem ostalim pa naše sožalje.
V	soboto, 27. januarja, se je v ranih jutranjih urah za vedno poslovila od nas dobra Frenčnjakova mama. Le za kratek čas jo je bolezen vrgla na posteljo. Vdana v božjo voljo je trpljenje mirno prenašala. Čez par dni bi dopolnila 80. leto.
Bila je verna mati in ni imela življenja posutega z rožami.
Rodila je enajst otrok, od katerih jih živi še sedem: dva sta majhna umrla, sin Hanzi je padel v vojni, hčerka Mici pa je umrla, ko je dopolnila 14 let.
Moža je izgubila pred 22 leti. Svoje otroke je lepo vzgajala v krščanskem duhu in jim bila verna in dobra mati.
Ob takih prilikah človek le premišljuje: koliko skritega, neznanega trpljenja spremlja mamice na njih življenjski poti, koliko prečutih noči, koliko bridkih solz pretoči mati do svoje smrti, vse v skrbi in ljubezni za svojo družino!
Otroci so dobro preskrbljeni in so ji z vso ljubeznijo stregli na smrtni postelji in se v globoki žalosti od nje poslovili. Na smrt je bila dobro pripravljena in je le nekaj dni prej prejela sv. zakramente!
V	ponedeljek, 29. januarja smo rajno mamo ob obilni udeležbi sorodnikov in drugih žalnih gostov, spremili na pokopališče v Velinjo ves. Pevci so se od rajne mame poslovili doma in ob grobu!
Pogrebne obrede pa je vodil njen nečak č. g. prof. dr. Pavle Zablatnik.
Naj blaga mati mirno v Gospodu počiva! Vsem njenim otrokom m sorodnikom pa naše sožalje!
VRATA
Na Vratih smo spremili Kobnovega Ru-dlna — večnega bandrovca — k Sv. Andražu k zadnjemu počitku poleg njegove matere in očeta. Za vedno so sklenjene roke, ki so znale samo delati — dajati — moliti.
V	teku 45-letnega bivanja v Ameriki je
P A S S A P - pletilni stroji najboljši na svetovnem tržišču. Predvajanje in prodaja: Kiagenfurt - Celovec, Woil-Strick-bar (nasproti kapucinski cerkvi).
Obiščite nas za časa drsalne revije! Ugodno: dralon, mohair, kampe in športna volna v novih modemih barvah.
prepotoval domala ves ta kontinent. Sam s seboj je govoril in molil v domačem jeziku, da ga ni pozabil. Čvrst še na duhu je prišel nazaj v domovino iskat počitka. Žal, pri Kobuvu, na svoji rojstni hiši, kamor ga je iz tujine tako vleklo, ni več našel svojcev. Ni mogel razumeti, da je mogoč tak zločin in da ni nobene institucije v državi, ki bi se pobrigala za pravico od Italijanov razlaščenih kmetov.
Kolikokrat je stal mož na pragu zapuščene svoje domačije, potrt in žalosten, kot hlapec Jernej. Skupno z nečakom Alešem je nosil bolečino po zgubljenem domu.
Znal je Kobnov Rudi delati in štediti. Kot navaden delavec je poslal znaten prispevek .iz Amerike, da so pokrili vaško cerkev z bakrom. Hitlerjanska vojna pa je baker pobrala in krila cerkev v škodo faranov z navadno pločevino.
Med mašo zadušnico je vihar bobnal s tisto pločevino na cerkveni strehi, kot bi zbujal Bog človeško vest po pravici.
Prisrčna hvala Čurbutovi družini v Meg-varju, posebno materi, ki so nudili stricu Rudlnu dom in postrežbo!
Učenke gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabijo vse, ki se radi nasmejijo, na
PUSTNO PRIREDITEV
ki bo na pustno nedeljo, dne 25. februarja 1968, ob 14. uri v telovadnici Gospodinjske šole.
Spored:	Deklamacija, petje
Tri enodejanke:	Začarana gostilna
En dan brez žene Učinkovito zdravilo
Naš dekliški raj
X. zimske olimpijske igre v Grenoblu
Mladina 37 držav tekmuje za zlate, srebrne in bronaste medalje
Dosedanje zimske olimpijske igre so bile doslej devetkrat in to:
1.	Leta 1924 v Chamonixu — Francija.
2.	Leta 1928 v St. Moritzu — Švica.
3.	Leta 1932 v Lake Placidu — Združene države Amerike.
4.	Leta 1936 v Garmisch - Partemkirchnu
—	Nemčija.
5.	Leta 1948 ponovno v St. Moritzu v Švici.
6.	Leta 1952 v Oslu na Norveškem.
7.	Leta 1956 v Gortini D’Ampezzo v Italiji.
8.	Leta 1960 v Squaw Valleyu — Združene 'države Amerike in
9.	Leta 1964 v Innsbrucku v Avstriji.
Pa 'poglejmo, kako so potekala do danes posamezna tekmovanja:
SREDA, 7. februarja:
Presenetljiva zmaga Italijana Franca No-nesa v .teku na 30 kilometrov in s tem zlata kolajna; srebro (2. mesto) je pripadlo Norvežanu Oddu Matinsenu; bronasto medaljo si je osvojil branilec naslova, zmagovalec iz Innsbrucka, Finec Ero Mantyranta.
Hokej na ledu v A-skupini: Sovjetska zveza—Finska 8:0; Kanada — Zahodna Nemčija 6:1; češkoslovaška — Združene države Amerike 5:1.
B-skuipina: Jugoslavija — Japonska 5:1.
ČETRTEK, 8. februarja:
Tega dne je megla ugnala vse. Tako je bil odložen smuk moških, prav tako so bile preložene tekme v bobu in sankanju zaradi slabega vremena.
Hokej na ledu v A-skupini: SZ — Vzhodna Nemčija 9 : 0; švedska — ZDA 4 : 3.
B-skuipina: Avstrija — Romunija 2 : 3.
PETEK, 9. februarja:
Smuk moški: Jean-Claude Kil'ly je opravičil sloves z zmago v olimpijskem smuku in s 'tem prejel prvo zlato medaljo, srebrno pa si je zaslužil Guy Perillat, oba Francoza; tretji je bil Švicar Daetwyler, šele 4. je -bil Avstrijec Messner.
Tek na 10 kilometrov za ženske: V tej disciplini je bila prva Toini Gustafsson (Švedska, po rodu Finka), druga je bila Moerdre (Norveška) in tretja Aufles (Norveška).
Hitrostno drsanje na 500 metrov: Sovjetska drsalka Ljudmila Titova je osvojila prvo zlato medaljo, drugo mesto si delijo kar tri tekmovalke iz ZDA: Mary Meyers, Dianne Holum in Jennifer Fish, bronaste medalje pa zato niso podelili.
Hokej na ledu v A-skupini: Finska — Kanada 5 : 2; Češkoslovaška — Zahodna Nemčija 5 : 1.
B-skupina: Norveška — Francija 4:1.
SOBOTA, 10. februarja:
Tek na 15 kilometrov moški: Prvi in zlata kolajna Norvežan Harald Gronmimgen, drugi Finec Mantyranta in tretji Šved Lar-son.
Smuk za ženske: V smuku je zmagala Avstrijka Olga Pall in s tem prvo zlato za Avstrijo, druga je bila Francozinja Isabellc Mir in tretja zopet Avstrijka Christl Haas.
Hitrostno drsanje na 1500 metrov za ženske: Zlato kolajno si je priborila Finka Katja Mustonen, druga je bila Nizozemka Geijssen in tretja Nizozemka Kaiser.
Hokej na ledu v A-skupini: SZ — ZDA 10 : 2; Švedska — Zahodna Nemčija 5 : 4; Kanada — Vzhodna Nemčija 11:0; Finska
—	Češkoslovaška 3 : 4 in
B-Skupina: Jugoslavija — Avstrija 6 : 0; Romunija — Francija 7 : 3.
NEDELJA, 11. februarja:
Smučarski skoki na srednji (70-matrski) skakalnici: Prvi je bil češkoslovaški skakalec in planiški zmagovalec 1966 Jiri Raška. Presenečenje tega tekmovanja so bili Avstrijci, ki so s svetovnim rekorderjem v smučarskih poletih Reinholdom Bachlerjem in Baldurjem Preimlom osvojili srebrno in bronasto kolajno, medtem ko je dvakratni svetovni prvaik Virkola ostal praznik rok na 4. mestu.
Dvosedežni bob: Eugenio Momti in Lu-ciano de Paolis sta osvojila zlato olimpijsko medaljo, druga sta bila tekmovalca Zahodne Nemčije Horst Floth in Pepi Badier, bronasto medaljo pa sta dobila Romuna Jon Panturu in Nicolae Neagoe. Šele na 4. mesto sta se plasirala Avstrijca Thaler in
Dumthaler in s tem je splavala zlata medalja, na katero sta računala, po vodi.
Drsanje na 1000 metrov za ženske: Zlata kolajna za Nizozemko Karolino Geijssen, srebrna Ljudmila Titova (Sovjetska zveza) in bronasta Dianne Holum (Združene države Amerike).
Nordijska kombinacija za moške: Tu je
pokazala Srednja Evropa kaj zna: prvi Keller, Zahodna Nemčija; drugi Kaalin, Švica; tretji Kunz, Zahodna Nemčija.
Umetnostno drsanje žensk: Nosilke medalj z lanskoletnega prvenstva: Peggy Fleming (ZDA), Ga.by Seyfert (Vzhodna Nemčija) in Hana Maškova (ČSSR) so dobile zlato, srebro in bron tudi v Grenoblu. Na peto mesto se • j-e uvrstila šele Avstrijka Trixi Schuba.
Hokej na ledu: A-skupina: Kanada — ZDA 3 : 2.
B-skupina: Japonska — Norveška 4:0.
mm m Jtocošketn
ŠT. RUPERT pri VELIKOVCU (Tatvina v farni cerkvi)
To pot moramo sporočiti nadvse žalostno novico, ki je v živo zadela vsako krščansko srce naše fare in okolice. V noči od 31. jan. do 1. febr. so neznani predrzni hudodelci vdrli v farno cerkev in si upali vpričo večne luči oropati podobo Matere božje z Jezuščkom iz Marijinega oltarja. Na ta način so nam v jubilejnem letu, ob 50-letnici Marijinega prikazovanja v Fatimi naravnost razdejali, uničili starodavni Marijin oltar. Kajti oltar, na katerem sta ostali samo še podobi sv. Joahima in sv. Ane, na mestu Marijine podobe pa zeva žalostna praznota, ni več Marijin oltar. Farna cerkev in z njo vred farno ljudstvo sta po tem brezprimerno zlobnem dejanju toliko bolj oškodovana, ker je bila ta podoba za podobo Križanega v velikem oltarju naj večji zaklad cerkve. Ta dragocena podoba iz 18. stoletja je bila pred 10 leti posebno posrečeno prenovljena in je zaradi svoje miline imela izredno privlačno moč za domačine in zlasti še za tujce. Neka gospa iz Reichen-felsa v Labotski dolini se pred par leti kar ni mogla ločiti od tega oltarja in podobe, ki jo je vse prevzela; silno je želela, nesti s seboj fotografijo oltarja kot trajen drag spomin.
Sumiti moramo, da je ta naš Marijin kip zaradi svoje lepote postal žrtev dobička-željnosti gotovih brezvestnih ljudi, ki bi radi od takih tatvin zaslužili denar ali pa za dober kup olepšali svoja stanovanja s takimi slikami. Vse prijatelje naše farne cerkve iri fare, v kateri je tako vneto deloval dolga leta in tako rekoč daroval zanjo svojo srčno kri nepozabni rajni župnik Fr. Treiber, prosimo, da nam pomagajo z za-dositilno molitvijo popraviti to nadvse hudo Bogu in Mariji prizadeto žalitev.
ŽIHPOLJE
(Smrt dveh zaslužnih žena)
Meseca januarja se je pri nas dvakrat oglasila bela žema-smrt, in najprej ugrabila Krištofovo Mojco na Dolci vesi, v starosti 81 let. Rajna je bila kmečkega stanu. Dolga leta ni mogla v cerkev. Delali sta skupaj s 'sestro Nanijo, ikd j,e pa še dve leti starejša od pokojne Mojce. En brat je padel v prvi svetovni vojni, drugi pa je umrl naravne smrti doma. Tako sta delali in garali sami.
Deset dni za njo -smo pa ob veliki udeležbi spremili 30. januarja k zadnjemu počitku Lonijo RuB, staro 85 let. Dne 22. januarja je bila še v cerkvi pri sv. maši in sv. obhajilu. V večnost je šla dobro pripravljena. Loni, tako smo jo vsi klicali, je bila žena, kot malo takih. Dokler je mogla, je šla vsak dan k službi božji in pomagala
PONEDELJEK, 12. februarja:
Drsanje na 3000 metrov za ženske: Zlata medalja za Nizozemko Johano Schut, srebrna Finka Kalja Mustonen, 'bronasta Chri-stina Kaiser (Nizozemska).
V biatlonu za posameznike je zmagal Norvežan Magnar Solberg, dragi je bil Rus Aleksander Tihonov in tretji Vladimir Gundarčev.
Hokej na ledu v A-skupini: ČSSR —
Vzhodna Nemčija 10 : 3; Švedska — Finska 5 : 1 in ZDA — Zahodna Nemčija 8:1.
B-skupina:' Japonska — Romunija 5:4.
TOREK, 13. februarja:
Slalom za ženske: Zlata za Francozinjo Marielle Goitschel, srebrna za Kanadčanko Nancy Green in bronasta za Francozinjo Annie Famose. Avstrijki Gertraud Gabi in Brigitte Seiwa,ld sta padli — Olga Pall je bila 9.
Tek na 5 kilometrov za ženske: Zlata za Toini Gustafsson (Švedska), druga in tretja sovjetski tekmovalki Kulakova in Kolčina.
Hokej na ledu v A-skupini: SZ — Švedska 3 : 2, Kanada — češkoslovaška 3 : 2.
peti, čeravno tako stara, pa je še imela tako lep glas. Bila je bralka »Nedelje« in drugih nabožnih Listov in je bila tudi pri Živem rožnem vencu in pri mašnih sestrah, dolga leta pa je pobirala po fari za cerkvene sveče, a zadnji dve leti ni več mogla, ker ji niso več dopuščale noge.
Tudi trpljenje ji ni bilo prihranjeno: mož ji je umrl že po 5 letih zakona in ji je zapustil dva majhna otroka, fantka in deklico, ki je bila tedaj stara komaj sedem tednov. Pred leti pa se je njen sin smrtno ponesrečil. Rajna Loni ni bila častihlepna. V svojem testamentu je gospodu župniku prepovedala, da ne sme biti na njenem grobu nobenega govora in tudi nobenega venca, a kljub temu jih je le bilo. Ker ni izrecno dejala, da pri njenem pogrebu vob-če ne sme nihče govoriti, je imel g. župnik Česen zato v cerkvi lep govor, v katerem se je pokojni zahvalil za vse, kar je dobrega storila za cerkev. Loni RuB je bila tudi pri župnijskem odboru.
Zdaj Lonije ni več, njen prostor v cerkvi pa je prazen, kdo ga bo nadomestil?
Loni in Mojca naj počivata v miru božjem, vsem osladim sorodnikom pa izrekamo naše prisrčno sožalje.
DOBRLA VES
(Delavna Farna mladina)
Dobro Iški farani kličemo mladini, nam in njim samim v ponos: Le -tako naprej! Iz vseh ust smo slišali pohvalo, kako je režiser dobro pripravil igro »črni križ v gozdu«, igralci pa so jo lepo podali. Dober obisk je pokazal, da vas nič manj radi ne gledamo kot filmske igralce z visokimi plačami. Zahvaljujemo se za ves trud. Starši, spodbujajte mladino! Mladina, išči tako skupnost, saj je vam in nam v poduk!
Sovakovi Roziji v Lovankah pa želimo srečen zakon! Naj bi ji bilo življenje v zakonu vedno srečno in zadovoljno!
Soboslikarske vajence sprejmemo. Za hrano in stanovanje poskrbimo. S o b o s 1 i k a r s k i mojster
HANS SCARSINI
KLAGENFURT - CELOVEC, FriedelstraBe 37.
VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI:
Na k, v. 48, 47; 41, 38 in na s. v. 196 m: v ponedeljek in petek, ob 21.30; v torek, četrtek in soboto, ob 18.15.
Na k. v. 41, 38; 31, 10 in na s. v. 196 m: v nedeljo, ob 11.50.
Naslov: Radio Vaticana, Slovenske oddaje, Vaticano.
dacovi aa tiskovni sklad
Angela Wornig, Celovec, 70.—; Marija in Ciril Štern, Djakarta, 86.-; £. g. Franc Vodnik, Preite-negg, 40.—; Johann Loren tscliitz, Ehrenhausen, 50,— šilingov.
Po 20.— šilingov: Avguština Schellander, čahorče; Marija Filipič, Velinja ves; Ana Kropivnik, Velinja ves; Antonija Reichman, Želuče; Angela Stingler, Muškava; Franc Krušic, Velinja ves, Uršula Schellander, Bilčovs; Terezija Eberhard, GroBedling; Antonija Kos, Einbde; Ana Jurca, Graz; neimenovana iz Podrožčice; č. g. Kopeinig, Dobrla ves; Leo-poldima Rasinger, Št. Peter; Bernard StrauB, Žih-polje; Janez Wolte, Apače; Oskar Kuttin, Knittel-feld, J. Št. D., Janez Hlebčar, Weitensfeld, Mat. Ressmann, Reka, ŠL Jakob; Johan Grafenauer, Beljak; Neža Dovjak, Bajtiše; Marija Lobnik, šmart-no/Vovbre, Marija Baumgartner, Bače; Terezija Leitgeb, Pliberk; Valentin Planteu, Ricinje; Marija Dovjak, Šmartno/Rožek; č. g. Anton Miklavčič, Spit-tal; Ljudmila VVertschnig, Škofiče; Alojz Perne, Št. Vid/Gl.; Jožef Golavčnik, Zagorje; Franc Prajnik, Grabalja ves; Vincenc Ogris, Slovenji Plajberk.
Po 10.— šilingov: Ivana Kaltz, Gamlitz; Franc Schmkarschitz, Dunaj; Uršula Simonič, Št. Peter; Angelina Martinšič, Podgrad; J. Koren, Svatne; neimenovana, Radiše; Johan Inzko, Podgorje.
Po 11.— šilingov: Neimenovana, Ljudmila Ožgan, Stari grad.
Vsem darovalcem iskren Bog plačaj!
Na policah
Mohorjeve knjigarne v Celovcu
ZA MLADINO:
Tune Seliškar: Bratovščina »Sinjega galeba«; 111 str. vez...........21.50 šil.
Leopold Suhodolčan: Velikan in Pajac; 212
str., broš................23.— šil.
Najlepše pravljice iz Tisoč in ena noč; 88 str., broš..................8.— šil.
ZA ODRASLE:
Marjan Marolt: Rojstvo, ženitev in smrt Ludvika Kavška; 295 str., vez. 125.—šil. Vladimir Vauhnik: Memoiren eines Mili-tarataches; (v slovenščini: Nevidna fronta); 366 str., vez. 109.— šil.; broš., 90.—
šil.
Jakob Kolarič: Škof Rožman I., 382 str., vez.
100.— šil.; broš. 80,— šil.
K. Vladimir Truhlar: Pokoncilski katoliški
etos; 216 str., vez.......30.— šil.
Brnan Pertl - Miša Krašovič-Pertlova: Naše življenje; 224 str., vez. . . . 21.— šil. Na zalogi imamo tudi razne slovarje: Slo-vensko-uemštki; N emško^slo venski; Angle-šiko-slovenski; Slovensko-angleški itd.
Poleg knjig vam lahko postrežemo tudi z raznimi gramofonskimi ploščami, popevkami, valčki, polkami itd.
RAD IO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 18. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 19. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Pregled sporeda. Za ženo in družino. — 18.00 Koroški pevski zbori: Združena pevska zbora KPD „Bil-ka”-Bilčovs in „Gorjanci”-Kotmara ves. — TOREK, 20. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave, športni mozaik. Pokoncilski pogovor — 2. — SREDA, 21. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 22. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Zeleni gozd je lovčev raj. M. Rus: Stari izreki v novi obleki - 8. PETEK, 23. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. J. špicar: Na verbe. — SOBOTA, 24. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Plesne skladbe iz „Novih akordov” — M. Lipovšek (4.).
C/LEDALIŠČE V CELOVCU
PETEK, 16. februarja, ob 19.30: Wiener Werkel
—	gostovanje s Schtvarz auf WeiB (Črno na belem).
—	SOBOTA, 17. februarja, ob 19.30: Kis me Kate (Poljubi me Kati; musical Samuela in Belle Spe-wacka, glasba Cola Porterja. — NEDELJA, 18. februarja, ob 15. uri: La Boheme, opera Giacoma Puccinija in ob 19.30: Der Burgermeiter (Župan), poučni komad Gerta Hofmanna; predstava je na malem eksperimentalnem odru v Mestnem gledališču. - TOREK, 20. februarja, ob 19. uri: Der Soldat Tanaka (Vojak Tanaka), drama Georga Kaiserja; mladinski A-abonma. — SREDA, 21. februarja, ob 19.30: Vojak Tanaka (Der Soldat Tanaka); 12. predstava za M-abonma in GWG-sreda; 10. predstava za GWK-sreda. — ČETRTEK, 22. februarja, ob 19.30: Kiss me, Kate (Poljubi me, Kati).
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠMIHELU
priredi v nedeljo, dne 18. februarja 1968, ob pol treh popoldne in ob pol osmih zvečer pri Šercerju v Šmihelu kmečko burko v treh dejanjih
„TRIJE VAŠKI SVETNIKI"
Pri igri sodelujejo poleg mladih tudi starejši igralci.
Ljubitelji smeha prisrčno vabljeni!
Akademija v počastitev spomina škofa Baraga
Slovenski škofje so v svoj'em .poluradnem listu »DRUŽINA« od 21. prosinca 1968, št. 2-, razglasili letošnje leto za Baragovo ‘leto. Letos, 19. prosinca, se je namreč dopolnilo sito let, -kar je ob svitu 'dneva Naj-svetejšega Imena Jezusovega odšel v Mar-quettu v Severni Ameriki k Bogu po večno plačilo naš roj alk Friderik Irenej Baraga, prvi Škof Gornj ega Michigana. Začetek tega škofovskega razglasa v »Družini« se takole glasi:
»Dne 19. januarja mine sto let, odikar je v Marquette v Severni Ameriki umrl veliki Slovenec in še večji škof in misijonar Friderik Baraga. S tem dnem začno tudi Slovenci doma in na tujem z Baragovim letom, da se čimbolje oddolžijo njegovemu spominu. Ob stoletnici bo večja slovesnost v stolnici v Ljubljani, kjer je Baraga imel svojo novo maso. Nato bodo slovesnosti po krajih, .kjer je deloval. Veroučitelji bodo otrokom pri verouku govorili o delu, ki ga je Baraga opravil za Cerkev in narod, posebno pa za Indijance. .Družina’ bo prihodnjo številko 'posvetila Baragi. Revija .Cerkev v sedanjem svetu’ (Pastoralni mesečnik, 'ki ga izdajajo slovenski škofje v domovini. Opom. p.) pa je svojo prvo letošnjo številko posvetila Baragi.«
Baragovo leto bo trajalo do 19. prosinca prihodnjega leta. V tem času naj bi domovina kakor tudi vse slovensko zamejstvo um zdomstvo, vsako po svoji moči, počastilo spomin velikega škofa Baraga, ki je 38 let oznanjal Gospodov evangelij ameriškim Indijancem in evropskim ameriškim priseljencem.
Verni slovenski ljudje so se radi odzvali 'klicu svojih škofov. Tudi ameriški in kanadski Slovenci. Takoj prvo nedeljo, 19. prosinca, so se spominjali Baraga v cerkvah. Duhovniki so govorili o velikem škofu; darovali so v sklad za njegovo razglasitev za svetnika, zlasti veliko pa so molili.
Cleveland, osrednja severnoameriška slovenska naselbina, je z zunanjo prireditvijo počastil spomin naslednjo nedeljo, 28. prosinca, s posebno akademijo v Baragovem domu na St. Clair aveniji. Dvorana je bila tokrat veliko premajhna. Iz vsega Clevelanda so prihiteli v velikem številu Baragovi častilci in častilke. Med temi je bilo izredno lepo število mladine. Dvorana sama je bila spominskemu dnevu primerno ozaljšana. Pod Baragovo podobo na čelni steni je gorela drobna lučka, zraven pa je 'bila vaza s šopkom svežih rdečih nageljnov.
Po pozdravnem govoru je najprej moški zbor slovenske župnije Marije v nebesa vzete v Colliinwoodu zapel Baragovo himno, skladbo profesorja Matije Tomca. Preprosta, a izredno lepa vsebina, odlična skladba, vzorno podana, ki je napravila na vse globok vtis. V Clevelandu smo imeli tokrat
prvič priložnost, slišati; jo. Himni je sledil trio zbora Mladih harmonikarjev. Gorše Ivo, Jereb Tonček in Nemec Tonček, prva dva s harmoniko, tretji kitaro, so samozavestno zaigrali iz venčka slovenskih narodnih pesmi »Navzgor se širi rožmarin«. Za triom je Marta Melaherjeva oblečena v slovensko narodno nošo, lepo deklamirala Baragovo prigodnico »Pozlatite mu spomin!«
Njej je sledil slavnostni -govor. Pisatelj Karel Mauser je v polurnem govoru umetniško prikazal Baragovo življenje in delo. Predstavil je Barago na veliki prelomnici časov po francoski revoluciji, ko je po toliki preliti krvi vstajala nova Evropa, ko je prihajal čas, v katerem se je začel dvigati mali človek, ki je bil dotlej brez veljave, brez glasu. In Ikakor je to navadno ob velikih prelomih časov, da te sprožijo veliki ljudje, tako so tudi Slovenci v tem času dobili tri svoje velikane duha: Friderika Barago, roj. 1797, Antona Martina Slomška in Franceta Prešerna, oba rojena 1800. Svoj govor je pisatelj zaključil z naslednjo prošnjo molitvijo:
»Malovaška graščinica še stoji; trebanjski grad je še vedno lep, toda Baraga bo preživel oba. Duh velikega slovenskega misijonarja je vtisnil svoj pečat na ameriško zemljo. In mi vsi, ki danes na 'tej zemlji živimo, moramo s spoštovanj em samo sledili stopinjam svetega moža, iki v tej zemlji ni iskal ne zakladov ne udobja, temveč je vanjo prinesel sebe in vse svoje zmožnosti v blagor drugim. Daj Bog, da ibi proces, ki se je začel, našel milost v 'božjih očeh ter
da bi Slovenci doživeli čas, ko bi se mogli škofu Baragu javno priporočati. Naj bi ta naša skromna akademija v nas vseh .poživila vero in upanje! Molimo, kakor je molil stari Indijanec White Clo-ud: O, Oče, katerega glas slišim v vetru in kii is svojim dihom daješ življenje svetu, sliši me! človek sem. pred Teboj, eden Tvojih otrok, majhen in šibek, daj, da bom hodil v lepoti! Daj, da v mojih očeh odseva rožnata in vijoličasta barva Tvojih zahodov! Daj, da bodo moje roke spoštovale, kar so Tvoje ustvarile! Daj, da bodo moja ušesa poslušala Tvoj glas! Napravi me modrega, da bom spoznal stvari, ki si jih nas naučil, m da bom razumel pridige, skrite v listju in pesku! Daj mi moč, Oče, da ne bom skušal biti večji od mojih bratov, marveč da se bom boril zoper največjega sovražnika — zoper sebe samega! Daj, da bom vedno pripravljen priti k Tebi s čistimi rokami in z jasnimi očmi, da bom takrat, ko mi zaide življenje kakor večerna zarja, brez sramu mogel stopiti pred Tvoje obličje! Mislim,« je zaključil govornik, »da bi takšna bila Baragova molitev, če bi jo bil on zapisal. Naj- pa 'bo naša ob tej veliki njegovi stoletnici!«
Po Mauser j ev-em govoru se je še enkrat enako udarno oglasil harmonikarski trio, sedaj z novo narodno »Sijaj, sijaj, sončece«. Za njim pa je moški zbor župnije Marije v nebesa vzete zapel še narodni budnici »Po-bratimiija« in »Triglav, moj dom«. Za zaključek akademije pa je Father Jožef Varga z vso dvorano opravil znano Rožmanovo molitev za Baragovo beatifikacijo. Lepše in spoštljiveje akademije ni bilo mogoče zaključiti.
Janez Sever
VZGOJNI KOTIČEK:
Varen prehod čez cesto
Kot kažejo statistike, je med prometnimi ponesrečenci zelo veliko otrok. To žalostno dejstvo je vredno vse naše pozornosti in zato spregovorimo danes o tem, ali pravilno učimo otroke, kako naj prečkajo prometno cesto, da bodo čimbolj varni. Navadno učimo otroke, naj se ne zadržujejo na cesti. Kadar pa morajo prečkati cesto, pravimo, naj pogledajo na levo in na desno, nato pa naj hitro stečejo čez cesto. Ta metoda vzgajanja otrok je pri nas precej splošna. Pogosto lahko vidimo, kako malčki tečejo čez cesto, vzgojiteljica pa pazi na prihod vozil.
Poučevanje otrok, naj stečejo čez cesto, pa je botrovalo že marsikateri nesreči. Napačno je namreč učiti otroka, naj steče čez cesto, potem ko se je prepričal, da je cesta prosta.
Otrok naj gre čez cesto počasi, korakoma in nikoli naj ne 'teče. Učiti otroka, posebno mlajšega, naj steče čez cesto, pomeni, da
ne poznamo otrokove duševnosti in da se ne znamo vživeti vanj. Mislimo, da čim krajši čas bo otrok na cesti, tem manjša je verjetnost, da bo doživel nesrečo. Takšno sklepanje pa je zgrešeno.
Če učimo otroka, naj pogleda, če je cesta prosta, nato pa naj steče čez cesto, ga usmerimo na tisto, -kar je za otroka privlačno in to je tek, odvračamo pa njegovo- 'pozornost od vozil. Otrok se osredotoči na tek in tudi če gleda prihajajoče vozilo, ga ne vidi ali pa precenjuje hitrost svojega teka, ker nima tehničnega znanja o hitrosti vozil, in skoči pod kolesa.
Pravilno in nujno je, da v družinah, predšolskih ustanovah in šolah učimo otroke, naj se prepričajo, če je cesta prosta, nato pa naj korakoma (raje počasi kot hitro) prečkajo cesto.
Če bomo otroka učili, naj gre počasi čez cesto, otrok ne bo skoncentriran na privlačen tek, ampak predvsem na prihajajoča
Janez Jalen	45
zz Ograd |
Bolj zato, da bi ne zastal pogovor, kakor pa zares, je pričela Logarica opravičevati svojega Janeza: »Ne smete zameriti našemu. Drugače je dober človek, le norčijie rad zganja; pa ne misli slabo.«
»Franca! še ne veste ne, kako dobrega moža imate.« Pavla se je morala ugrizniti v ustnico, da je zadržala solzo.
»Kar dobro se razumeva,« je potrdila Logarica.
»Boga zahvalite. Midva z možem se nisva. Razšla sva se im se, kakor kaže, več ne pobotava.«
Logarica je obmolknila. Videla je, da gospa le s težavo odgovarja. Samo proti mizi ob jezera gleda in od razburjenja skoraj trepeta. Kako, da se tako zelo zanima za čudaškega tujca.
Staničeve Filip ni 'povabil, naj prisede. Spregovorila sta samo nekaj besed. Prav takrat je šla Polonca mimo mize. Olga se je naježena vrnila k bivši kaznjenki Luši-novi. Na vprašanje, če ni bilo nič, Evgeniji ni odgovorila. Potepeno, kakor izpod-repen pes, je Staničeva odšla z razsvetljenega vrta.
Oče je zaostal pri znancih. Polonca pa je naglo prihitela nazaj k mizi.
»Kaj si slišala, Polonca?« je bila Pavla nestrpna.
», — Filip, me še kaj poznaš?’ — je nago-
vorila ženska gospoda. Tujec se je pa naredil, kakor da je ne razume. Jaz za trdno vem, da slovenski zna. Mi je povedala Rusova Rezka, ki služi pri Malnarju za sobarico, da je tisti belo oblečeni gospod z njo vedno govoril slovenski. In nazadnje ji je dal lepo postrežnino. Tudi italijanski ni hotel razumeti, pa tudi nemški ne. Ženska se je namrdnila, se zasukala in odšla, jaz sem pa morala iti še malo naprej, preden sem se mogla vrniti. Drugače bi gospod koj vedel, da sem namenoma prisluškovala.«
»Dobro si opravila,« je pohvalila gospa Polonco. Pavla je sedaj še manj vedela, pri čem je. Ali se moti? če res zna slovenski in če ga je Staničeva kar s Filipom ogovorila, potem je Olgo zatajil in noče imeti z njo več opravka. Zakaj je na ikres bežal pred njo, lastno ženo, 'ko jo je spoznal skozi daljnogled, pa Pavla sploh ni mogla več razumeti. Ali Filip še vedno hoče, da ga ima za mrtvega?
Ne, 'v teh mučnih dvomih ne more več živeti. Vsaj. prepričati se mora, če je moški tam ob jezeru res Filip ali ne. Nocoj ji ne uide. Preseneti ga, da se prej izda, preden se utegne potajiti. V narodni noši jo zdaleč ne spozna, posebno, če gre še Polonca z njo.
Pavla se je odločila.
»Polonca!«
»Prosim, gospa!«
»Poizkusiva midve, če bi gospod hotel naju razumeti slovenski.«
»No le, gospa.«
»Pa če se jaz ustavim, pojdi ti kar naprej in ti ni treba več prisluškovati.«
»Kakor želite, gospa.«
»Pojdiva, da nama doktor ne uide. Gospod je že -plačal.« Pavla se j-e izdala, da Filipa ves čas natančno opazuje.
In sta vstali in šli. Pavla v košati avbi, Polonca pa v nizki zavijački. Vse se je oziralo za njima in Pavla je opazila, da je tudi beli tujec postal pozoren. Namenoma se je obračala od njega proč in se mu počasi bližala. Da, nocoj 'popravi, kar je zagrešila takrat v Andrejevi družbi pri Zlati ribi v Gorici, fco jie prezrla .pozdrav lastnega moža. Sama ga nagovori. Pravzaprav je dolžna to storiti in še najbolj ga iznenadi. Vse mogoče izgovore je znala poiskati Pavla in se niti zavedala ni, da jo predvsem žene radovednost.
Prišli sta vštric male mizice. Polonca je hodila spredaj. Doktorju je bila očividno všeč. Ozrl se je za njo. Pavla je medtem natančno pogledala njegov obraz. Da, on je in nihče drugi. Nad levim očesom ima brazgotino. Ta hip sta se že srečala z očmi.
»Dober večer, Filip!«
Doktor Andrejčič se je zdrznil in od presenečenja obstal kakor ukopan.
»Ne skušaj se potajiti! Je že prepozno.«
»Pavla!«
Ime svoje žene je Filip bolj dahnil kakor pa izgovoril.
»Zakaj bežiš pred mano?«
»Sem mislil — Sem — Saj sem ti sporočil, da me imej za mrtvega.«
»Dokler živiš, ne moreš biti mrtev. Najmanj zame.«
»Če želiš, se umaknem z Bleda.«
»Zavoljo mene ni treba nikamor hoditi.«
»Tak, si še voljna govoriti z mano?«
vozila. Če pa bo vseeno spregledal vozilo, bo voznik lažje preprečil nesrečo, če bo otrok šel čez cesto počasi, kot pa če bi tekel. Pa tudi otrok bo v nenadni nevarnosti lažje sam pravilno reagiral in odskočil.
Pomislimo tudi na to, da tudi odrasli ne tečemo čez cesto, ampak stopamo normalno. Zakaj bi učili otroke drugače?
Veliko število ponesrečenih otrok v prometu je vsekakor tudi posledica nepravilnega poučevanja otrok. Otrok teče čez cesto, skoči pod vozilo, voznik nima časa zavreti in nato čitamo, da je »nepreviden« otrok ipovzročil nesrečo. Otrok ni niti previden niti nepreviden, ker j.e pač otrok. Previdnost zahtevamo od odraslih, ne moremo pa je pričakovati od otrok. Če voznik opazi na cesti otroka, mora vedno računati s tem, da otrok ni previden in da lahko skoči pod vozilo.
Naj zaključim: poučujmo otroke, naj prečkajo cesto počasi, vozniki pa naj se zavedajo, da lahko pričakujejo previdnost samo od odraslih.
_________ J- T.
»TONE TOMŠIČ« JE GOSTOVAL
V	ČSSR
Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« iz Ljubljane se je pred dnevi vrnil z uspešne turneje -po češkoslovaški. Mladi ljubljanski pevci so pod vodstvom digirenta Marka Muniha predstavili svoj širok repertoar umetnih in narodnih pesmi domačih ter tujih avtorjev slovaškim poslušalcem v Bratislavi in Košicah, spotoma pa so nastopili: tudi na Dunaju. Povsod jih je občinstvo nadvse prisrčno sprejelo ter z veliko pozornostjo spremljalo vsa zborova izvajanja, saj, je imelo tokrat -priložnost slišati zanj' 'bolj ali manj, tuj, program.
RAZSTAVA O PESNIKU SIMONU
GREGORČIČU
V	narodni in univerzitetni knjižnici so v počastitev slovenskega kulturnega 'praznika Prešernovega dne priredili razstavo »Pesnik Simon Gregorčič«. Razstavljeno gradivo obsega kronološko razvrščeni pregled Gregorčičevih objav v slovenskem revia-1-n-em tisku -in knjižnih izdaj njegovih -poezij ter izbor iz literature o pesniku. Tiske dopolnjujejo Gregorčičevi izvirni -rokopisi in izbor iz korespondence s .pomembnejšimi sodobnimi slovenskimi kulturnimi delavci. Razstava bo odprta do 23. februarja (razen nedelj) med 10. in 12. ter 16. in 18. uro.
OUacnz muz ucUw
naročite v
MOHORJEVI knjigarni!
»Še. Samo sedaj se morava razi-ti. Ljudje postajajo pozorni. Lahko noč!«
»Lahko noč!«
Filip ni več sedel. Odšel je. Pavla se je pa vrnila k Logariei. Tresle so se ji noge. Sesti je morala in naročila je zase in za svoje povabljene še črno kavo.
»No vidite, gospa, da sem prav vedela. Gospod govori slovenski. To sem še slišala. Več pa ne.« Polonci se je dobro zdelo, da je njena obveljala. Bila je pa -sedaj silno radovedna. Ni se mogla premagati.
»Gospa! Saj vidva se s tem čudakom že od prej poznata?«
»Da. Iz Gorice. Pa se že več let nisva videla. Gospod je hodil po svetu.«
»Pa je res doktor in se piše Liip Anderson?«
»Doktor j-e res. Ime je pa malo potujčil.«
»Pa —?«
»Ne izprašuj, Polonca! Ni lepo, če so mladi ljudje preveč radovedni,« je ustavila hčerino radovednost Logarica, ki je opazila, da Pavla o svojem znancu le nerada govori. Kot izkušena žena je tudi koj uganila, da poznanstvo med doktorjem in gospo sosedo mi samo površno. Globlje korenine ima. Saj gospa od same zamišljenosti kar nič več ne govori in komaj še sliši, kaj se drugi pogovarjajo. Utrujena je videti in se ji niti vstati več ne ljubi. Da ji pomore, je Franca opomnila: »Bi šli domov? Pozno je že.«
Pavla j-e poravnala račun, čeprav se je Logar 'branil. Nazadnje j-e pristal in se ponorčeval, češ da je gospa vendar nekaj dolžna, ko je imela za ves večer na -posodo hčer, proti koncu pa še moža. Pri tej pripombi se jie Pavla bridko nasmehnila. Logariei je ne-
1	R - 1	°° S °° A 00	N ” O	B °° 1	R, °° /\-°°	N " j		E
asih so stvari tudi čisto drugačne,« se je oglasil po dolgem molčanju urednik, gospod Zach. »Pogosto človek ne ve, ali gre za slabo vest ali morda bolj za domišljavost in neko .potrebo ipo postavljanju. Gotovo bi tega ali onega poklicnega hudodelca kratko malo razneslo, če ne bi mogel kdaj pa kdaj zbuditi pozornosti s svojimi dejanji. Mislim, da bi se mnoga hudodelstva nikoli ne zgodila, ko bi se družba sploh ne zmenila zanje. Takega do kraja prebrisanega izvedenca kar pogreje, če se j.avnost močno zanima zanj. Saj ne bom rekel, da ljudje kradejo in ropajo samo zavoljo take j slave. To počenjajo zavoljo denarja, iz lah-komišljenosti, pod vplivom slabe družbe. Ampak — samo da so kdaj, zaduhali to auro popularis (dih javnega mnenja), pa se bo zbudila v njih nekakšna želja po veličini; saj, tudi ni drugače pri politikih in drugih osebah v javnem življenju.
Precej: let je že minilo od tedaj1, ko sem urejal izvrstni Okrožni tednik ,Glasnik z
vzhoda’. Po rodu sem sicer z zahoda, ampak ne morete si misliti, kako vročekrvno sem se bojeval za pokrajinske koristi vzhodne Češke. Ta vzhodna Češka je dežela blagih hribov, kakor naslikana s svojimi vrstami češpelj in svojimi tihimi potočki; jaz pa sem iz tedna v teden dramil ,naše žilavo hribovsko ljudstvo, ki se mora tako trdo bojevati z neprij;azno naravo in z vlado, ki ga zapostavlja’. Gospoda moja, to je lahko teklo s peresa in je prihajalo prav od srca! Samo dve leti sem deloval tam. Vendar sta mi ti dve leti zadostovali, da sem tamkajšnje ljudi prepričal, češ da so žilavi hribovci, da ju njihovo življenje junaško in trdo in da je njihova dežela sicer uboga, vendar pa otožno lepa iin prava hribovska dežela. —
:	Mislim, da časnikar ne more doseči več, kot
da spremeni okolico Časlava v nekakšno Norveško. To vam je primer za to, kakšne velikanske naloge lahko rešuje časnik.
Saj vam je znano, gospoda moja, da mora urednik na podeželju skrbeti predvsem za domače novice. Nekoč me je ustavil policijski komisar in rekel: .Nocojšnjo noč je , neki malopridnež izropal prodajalno gospoda Vašate, trgovca z mešanim blagom. In kaj boste rekli k temu, gospod urednik, ta capin je tam napisal pesem in jo pustil na prodajni mizi! Ali ste že slišali kdaj o taki predrznosti?’
.Pokažite mi to pesem!’ sem brž poprosil. ,To je nekaj za moj ,,Glasnik”. Prav debelo boste gledali, ko boste videli, kako vam bo tisk spravil v roke tega človeka. Vrh tega pa, gospod, zamislite si, kakšna senzacija bo ta zgodba za naše mesto in za vso okolico!’
Po daljšem prigovarjanju mi je dal pesem in natisnil sem jo v .Glasniku z vzhoda’. Povedal vam jo bom, kolikor se je danes še morem spomniti. Glasila se je neka-tanko tako kakor prvo!’
Ena, dve, tri, štiri in pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst že ura bije — čas za tatinske umetnije.
Komaj da si odpahnem duri, že nekdo jo po ulici prikuri; a kdor je tat, se ne zboji; korakov glas se kmalu izgubi.
Poslušaš v temi, koti vsi molče, in slišiš: glasno bije ti srce.
Srce m jaz — oba osirotela!
O mati, glasno bi jokala, ko bi še živela! Na svetu marsikdo res nima sreče ... Nekje šušlja, pač miš tam nekaj vleče. Sama sva v sobi, tatova na pohodu, natresem ji drobtin na slepo tja po podu, pa ne pokaže se — ne vem, kje zdaj tiči, tat je že tak, da se še sam tatu boji.
In v takem slogu je šlo naprej do konca, ki se je glasil:
In marsikaj bi ise še zapisalo, ko bi svečave ne bilo premalo.
To pesem sem torej natisnil in zraven napisal obširno psihološko in lepoznanško obravnavo. Poudarjal sem, da je pesem baladnega značaja in zgovorno slika mebko-čutno pesnikovo dušo. Stvar je bila senzacija prav posebne vrste.
Listi nasprotnih strank in iz drugih okrožnih mest so trdili, da je vse skupaj čisto iz trte izvito in ponarejeno. Drugi sovražniki vzhodne Češke so spet izjavili, da je pesem ukradena, da je okoren prevod iz angleščine in kaj vem kaj še. Ko sem bil ravno sredi najlepše polemike v korist našega okrožnega tatu, se je nekega dne oglasil pri meni policijski komisar in rekel:
,Vi, gospod urednik, zdaj bi pa že lahko končali s tem svojim prekletim tatom! Kar zamislite si, ta teden je že spet izropal dve stanovanji in eno trgovino, in vsakokrat je
ležala na kraju storjenega dejanja dolga pesem!’
,Sijajno! Takoj jih natisnemo!’
,Vam bi bilo to že pogodu, gospod/ je zagodrnjal komisar, ,ampak saj to bi se reklo, da dajemo temu človeku potuho! Saj krade samo še iz pisateljskega častihlepja! To bomo zdaj končali, ste razumeli? Napišite, da so njegove pesmi zanič, da jim manjka oblike ali razpoloženja ali kar že hočete! Miislim, da !bo malopridnež potem nehal krasti.’
,Hm,’ sem dejal, ,to 'bo bolj težavno, ko smo se že talko zelo zavzemali zanj. Pač pa kratko malo ne borno natisnili nobene njegove pesmi več in s tem 'bo stvar opravljena/
V prihodnjih dneh je bilo izvršenih še pet tatvin s pripadajočimi pesmimi. .Glasnik z vzhoda’ pa je molčal kakor grob. Bal sem se edino tega, da bi se utegnil naš tat v užaljenem pesniškem ponosu preseliti v tr-navsko ali v taborsko okrožje in zalagati s svojim gradivom tamkajšnji okrožni tisk. Le kako bi se tedaj napihnili tisti revčki!
Videti j e bilo, da j e naš molk tatu nekoliko zmedel. Tri tedne je bil mir pred njim. Potem se je začelo znova, spet tatvine, samo da je pripadajoče pesmi pošiljal kar naravnost v uredništvo .Glasnika z vzhoda’. Glasnik pa je ostal trd. Deloma se nisem hotel zameriti krajevnim oblastem, vrh tega pa so bile pesmi zmerom slabše. Pesnik se je začel ponavljati in se mučil z vsemi mogočimi romantičnimi okraski. Z eno besedo, začel se je vesti prav tako kakor resnični pesnik.
#
Neke noči sem prišel iz gostilne domov, požvižgavajoč kakor kos, in uprasnil sem vžigalico, da si nažgem petrolejko. Tisti trenutek je nekdo izza mojega hrbta' pihnil v vžigalico, da je ugasnila.
,Ne prižigajte luči!’ je rekel globok glas. ,Jaz sem tu!’
,Aha,’ sem dejal, ,in za 'kaj gre?’
.Prišel sem vprašat/ je rekel globoki glas, ,kaj je z mojimi pesmimi/
.Človek božji/ — sem rekel — še vedno nisem imel niti najmanjšega pojma, za kaj je šlo — ,zdaj vendar niso uradne ure! Pridite jutri ob enajstih!’
.Seveda, da me boste dali zapreti/ je bridko rekel glas. ,Tako ne gre! Zakaj ne tiskate več mojih pesmi?«
Tedaj se mi je posvetilo. To je ‘bil naš tat. ,0 tem bi se dalo povedati marsikaj/ sem odvrnil. ,Usedite se, mladi mož! Če že hočete vedeti, vaših pesmi zato ne tiskam, ker so zanič. Tako!’
.Zdelo se mi je/ je boleče izjavil glas, ,da niso — da niso nič slabše od prve/
,Prva je še nekako šla/ sem ga zavrnil strogo. ,V njej je bilo še pristno čustvo, razumete, imela je še intuitivno svežost, neko neposrednost in moč doživljanja, razpoloženje je bilo v njej, vse mogoče je imela. Ampak druge, prijatelj moj, niso bile vredne piškavega oreha!’
,Pa saj sem jih vendar,’ je ječal mož v temi, ,saj sem jih vendar pisal — pisal natanko tako kakor prvo/
,Saj to je ravno tisto/ sem rekel neizprosno trdo, .ponavljate se. Spet ste napisali, da ste zunaj slišali korake .. .’
,Ko sem jih pa res slišal/ se je branil glas, ,gospod urednik, pri kraji mora človek na-
MILKA HARTMAN:
(VeieLL eaSL
Spet je prišel tisti čas, ko veselo bo pri nas: mati bodo krapov spekli, atej bodo v kaščo tekli, da prinesejo klobas — tistih tolstih, tam na levi! Mati skuhajo jih drevi.
V goste bomo povabili iz soseščine na vasi vse prijatelje, vse znance, mlade in očete, mam’ce; pa se bomo veselili v bratstvu mošt domači pili, v pesmi pusta počastili ...
Pust le kratko bo pri nas.
Le prekmalu to veselje, smeh in radost v srcu mine. Ko pa v postu bode v skledi le krompir in kislo zelje — in zabele nič na sredi — bomo pa cedili sline ...
Brez pokore nam ni moči priti do Velike noči!
penjati ušesa, ali je zunaj slišati katke korake/
,In spet je bila zraven miš,’ sem nadaljeval.
,Hm, miš/ je malodušno rekel glas, ,-kaj pa naj naredim, ko je zmerom tudi kaka miš zraven? Sicer pa govorim o miši samo v treh pesmih/
,Z eno besedo, iz vaših stihov se je razvila puščobna literarna rutina. Brez izvirnosti, brez inspiracije, brez obnavljanja čustev. Dragi prijatelj, tako to ne gre! Pesnik se se ne sme ponavljati/
(Dalje na 8. strani)
KAREL ČAPEK:
O Littievi&ifi tatu
hote prišlo na misel: »Kaj če oni, ki je samotno sedel oh jezeru, mi bil gospe Pavle pravi mož?«
Doma je Pavla koj. legla. Preden je zaspala, pravzaprav samo malo zadremala, je Bled iže davno potihnil in se spet zavil v temo. Zjutraj jie ibila že s svitom budna. Vstala je, se oblekla im šla na verando. Sinočnje misli, 'ki niti v sanjah niso povsem zastale, so spet oživele.
Da Fili.p Staničeve niti poznati več ne mara, je bilo več 'kakor gotovo. Zatajil jo j,e sam od sebe, ne morebiti zavoljo nje. Saj niti vedel ni, da sedi 'njegova žena na vrtu in ga ves čas opazuje in da deklič v narodni noši prisluškuje po njenem naročilu. Nekaj je že. Pa 'komaj prah proti gori trpljenja, ki ga je morala Pavla prestati prav zavoljo 'te ženske. In sedaj se druži Staničeva še z Evgenijo Lušin. Ta izkvarjenka jo je v kaznilnici mučila ob vsaki priložnosti. In se je z gnusom spomnila Pavla, da je prav to Olgo Eilip včasih objemal in poljuboval in živel z njo. Ne sme se spomniti! še roko bi nerada dala Filipu. Pavlo je zmrazilo, čeprav ni 'bilo jutro hladno. Andrej- bi jo -po pravici lahko zaničeval, če bi spet začela živeti s Filipom. Govorila bo še z njim, s , Filipom. Temu se ne more več ogniti. Več pa nič. Sicer pa niti namignil ni, česa si želi.
Pavia je zrla na jezero. Rožnato razkodra-na se je ogledovala v narahlo vzvalovljeni gladini jutranja zarja. Po cerkvah naokrog je zvonilo dan.
Čofotanje vode je Pavlo predramilo iz zamišljenosti. Kdo plava navsezgodaj pod njeno vilo? Preden je mogla jasno razlo-
čiti, je poskočila iz jezera n;l breg srnica Miška. Jooj!
Pavla je stekla na vrt. Miška se je prestrašila in ni vedela, ali naj plane nazaj v jezero ali naj kam drugam zbeži. Nazadnje se je skrila v svojo kočico.
»Počasi se že spet sprijazniva,« je rekla gospodinja -in odšla po kruh, Miška je gotovo lačna.
Dolgo je morala Pavla prigovarjati, preden je srnica spet jedla iz roke: »Revica. Gozd te je zbegal. Pa samo, da si se spet vrnila!«
Med pogovarjanjem s srnico so se vrnile misli na Filipa. Če bi mogla bitii snidenja z možem vsaj pol toliko vesela, kakor se je razveselila Miške.
Pavla je odšla po belo posuti stezi med rosno travo. Kmalu je priskakljala za njo srnica. Svetlo jo je gledala z velikimi očrni, kakor bi ji hotela povedati, kaj je doživela zunaj v svobodi.
»Filip, 'Filip! Ta bi šele znal pripovedovati o življenju v svetu.«
Vzšlo je sonce in po-srebrilo jezero. Ljudje so hiteli na d-elo, gospa Pavla pa se je čutila tako izmučeno, da je odšla nazaj v spalnico. Spet je legla in koj trdo zaspala. Kakor bi jo bila srnica Miška, ki se je vrnila s svojega prvega ženitovanja, -povsem pomirila.
Zvon želja
Marija, k Tebi, uboge reve, mi zapuščeni vpijemo.
Po cesti proti Mlinem je prispel prvi voz romarjev. Dolga pot iz Savinjske doline do
Bleda je bila konja utrudila. Povešala sta glavi in voznik ju ni več priganjal, da bi tekla. Štajerci na lestvenem vozu, vsi zaprašeni in naveličani sedenja m tresenja, so s podolžnih klopi občudovali lepoto kraja in se veselili, da se skoraj popeljejo po prijetno ribajoči vodni poti na otok, h Kraljici nebes. Nekatere ženske je zaskrbelo, kaj bo, če se ladja prevrne.
Vozovi so prihajali drug za drugim, natrpane ladje so prepevale pobožne pesmi in zvon želja s-e je čedalje bolj pogosto oglašal.
Iznad bohinjskih gora je jezero obsevalo sonce, se skrilo kdaj pa kdaj za oblak in se bližalo zatonu. Da bi le vreme obstalo!
Otok in domačije ob jezeru, ki spadajo pod Marijin zvon, so se pripravljale, da čim lepše proslave god svoje Zavetnice, mali šmaren, rojstvo Marijino. Iz hiš j-e dišalo po pogači in štrukljih In še drugih dobrotah, da bo jutri s čim postreči sorodnikom, ki so jih bili povabili na cerkveni semenj.
Tudi vila gospe Pavle, skrbno posnaže-na im za praznik pripravljena, je z napečenimi poticami, zaklanimi piščanci in s postrvmi iz Save Bohinjke čakala na goste. Kaiko, da ju še ni? Služkinja Kristina, najmlajša sestra prejšnje Barbke, je bila že vsa nestrpna. Bleda se je bila tekom let naveličala in si želela nazaj v Brda. Posebno še — Bože Barbka .povedala, kako in kaj.
Gospa Pavla je napovedana obiskovalca pričakovala prej z zaskrbljenim kakor pa z veselim obrazom.
Romarjev na otoku se je bilo že dokaj nabralo. Prihajali so pa še vedno novi. Selčami in Poljanci prek Jelovice, Korošci
izza Ljubelja čez Zelenico, Primorci čez Bačo v Bohinj, naprej pa po cesti skozi Sotesko. V Lesce je pa iz spodnjih in zgornjih krajev vozil vlak. Zvon želja kar nič več ni utihnil. Srnica Miška je pristopicala >k jezeru, pomočila smrček v vodo in pila. Po prašni cesti od leške strani je -pridrdra-la -kočija in se ustavila pred vilo gospe Pavle.
Kristina je malo manj, kakor -čakala na pragu. Veselo je pozdravila, pa že hitela svoji Barbki jemati iz rok težko košaro, doktorju Vipavcu pa njegov mali kovček.
Pavla je prišla naproti do vrat na vrt: »Pozdravljena! Sem mislila že, da vaju ne bo.«
»Vlak je imel zamudo. Trume romarjev se je pripeljalo na Brezje in na Bled.«
»Se mi je zdelo.«
Doktor Vipavec je kakor pomišljal, če bi prestopil prag ali ne. »Še vedno je zagrenjen,« je uganila Pavla in rekla: »Lepo je, Andrej, da tudi ti prideš pogledat po dolgih letih "moje novo domovanje.«
»Ga nismo lahko spravili na pot,« j-e brz zatožila zdravnika svakinja Barbka: »Z Blažem sta se skoraj sprla, preden se j-e vdal.«
»Kar tiho bodi! Drugače te zatožim Pavli, zakaj si me hotela imeti s sabo.«
»Kar daj, če ti bodo gospa verjeli.«
Barbka, kateri je bila vila poznana, je ostala pri Kristini v kuhinji; največ zato, da razloži košaro. Zdravnik pa je kar sam od sebe odšel na verando. Pavla je stopila za njim.
(Dalje prihodnjič)
O Liričnem tata
(Nadaljevanje s 7. starani)
,Gospod urednik/ se je potem spet oglasil, ,ko je pa stvar tudi zmerom ista! Kar pojdite malo krast — ena tatvina je taka kakor druga/ Zavzdihnil je. ,Težka reč je to!’
,Čisto res/ sem dejal, .morali bi kdaj poskusiti s kake druge strani!’
.Mogoče cerkveni rop?’ je predložil glas, ,ali pa naj delam na pokopališčih?’
Odločno sem zmajal z glavo. ,Ne, iz tega ne bo nič. Saj ni tako zelo pomembna snov, za doživljanje gre. V vaših stihih manjka konfliktov. Zmerom znova nam podajate samo zunanji popis navadne kraje. Poiskati bi si morali kak ponotranjeni motiv! Vest bi bila na primer tak motiv/
Glas je preudarjaj. ,Mislite na pekočo vest ali kaj podobnega? Ali mislite, da bi bile pesmi potem boljše?’
,Pa še kako, tovariš!’ sem vzkliknil. ,5ele to jim bo dalo psihološko globino in razgibanost.’
.Poskusil 'bom/ je zamišljeno menil glas. .Ampak ine vem, ali bom potem še mogel krasti. Pri tem človek lahko izgubi trdnost, v este. In če človek nima trdnosti, ga hitro zgrabijo/
,Pa 'kaj potem?’ sem vzkliknil, .človek božji, fant moj, kaj pa bi bilo to? Ali si ne morete zamisliti, kako čudovite pesmi bi pisali in carcere et catenis? (v ječi in okovih.) Lahko 'bi vam pokazal neko pesem, napisano v zaporu, taka je, da bi strmeli!’
,In so jo natisnili v časniku?’ je poželjivo vprašal glas.
,Fant, fant/ sem dejal, ,to je ena najslavnejših pesmi svetovnega slovstva. Prižgite luč, pa vam jo preberem!’
Moj gost je uprasnil vžigalico in petrolejka je osvetila sobo. Izkazalo se je, da je mož bled, ogrčav človek, kakršni so navadno tat j e in pesniki. .Počakajte, brž vam jo poiščem/ Privlekel sem na svetlo prevod Oscarja Wilda Balade iz readinške jetnišni-ce. Takrat je bila ta pesem zelo v modi.
Se nikoli v svojem življenju nisem recitiral tako čustveno kakor tedaj. Saj poznate stihe: ,Tako ubija vsakdo, kakor more...’ Moj obiskovalec me ni izpustil iz oči. Ko sem prišel do mesta, kjer moža peljejo k vislicam, si je pokril obraz z obema rokama in zaihtel.
Ko sem prebral do konca, je bilo v sobi tiho, čisto tiho. Nisem hotel motiti vznesenosti tistega trenutka, čez nekaj časa sem odprl okno in dejal: .Najkrajša pot drži tamle čez plot. Lahko noč!’ — In sem ugasil luč.
.Lahko noč.’ Glas mu je zvenel kot človeku, ki je globoko pretresen. .Hvala vam!’ Potem je izginil, neslišno kakor netopir. Mislim, da je bil vendarle prav spreten tat.
stark
STIHI 040
Eine der modernsten Sagen der VVelt • ca. 3,7 PS stark • 6,8 kg leicht • Und STIHL-Ctualitat!
NASVETI, PRODAJA, POSTREŽBA STRANKAM
Johan Lomšek
ŠT. LUPŠ, TIHO JA 2 iP. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 042 37 - 246
Dva dni pozneje so ga prijeli v neki trgovini, potem ko je vlomil vanjo. Našli so ga, ko je sedel ob prodajni mizi in žvečil konček svinčnika. Na papirju, ki je ležal pred njim, je bilo napisano:
,Tako pa krade vsakdo, kakor more in nič drugega. Gotovo naj- bi bila to inačica Balade iz readinške jetnišnice.
Zaradi raznih vlomov so ga obsodili na poldrugo leto. Nekaj mesecev potem, ko so ga vtaknili pod ključ, so mi poslali zvezek pesmi. Bile so strašne: same .vlažne, podzemeljske temnice’, .trdnjave’, .rešetke’, .žvenketajoče verige na nogah’, .plesnivi kruh’, ,pot k vislicam’ in kaj vem kaj še je bilo v njih. Bil sem pretresen, tako strahotno je mož popisoval razmere v tisti kaznilnici.
Saj veste, kadar je človek časnikar, vtakne nos v vsako reč. Dosegel sem torej, da me je ravnatelj povabil, naj si ogledam ustanovo. In lahko vam rečem, bila je čisto spodobna ustanova, skoraj nova, sezidana po novodobnih, humanih načelih; svojega tatu sem našel ob lončku z lečo.
,Kaj pa je vendar z vami?’ sem vprašal, ,kje pa so »žvenketajoče verige«, o katerih ste pisali?’
Moj tat je zardel in se v zadregi ozrl proti ravnatelju. .Gospod urednik/ je zajecljal, ,o stvareh, kakršne so v resnici, pač ni mogoče pisati pesmi. In potem je težko .. /
,Pa ste tukaj zadovoljni?’
,Ah, da...’ je zagodrnjal v zadregi, .tukaj žal ni ničesar, o čemer bi se dalo pisati ...’
Potem .nisem moža srečal nikoli več, ne v razdelku ,Iz sodne dvorane’ ne v razdelku .Poezija’.«
Avstrijka ieUmdia
SOBOTA, 17. februarja: 7.45 do 11.45 Evrovizija iz Grenobla: Hitrostno drsanje na deset tisoč metrov in tek na 50 kilometrov — 11.45 do 14.30 Evrovizija iz Grenobla: Slalom za moške — 14.30 do
15.00	Evrovizija iz Grenobla: Hitrostno drsanje na 10 tisoč metrov in tek na 50 kilometrov — 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: Suzanina svetilka — 16.30 Za mladino od 11. leta dalje: Daktari (5) — 17.00 Za družino: Poeple to poeple (2) — 17.30 do 19.30 Evrovizija iz Genobla: Hokej na ledu med Švedsko in češkoslovaško — in v odmoru reklama — dalje čas v sliki in vprašanje tedna — 20.15 Dober večer v Avstriji. Maske prosijo za nastop — 21.30 Evrovizija iz Grenobla: Hokej na ledu med Češkoslovaško in Kanado — in v odmoru dnevna poročila in čas v sliki.
NEDELJA, 18. februarja: 12.45 do 15.00 Prenos iz Grenobla: Posebni skoki — 17.00 Za mladino: Mario — smučarski učitelj — 17.25 Mladinski svet — 17.55 Za družino: Turnir; risarski film — 18.00 Naš nedeljski roman: Pustolovščine dobrega vojaka Švej-ka — 18.25 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.13 Pogled z okna: Na PredarIškem — 19.00 Čas v sliki in od tedna do tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Prenos iz Teatra i. d. Josefstadt v Koncertnem domu: Ker si tako vesel; komedija — 21.55 Čas v sliki — 22.05 Evrovizija iz Grenobla: Svečani zaključek X. zimskih olimpijskih iger.
PONEDELJEK, 19. februarja: 18.00 Jean et Helene: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Avstrija — slika — 18.56 Reklama —
19.00	Zaljubljen v čarovnico. Norčava ameriška zakonska komedija — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Z dežnikom, čarom in pol cilindrom — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Šport v ponedeljek (iz Grenobla) — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Posebno za vas: To je moje petje. Oddaja z Estherom in Abi Ofari-inom.
Bratje RUTAR & Co
Dobrla ves tel. 042 36 - 281
TOREK, 20. februarja: 18.00 VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Zeleni svet: Številke, dejanja, perspektive (pogled v prihodnost) — 18.56 Reklama — 19.00 Theo Lingen in Toto pregled — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Obzorja, razgledi, poizvedovanja in pojasnila — 21.00 Prenos hessiškega radia: Mike Blaubcrt, televizijska igra — 22.15 Čas v sliki.
SREDA, 21. februarja: 10.00 Šolska televizija: Obiščemo razstavo — 10.30 Gledamo, kako rastejo kristali — 11.00 Program za delavce: Smejmo se — 11.45 šport v ponedeljek — 17.00 Za otroke od 6. leta dalje: Gašperček in kalif — 17.30 Mala risarska umetnost — 17.55 Za mladino od 11. leta dalje: Las-sie-šimpanz — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Kulturne aktualnosti — 18.56 Reklama — 19.00 Tamy (Deklica iz Hausboota) — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Časovni ventil — 21.30 Mestni pogovori: Diskusija občinstva, nato Čas v sliki in konec oddaje.
ČETRTEK, 22. februarja: 10.00 šolska televizija: Vrata na Bližnji vzhod — 10.30 Most k človeku —
11.00	Slika zvezne dežele: Gornja Avstrija — 11.30 Pojm centralne projekcije — 12.00 Avstrijska cerkvena zgodovina — 18.00 Benvenuti v Italiji: Tečaj italijanskega jezika za začetnike — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 športni kalejdoskop — 18.56 Reklama — 19.00 Nočni sel javlja.. .»Slavje v podjetju” — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Prenos drugega programa nemške televizije: Zlati strel — 21.30 Reklama — 21.35 čas v sliki — 21,45 Iz parlamenta: Pogovori za zeleno mizo.
PETEK, 23. februarja: 10.00 šolska televizija: Kaj lahko postanem? — 10.30 Iz življenja žuželk (insektov) — 11.10 Program za delavce: Obzorja, razgledi, poizvedovanja in pojasnila — 11.55 Mesec samih nedelj — 18.00 Jean et Helene: Tečaj francoskega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Avstrija — slika — 18.56 Reklama — 19.00 Tajno naročilo za Johna Drakeja — 19.21 Gotovo vas bo zanimalo: Snežna poročila, varnostna služba plazov — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Operni ples 1968, filmsko poročilo — 20.45 Prenos južnonemškega radia. Kako pojejo in plešejo v Mainzu.
SLUŽBENO MESTO
Celovško podjetje išče mlado pisarniško moč s trgovsko izobrazbo, ki obvlada oba deželna jezika. Naslov podjetja posreduje uprava »Našega tednika”.
PRIDNO POMOČNICO
išče solidna zdravnikova družina na Dunaju kot pomoč gospodinji v družinski domačnosti. Dobri pogoji in dobra plača — Ponudbe poslati na upravo lista pod geslom »Zanesljiva in postrežljiva”.
BEOGRAD SVARI TIRANO
Neki ugledni jugoslovanski politik je v ponedeljek zvečer pozval albansko vlado, naj pokaže do jugoslovanske iniciative za normalizacijo odnosov med obema državama več dobre volje. Med nekim političnim zborovanjem v Prištini je Fadil Hodža izjavili, njegova dežela ima razen Albanije 'tudi z drugimi deželami ideološke spore, vendar pa ima kljub temu normalne odnose z njimi.
Televizija Ljubljana
SOBOTA, 17. februarja: 9.40 TV v šoli - 11.45 Grenoble — slalom za moške — 14.50 TV v šoli —
16.00	Mladinska igra — 17.00 TV kažipot — 17.30 Grenoble — hokej švedska:Češkoslovaška — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Grenoble — filmski pregled — 20.35 Cikcak — 20.40 (Ne)znana Talija — quiz — 21.40 Grenoble — hokej Sovjetska zveza:Kanada —
23.50	Zadnja poročila.
NEDELJA, 18. februarja: 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini — 9.25 Poročila — 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Vijavaja-ringaraja — ponovitev — 11.30 Film za otroke —
14.45	Grenoble: smučarski skoki na 90-metrski skakalnici — prenos Evrovizije do 15.00 — 18.40 TV kažipot — ponovitev — 19.10 Bonanza — serijski film - 20.00 TV dnevnik - 20.45 Cikcak - 20.50 TV magazin - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Slovesen zaključek olimpijade v Grenoblu — posnetek.
PONEDELJEK, 19. februarja: 9.40 TV v šoli — 10.35 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe —
14.50	TV v šoli — ponovitev — 15.45 Ruščina —
16.10	Angleščina — 16.45 Kulturna panorama v madžarščini — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet — oddaja za otroke — 17.30 Poljudno znanstveni film
—	18.00 TV obzornik — 18.30 Znanost in tehnika
—	18.50 Reportaža — 19.20 Poklicno usmerjanje —
19.45	Vokalno-instrumentalni solisti — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.35 TV drama — 21.35 Resna glasba — Sarajevo.
TOREK, 20. februarja: 9.40 TV v šoli - 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe —
14.50	TV v šoli — ponovitev 15.45 Angleščina —
16.10	Osnove splošne izobrazbe — 18.05 Poročila I S. 1II Lutkovni film — 18.25 Jezik pri javnem nastopanju — 18.50 Tiskovna konferenca — 19.30 TV obzornik — 20.00 Cikcak — 20.10 Celovečerni film
—	21.40 Kulturna panorama — 22.20 Zadnja poročila.
SREDA, 21. februarja: 17.05 TV kronika v madžarščini — 17.20 Poročila — 17.25 Kljukčeve dogodivščine — serijska lutkovna igra — 17.45 Kje je, kaj je —■ 18.00 TV obzornik — 18.20 Oddaja za otroke — 19.05 Popularna glasba — 19.45 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 Ekran na ekranu — 21.35 Cirkus v hiši — 22.05 Zadnja poročila.
ČETRTEK, 22. februarja: 9.40 TV v šoli - 10.35 Nemščina — 11.00 Angleščina — 14.50 TV v šoti —
15.45	Nemščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe
—	17.10 Poročila — 17.15 Tiktak: Karneval — 17.30 Oddaje za otroke — 18.00 TV obzornik — 18.20 Naši zbori — 18.45 Kalejdoskop 19.05 Pravdarji — humoristična oddaja — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.35 Gledališki prenos L. Pirandello: Saj ni zares — 22.20 Slov. mladinski festival — 22.50 Zadnja poročila.
PETEK, 23. februarja: 9.40 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.50 TV v šoli —
16.10	Osnove splošne izobrazbe — 17.25 Poročila — 17.30 Moj prijatelj Flicka - 18.00 TV obzornik -18.20 Glasbeni zaslon — 19.05 Tuj kulturni film — 19.35 Niso samo rdeče rože — 19.55 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.35 Celovečerni film — 22.05 Zadnja poročila.
Vaditi se je treba! — Zdravnik: »Danes pa kašljate že veliko lažje." — Bolnik: »Kako ne bi? Saj sem se vso noti vadil."
1100 ccm
42 PS
ab S 37.750
ESCORT
DER GROSSE KLEINE
SINTSCHNIG
KLAGENFURT SuDBAHNGURTEL 8 TELEFON 53-20
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250,— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— L sterL, za U. S. A. in ostale države 6,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrclec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
ftaš tednik