ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRI
SISTEMSKEM ZDRAVLJENJU RAKA NA MODIH
Katarína Lokar
1. UVOD
Kemoterapija 
je 
učinkovita pń zđravljenju raka zaradi učinka, ki ga ima na hitro se
deleče cęlice. Citostatiki pa poleg tumorskih celic prizadenejo tudi normalne hitro se
deleče celice. Mielosupresija, slabost in bruhanje, anoreksija, alopecija,
nefiotoksičnost ter spremembe na koži in nohtih so zaradi toksičnosti citostatikov
pogosti spremljevalci kemoterapije. Ti stranski učinki so posledica đelovanja
citostatikov na hematološki in gastrointestinalni sistem ter na kožo in sluzrrice, kjer
najdemo hitro se deleče celice. Manj pogosto se toksičnost pojavlja na reprođuktivnih
organih, ledvicah, srcu, pljučih, živčnem sistemu in 
jetrih. 
Nekateri citostatiki
povzročajo spremembe tudi v tekočinskem in elekholitskem ravnotežju. Manjše
število citostatikov pa lahko povzroči tudi psihične spremembe, kot sta anksiozrost in
depresija. Ta prispevek vsebuje informacije, ki bodo medicinskim sestram pomagale
pri prepoznavanju in ocenjevanju pľoblemov, ki se lahko razvijejo pri bolniku z
rakom na mođih, ki pĘema kemoterapijo.
2. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRI SISTEMSKEM
ZDRAVLJENJU RAKA NA MODIH
2.1. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRI MIELOSUPRESIJI
Mielosupresija 
je 
inhibicija aktivnosti kosürega mozga in 
je pričakovan stranski
učinek pri večini citostatikov. Citostatiki ne prizadenejo zrelih h:\mih celic, ki so v
krvnem obtoku, ampak zavirajo rast novih levkocitov, trombocitov in eritrocitov, ki
potekav kostnem mozgu. Čas, v katerem doseŽe število krvnih celic najnižjo točko, se
razlikuje glede na vrsto citostatika, po navadi pa se pojavi med sędmim in štirinajstim
dnevom po kemoterapiji in običajno prizađene vse tri vrste krvnih celic. Pri
zdravljenju raka na modih sta glavna povaočitelja mielosupresije etoposid in
ifosfamid.
Katarina Lokąr, višja medicinska sestrą onkološki inštifut LjubĘana
43

2.1.1. NAČRT ZDRAVSTVENE NEGE PRI BoLNIKUZ LEVKoPENIJo
Tabela 1. Standardni načľt zdľavstvene nege pri bolniku z levkopenijo
Negovalna dĺagnoza: Zvišanamohlost olcužbe v zlłęziz levkopenijo.
Razlaga: Citostatik zavira celično/humoralno imunost đo določene stopnje.
Cĺlj: Bolnik in svojci imajo dovolj nlanja za preprečevanje, prepoznavanje in
ukepanje, ěe se pojavijo simptomi okužbe.
SIMPTOMI/ZNAKI AKTNTNOSTIZN RAZLAGA
Povišana telesna
temp. nađ 38,5oc
več kot 24 ur
Znaki sepse
Levkopenija
Nevhopenija
Kašelj
Motnje dihanja
Boleče grlo
Pogosta mikcija
Moten, smrđeč urin
Hematurija
l. Merimo in zapisujemo
telesno temp. 3-kat na
dan. O dvigu telesne
temperature obvestimo
zdrarmika. Apliciramo
antibiotike po
zdravnikovem naľočilu.
2. Kontroliramo šteülo
levkocitov in nevhofi lcev
po zdravnikovem naročilu.
3. Bolnika po
zdľavnikovem naročilu
zaščiüro izoliramo.
4. Ocenimo bolnikovo
dihalno f,mkcijo, bolnika
spodbujamo in mu
pomagamo pri
izkašlj evanju, in aj amo
ukrepe za predihanost
pljuč, po zdravnikovem
naročilu odvzamemo
sputum in bľise grla.
5. Ocenimo stanje
uropoetskega sistema,
bolnika hidriramo s 3-4
litri tekočine na dan, če ni
kontrainđicirano' po
zdrarmikovem naľočilu
1. Dvig telesne temp. 
je
lahko zrrak zazaěętek
okužbe.
2. Vrednosti so kazalec
moäte okuŽbe.
3. Možnost olĺužbe 
je
mąjša.
4. Y zdržev anje optimalne
funkcij e dihalnega sistema
in pľeprečevanje okužb.
5. Izogibanje invazivnim
posegom, redna
anogenitalna nega in
hidracija ananjšujejo
število patogenih klic.
44

Vneülę spremembe kože
Utrujenost
ođvzamemo win za
preiskave, poostrimo
anogenitalno nego
bolnika, izogibamo se
invazivnim posegom
(katetenzacija).
6. ocęnimo stanje kože in
izvajamo ukľepe za
pospešeno celjenje ran
7 . B o|ruka zaščitimo pred
viri okužbe z rędnim
umivanjem rok, z
omejevanjem obiskov in z
uporabo aseptične tehnike
pń izvajanju invazivnih
posęgov.
8. Bolnika spođbujamo k
izrnenjavi počitka in
telesne aktivnosti.
9.Izvajamo dodaüre
preventivne ukrepe,kot so :
poostrena osebna higiena,
poostrena ustĺtanega,
bolniku odsvetujemo
uporabo deodoĺantov, ki
zav ir aj o potenj e, bolniku
svetujemo uporabo
električnih brivnikov,
skrbimo za dobro
hidracijo, pozomi smo na
bolnikovo redno odvaj anj e
blata, izogibamo se
rektalnemu meťenju
telęsne temp., vbodna
mesta kontroliramo
zaľadi moľebitnih nakov
olĺužbe.
Preiskave urina pa so
kazalci okuŽbe.
6.YzdĺŽevalaln
nepoškodovana koža
deĘe kot ovitaza
patogene klice.
7' Moälost okuŽbe 
je
manjša.
8. Telęsna aktivnost
preprečuje zaplete, ki
se pojavijo pri mirovanju
9. Zukłepinnanjšamo
možnost nastanka
okužbe.
45

.l
10. Pozorni smo na
vsako spremembo v
vedenju bolnika, kije
lahko posleđica izolacij e.
11. Bolniku zagotovimo
uživĄe hrane, ki 
je
kalorična in ima
visoko beljakovinsko
vrednost
10. Izolacija lahko
povzroči depresijo.
1 1. Taka prebĺanaje
potrebna za
zadovolj evaľrj e povečanih
energijskih potreb, za
preprečevanje izgube
telesne teže in za boj proti
olcužbi.
2.1.2. NAČRT ZDRAVSTVENE NEGE PRI BoLNIKU s TRoMBoCITOPENIJo
Tabela 2. Standardni načľt zdľavstvene nege pľi bolniku s trombocitopenijo
Negovalna diagnoza: Zvišana možnost krvavitve v zvezi s trombocitopenijo.
Razlaga: Zarađi toksičnega učinka kemoterapije pride do zrnanjšaĺrega delovĄa
kostnega mozga.
Cilj: Bolnik in svojci imajo dovolj nlanja za preprečevanje, prepoznavanje in
pravilno ukrepanje, če se pojavijo simptomi krvavitve.
SIMPTOMVZNAKI AKTTVNOSTIZN RAZLAGA
Zmanjšano število
trombocitov
Hitrej ši nastanek modric
Petehije
Krvaveče dlęsni
Čmo blato
Hematurija
Kri v izbruhani masi
Hemoptiza
1. Nadziramo število
trombocitov in druge teste
sĘevanja krvi po
zdravnikovem naročilu.
2. Merimo krvni pritisk in
sľčni utrip 3-krat na dan.
3. Po zdravnikovem
naročilu tęstiramo blato,
urin in izbruhano maso, da
ugotovimo, ali gre za
skrito krvavitev.
1. To so kazalcimotenj pri
sĘevanju krvi.
2. Hipotenzija in
tahikardija sta lahko mak
krvavitvę.
3. S temi preiskavami
ugotovimo spontane
krvavitve izželodca,
črevesja in mehĘa.
46

4. Int ajano tudi naslednj e
preventivne ukrepe:
bolnika varujemo pred
możrostjo nastanka
poškodb, svetujemo mu
uporabo mehke zobne
ščetke in blage zobne
paste, svetujemo mu
previdno upoľabo zobne
nitke (z njo naj se ne
đotika dlesni), svetuj emo
mu mazanje ustnic z
blagim mazilom, vživ a naj
lahko hĺano, odsvetuj emo
mu močno začinjeno
hľano in alkohol,
odsvetujemo mu
čezĺneľno fizično
aktivnost (nevamost
poškodbe), svetuj emo mu,
naj nosi udobna oblačila
in obutev, damo mu
navodila zasfrženje
nohtov (uporaba pilice,
ođsvetujemo ščipalnik), za
britje mu svetujemo
uporabo elekhičnega
brivnika, če 
je 
mogoče,
ananjšamo pogostnost
vbodov v veno ali mišico
(pri tem uporabljamo
tanke igle), krvavitev na
vbodnem mestu
zaustavimo s pritiskom
prstov na mesto krvavitve
(3-5 minut), bolniku
odsvetujemo močno
izpihovanje skozi nos,
pozorni smo na njegovo
4' Preprečujemo možnosti
za nastanek krvavitve
47

redno odvajanje blata,
izogibamo se uporabi
klistirja, rektalnih svečĘ
grobih laksativov in
rektalnega merjenja
telesne temp., skrbimo za
zadostno hidľacijo,
izogibamo se uporabi
urinskega katetra in
črevesne cevke, bolniku
omogočimo počitek.
2.1.3. NAčRT ZDRAVSTVENB NEGE PRI BoLNIKU z ANEMIJo
Tabela 3. Standardni načrt zdravstvene nege pľi bolnĺku z anemijo.
Negovalna diagnoza: Zmanjšan prenos kisika v zvęzi z anemijo'
Razlaga: Število eritrocitov in hemoglobina je 
zľnanjšano zaradi znanjšanega
delovanja kostnegamozga, to pa je posledica kemoterapije.
Ciljĺ:
1. Bolnik se bo đržal načrta dnevnih aktivnosti, ki 
je 
usmerjen k ohĺanjanju eneľgije.
2. Bolnik bo prepozĺral vzroke za otežęno dihanje, kot 
je 
npr. mižana vrednost
hemoglobina.
3. Bolnik bo opisal ukrepe, ki priđejo v poštev pri spľemembi dihanja.
SIMPTOMI/ZNAKI AKTTVNOSTIZN RAZLAGA
Zmanjšane wednosti Hb,
Ht in eľitrocitov
Vrtoglavica
omeďevica
Razdražljivost
Izguba baľve na nohtih in
ustni sluanici
Tahikardija
Dispneja
Bledica
l. Po zđravnikovem
naročilu nadzoruj emo IIb,
Ht in število eritrocitov.
2. Po zdravnikovem
naročilu apliciramo
transfuzijo.
3. Med tľansfuzijo smo
pozorni na morebitni
poj av mrzlice, vročine,
bolečine v križu, alergične
1. To so pokazatelji
stopnje anemije.
3. Zapleti pri transfuziji so
lahko zę1o nevarni, zato
moramo pri aplikaciji
48

Oslabelost
Zmanjśana aktivnost
reakcije, sopenja,
hipotenzij e, dispnej e,
ortopneje in nastanek
eđema, in čę se pojavijo,
nemudoma obvestimo
zdĺavnika.
4. Po zdravnikovem
naročilu nadzorujemo
urin, blato in sputum
zaradi morebitnih znakov
krvavitev.
5. Med dnevnimi
aktivnostmi zagotovimo
bolniku tudi čas za
počitek.
6. Po zđravnikovem
naročilu apliciramo kisik.
upoštevati vse
preventivne ukrepe
4. Poskušamo
identificiĺati tudi druge
vzroke anemije.
Dehidľacija lahko
zviša wednost Ht in
zasenči anake nemije.
Nizke vređnosti }Ib so
lahko posledica
trombocitopenije in
krvavitve. Bolnik 
je
lahko anemičen po
Naľavi.
5. Povečana aktivnost
zviša potrebo celic po
kisiku.
2.2. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRI GASTROINTESTINALNI
ToKSIČNosTI CIToSTATIKoV
Najpogostejši gastrointestinalni problemi pri kemoterapiji so slabost in bĺuhanje,
anoreksija, motnje v okušanju, obstipacija in diareja.
2.2. 1. SLABOST IN BRUHANJE
Preprečevaĺlje in kontrola slabosti in bruhanja sta pĺi kemoterapiji ključnega pomeną
ker lahko vodita v resne metabolične moĘe, v slab prehĺambni stafus in v anoreksijo.
49

Slabost in bruhanje lahko ľazvrstimo na anticipatorno, akutĺro in pomo, kadar
govorimo o simptomih, ki so posleđica kemoterapije. Anticipatoľna slabost in
bruhanje se pojavita pred ali med kemoterapijo in 
jo povzročajo stimulusi v okolju
(npr. določeni predmeti, vonji, okusi). Akutna slabost in bruhanje se pojavita v 24
urah po aplikaciji zdravila. Pozna slabost in bruhĄe pa se pojavitapo več kot 24 urah
po aplikaciji citostatika in lahko trajata nekaj dni.
od citostatikov, ki se uporabljajo zazdravljenje raka na modih sta najbolj emetogena
cisplatin in caĺboplatin in povzročata pozro slabost in bľuhanje.
Tabela 4. Standaľdnĺ načľt zdľavstvene nege bolnika prĺ slabosti in bruhanju.
Negovalne diagnoze:
1. Mohi pĺimanjkljaj telesnih tekočin v nezi z bolezenskim procesom in/ali
zdravljenjem.
2.Možen deficit v uživanju hĺane v nezi s slabostjo in bruhaĺjem.
Razlaga: Citostatiki delujejo neposredno na center za bruhanje, kije v podaljšani
hrbtenjači.
cilji:
1. Bolnik bo razumel pohebo po uživanju večje količine tekočin nlali zakaj 
je
potrebna intavenozĺra infuzija.
2. Bolnik bo zavžilvsaj2ltekočine na dan, če to ni kontraindicirano.
3. Bolnik bo znal našteti hľano in tekočino, kijoje sposoben uživati v času, ko ga
mučita slabost in bruhĄe.
SIMPTOMI/ZNAKI AIffTVIYOSTIZN RÁZLAGA
Slabost, kijo lahko
spremlja bruhanje
l. Po zdravnikovem
naľočilu apliciramo
intravenozro infuzijo.
2. Bolniku razložimo,
zakaj 
je 
infuzija potrebna,
in mu pojasnimo, da to ni
nađomestilo za vživ anj e
tekočine per os.
3. Po naročilu zdĺavnika
apliciramo antiemetično
terapijo.
7. ZavzdrževarĘe
primeme hidracije.
2. Bolnik bo sodeloval pri
ZN, če mu razložimo
postopke ZN.
3. 
,4. 
Preprečimo ali
zĺnanjšamo slabost
in bruhanje.
50

4. Bolniku svetujemo, naj
se izogiba uživanju hľane
in tekočine neposredno
pred aplikaciji
kemoterapije ali po 
4jej.
5' Meľimo bilanco tekočin
in vnos hrane.
6. Bolniku vsak dan
merimo telesno težo.
7. Redno zraěimo prostore
in poslabimo, da 
je 
v
prostoru čim manj močnih
vonjav.
8. Bolniku svetujemo, naj
se izogibauživĄu zelo
sladke, mastne, ocvrte in
močno začinjene hĺani ter
hrane z močnimi
vonjavami.
9. Y zđťzujemo tiho, mimo
okolje in skrbimo za
bolnikovo udobje.
10. Bolnika spodbujamo k
ređni ustni higieni.
11. Bolnika spodbujamo k
uživanju hladne tekočine
po požirkih.
12. Kontroliramo in
zapišemo pogostnost
bruhanja ter količino in
vsebnost izbruhane mase.
13. Ko bolnik bruha, smo
ob njem.
14. Nadzorujemo, koliko
bolnik poje.
5.,6. Ocenjujemo
hidriranost bolnika.
7. Vonj lahko stimulativno
učinkuje nacentsr za
bruhanje.
8. S tem zĺľranjšamo
&ažljaje,ki lahko
povzročijo slabost in
bľuhanje.
9. Bolnik bo lažje
počival ali spal.
10. Vzđržujemo dobro
ustno higieno.
11. Zmanjšamo možnost
slabosti.
12. Ocenjujemo izgubo
telesnih tękočin.
13. S tem smo bolnikuv
psihično oporo.
14. Tako ugotovimo, ali
bolnik zadovolji potebo
po energiji.
51

2.2.2. SPREMEMBE NA USTNI SLUZNICI
Citostatsko zdravljenje lahko učinkuje tudi na zdrave celice. Sluzrrica prebavnega
trakta, skupaj Z usülo sluznico, 
je 
zanđi hitre deliwe celic glarma tarča toksičnega
delovanja citostatikov na zdÍav e celice.
Najbolj pogosti zapleti na ustni sluznici po kemoterapiji so mukozitis, lokalne okužbe,
bolečina in krvavitev. Posledica teh zapletov pa je 
lahko tudi dehidracija in slaba
prehrąjenost bolnika.
Tabela 5. Standardni načľt zdľavstvene nege bolnĺka s spľemenjeno üŠtno
sluznico.
Negovalne diagnoze:
l. Zvišana możlost spľememb v integriteti tkiva ustne sluanice v nĺezi s
kemoterapijo.
2. Spremembe vudobju zaradi bolečine inpekočega občutkav nęzi s stomatitisom.
3. Zvišanamoärostpojava dehidracije in slabe pľehĺanjenosti v zvezi s stomatitisom.
4. Pomankanje znanja v zvęziz ukrepi, ki bi lahko olajšali simptome.
Razlaga: Spremembe na usüri sluanici so posledica delovanja citostatikov tudi na
zdrave celice.
cilji:
1. Bolnik bo pozral ukrepe za preprečevanje nastanka stomatitisa in 
jih 
bo imaja|.
2. Bolnik bo opisal vir neugodja.
3. Bolnik bo pomalukrepe zalajšanje simptomov, ki spremljajo stomatitis.
SIMPTOMVZNAKI AKTIVNOSTIZN RAZLAGA
Rdečina
Oteklina
Razjede
Bolečina pri hranjenju
Bele zaplate
Hemoragične ulceracij e
1. Vsak dan ocenimo
stanje usüre sluzĺricę
bolnika.
2.Inajamo poostrene
preventivne ali
terapevtske ulľepe med
aplikacij o kemoterapij e in
po njej po standardu.
3. Bolnika spodbujamo k
izvajanju dobre usüre
higiene.
l. Tako odlaijemo
stomatitis in določimo
njegovo stopnjo.
2. Pri bolniku z
levkopenijo so usta pogost
vir olružbe.
3. Možnost nastanka
stomatitisa je 
manjša.
52

4. Bolnika spodbujamo k
rednemu izpiranju ustne
sluznice in grgĺanju
večkat na dan.
5. Bolnika spodbujamo k
umivanju zob po vsakem
obroku. Pri tem naj
uporablja mehko zobno
ščetko.
6. Bolniku v času
zdravlj enj a odsvetuj emo
obiske pri zobozdľavniku.
7. Bolniku odsvetujemo
tobak in alkohol.
8. Pri nastanku stomatitisa
(od l. do 4. stopnje)
izvajamo ustno nego po
zdravnikovem naročilu in
po standaľdu'
9. Če se pojavi stomatitis,
moramo poskrbeti, da bo
bolnik zaužil zadostno
količino hľane in tekočinę.
4. Izpir anje ust razmoči
ostanke hrane v ustih, zato
jih 
bolnik tudi \ažje
odshani.
5' Z umivaĺrjem zob
bolnik odshani ostanke
hĺane. Mehka zobna
ščetka manj poškoduje
đlesni.
6. Lahko priđe do
poškodbe ustne sluzĺlice,
ki postane vir okužbe'
7. Dražita usüro slrrmico.
9. Dapreprečimo
dehidracijo in izgubo
tęlesnę teže.
2.2.3. ANoREKSIJA IN /ALI MoTNJE v oKUŠANru
Anoreksija 
je 
izgvba apetlta ali želje po hĺanjenju in 
je 
najpogostejši simptom, ki se
pojavlja pri ljudeh z rakom. Je tuđi najpogostejši vzrok zanezadosüro prehľano' Do
anoreksije pnde zaradi bolezri in kemoterapije.
Motnje v okušanju se kažejo kot moürje v intenzirłnosti zannvanja okusov ali pa kot
popačeno zanlavarýe okusov. Motnje v okušanju so predvsem posledica toksičnosti
nekaterih citostatikov. Pri raku na mođih povzročata motnje v okušanju cisplatin in
carboplatin.
53

Tabela 6. Standaľdni načľt zdľavstvene nege bolnika z anoľeksijo ĺn/ali motnjo v
okušanju.
Negovalne diagnoze:
1' Možen deficit v uživąju hĺane v zsĺęzi z anoreksijo.
2. Možen deficit v uŽivanju hĺane v zvezi z motnjo v okušanju.
Razlaga: Prehĺambęni status bolnika 
je 
spremenjen zaraďi patofiziologije raka in
zaradi zdravljenja.
cilji:
1. Če bolnik ne prenaša določene hrane, bo izbral druge primerne prebĺanjevalne
možnosti, da bo zadostil prehľambenim potrebam.
2. Bolnik bo opisal postopke, s kateľimi lahko spremeni sestavo' okus in količino
hranilnih snovi, da bo zadovoljil potrebo po energiji.
3. Bolnik bo opisal spremembe v prehĺanjevanju, ki ustrezajo njegovim kultumim,
socialnim in etničnim navadam.
4. Bolnik bo poanal mehanizĺne, s katerimi bo ocenil svojo potebo po zaużilju
zadostne količine hĺane.
Negovalna diagnozal. Možno uživanje premajhnih količin hrane v nĺezizanoreksijo.
SIMPTOMI/ZNAKI AKTTVNOSTIZN RAZLAGA
Zmanjšanaže|japo
uävąje hĺane in
tekočine
l.Ocenimo prehrambni
status bolnika.
2. Bolnika spodbujamo k
rednemu uživanju hrane.
Zaužije naj šest majhnih, a
privlačnih obrokov hĺane.
Tlľana naj bo kďońčna in
naj vsebuje veliko
beljakovin.
3. Bolniku odsvetujemo
pitje v času obroką
spodujamo pa ga k pitju
med obľoki.
4. Svetujemo mq naj pred
obroki opľavi usfuo nego.
l. Dobimo podatke za
wednotenje in načrtovanje
prehranj evaln e ga r ežima.
2.Yzdťanjemo ali
izboljšamo prehĺambni
status bolnika.
3. Da ne pńde do prehitre
sitosti.
4. Stimulira izločanje 
sline
in bolnik ima v ustih
prijeten 
okus.
54

Negovalna diagnoza: Možno uživanje premajhnih količin hĺane v zllezi z motnjo v
okušanju.
SIMPTOMI/ZNAKI AKTTVI{OSTIZN RAZLAGA
Spremembe v okušanju 1. Bolniku pojasnimo, đa
so spremembe v okušanju,
npr. kovinski okus,
stranski učinek
kemoterapije.
2. Bolniku svetujemo, naj
pred obrokom opravi
ustno nego.
3. Bolniku svetujemo, naj
pred obroki Žveči mehak
bonbon ali Žvečilni gumi.
4. Bolnika spodbujamo k
uživanju rib, hladne
perutnine, jajc 
in sira.
5. Če pride do spremembe
pń okušanju mesą iz
bolnikove prehľane
izločimo govedino in
svĘino.
6. Hrano postrezimo
toplo.
l Bolniki z rakom imajo
pogosto motnje v
okušanju zaradi
pomanjkanja cinka, ki
poveča ali zmanjša prag
okušanja.
2. Bolnik ima v ustih
prijeten okus.
3. Stimulira izločanje sline
in izboljša okus v ustih.
4. Bolnik dobi dodatne
beljakovine.
5. Keľ lahko povzročita
grenak ali žarek okus.
6. Stimuliľa čutilo zavoh.
2.2.4. OBSTIPACIJA
Pri rakavih bolnikih obstaja več vzrokov za obsĘacijo: tumor, bolečina, učinki
kemoterapije, zdravila, odpoved organov' nezadostno gibanje, depresiją nezadosten
vnos hľanilnih snovi in đehidracija. Vzrok obstipacije 
je 
lahko tuđi okvaĺa
avtonomnega żivěĄa, ki 
jo povzroča citostatik vinkristin.
55

Tabela 7. Standardni načľt zdľavstvene nege pľi bolniku z obsĘacĺjo.
Negovalna diagnoza: Spremeąjen ritem đefekacije: obstipacijav nlezi z aplikacijo
kemoterapije.
Razlaga: Do obstipacije lahko pńde po aplikaciji vinkristina.
Cĺlji:
l. Bolnik bo prepoznal obstipacijo.
2. Bolnik bo prepoznal dejavnike, ki vplivajo na izločanje blata.
3. Bolnik bo, če pride do obstipacije, znal pravilno ukrepati.
SIMPTOMI/ZNAKI AKTIVNOSTIZN RAZLAGA
Zmanjšana peľistaltika, ki
spremeni v zotec izločanj a
blata
1. Bolnika spodbujamo k
telesni aktivnosti.
Ż.Pozomi smo na znake
in simptome đehidracije
(slab turgor kože, suhe
sluzĺrice, suha koža).
3. Bolnika spobujamo k
uživanju 2-3 litrov
tekočine dnevno, če ni
kontrainđiciľano.
4. Bolniku svetujemo in
ga spodbujamo k uživanju
Iuane z veliko vlaknin.
5. Po zdrarmikovem
naľočilu apliciramo
odvajala.
6. Opazujemo pogostnost
stolice in to zapisujemo.
7' Če bolnik odvaja v
bolniški sobi, mu
zagotovimo mimo okolje
in intimnost.
L Telesna aktivnost
pospeši prehod blata skozi
črevesje.
2.7. zsodnürn
o - "-'J ----
prepoznavanjem lahko
problem hiteje rešimo.
3. Stolica 
je 
mehkejša'
Preprečimo dehidracij o.
4. Blato hitreje potuje po
črevesju. Resorpcija
tekočin v črevesju 
je
manjša in blato 
je
mehkejše.
6. Opazujemo aktivnost
črevesja in prepoanamo
problem v zgodnjifazi.
7. Bolnik bo lažje
odvajal.
56

2.2.5, DIAREJA
Diaľeja nastane pri citostatskem zdravljenju največkrat zaĺadi okvare sluznice
prebavnega trakta.
Tabela 8. Standardnĺ načľt zdľavstvene nege pľĺ bolniku z diaľejo.
Negovalna diagnoza: Spľemenjena funkcija črevesja: diareja v węzi z aplikacijo
kemoteľapije'
Razlaga: Citostatiki dražijo sluznico prebavnega trakta'
CĺIj: Bolnik prepozna điarejo in znaprimerno ukrepati.
SIMPTOMI/ZNAKI AKTIVNOSTI ZN RAZLAGA
Pogoste stolice
Mehko, tekoěe blato
Abdominalna bolečina
KÍči
1. Ocenimo pogostnost,
količino in koesistenco
stolic.
2.Po zdravnikovęm
naročilu nadzorujemo
bolnikovo telesno težo in
elektrolite.
3. Spremenimo bolnikov
prehĺanjevalni režim.
4. Bolniku svetujemo, naj
se izogiba pijačam, ki
vsebujejo kofein.
5. Bolnika spodbujamo k
pitju.
6. Spodbujamo ga k
uživanju več manjših
obrokov.
7. Svetujemo mu, naj se
izogiba prevroči ali
pľemrzli hĺani.
8. Svetujemo mu
pogostej šo anogenitalno
nego.
9. Svetujemo mu, naj ne
kađi.
l. Ugotovimo spremembe
pri odvajanju in ocenimo
stopnjo diareje.
2. Izgllb a telesne teže,
tekočinsko in elekholitsko
neravnotežje ter
đehidracija so
komplikaclje diareje.
3.,4. Bolnik se izogiba
hľani in tekočini, ki
ďrażi a|i stimulira
prebavni trakt.
5. Nadomestiti mora
izgubljeno tekočino in
elekholite.
7. Lahko poslabšata
diarejo.
8. Pazimo, da ne pride do
poškodb kože v relĺ:talnem
predelu.
9. Nikotin stimulativno
vpliva na pĺebavni trakt.
57

2.3. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRI SPREMEMBAH NA
troŽI,LAsEH INNoHTIH
Pri kemoterapiji priđe pogosto đo sprememb na koži (eritem, uľtikarija,
fotosenzitivnost, hiperpigmentacija), na nohtih, sluanicah (stomatitis, esofagitis) ter
do alopecije. Tudi citostatiki, ki se uporabljajo za zdravljenje raka na modih
povzročajo te spremembe. Spremembe na koži in nohtih povaoča bleomicin,
alopecijo povzročata etoposid in vinlaistin, spremembe na ustni sluzĺrici pa
povzročajo bleomicin, etoposid in vinkristin.
Do poškodbe tkiva pa lahko pridc tudi zaradi ekstravazacije, kije eden ianed zapletov
pri kemoterapiji.
2.3.1. SPREMEMBE NA KoŽI IN NoHTIH
Tabela 9. Standaľdni načľt zdľavstvene nege bolnĺka pľi spľemembah na kožĺ in
nohtih.
Negovalne diagnoze:
l. Moäre spremembe na koži v zvezi z aplikacijo bleomycina.
Z.Mohe spremembe v udobju v nezi s spremembami na koä in nohtih.
3. Zvišana możtost okužbe zaradi sprememb na koži in nohtih.
Razlaga: Do sprememb na koži in nohtih pride zaĺadi koncentracije bleomicina v
koži in nohtih.
cilji:
l. Bolnik bo pozĺral ukrepe, ki preprečujejo poškodbo kože ali okužbo.
2. Bolnik bo prepomal znake in simptome sprememb na koži.
3. Bolnik bo izrazil svoje občutke zaradi spremenjene telesne podobe, kije posledica
kemoterapije
SIMPTOMI/ZNAKI AKTTVNOSTIZN RAZLAGA
Eritem
Dermatitis
Srbečica
1. Bolniku svetujemo
uporabo blagega mila,
nežno umivanje
spremenjenih predelov
kože, izogiba naj se
tesnim oblačilom, in
izpostavljanju kože
1. S temi ulaepi varujemo
kožo pred poškodbo.
58

ękstremni vročini ali
mtanJ, odsveĘemo
uporabo deođorantov.
2. Vsak dan ocenjujemo
stanje bolnikovę kože.
3. Po zdravnikovem
naĺočilu apliciramo
zdravila.
4. Bolniku svetujemo, naj
ne praska srbeče kože.
2. Mnoge spremembe na
koži izginejo po končani
kemoterapiji.
3. ZablaŽitev bolečine in
dražĄa.
4. Lahko pride do
poškodbe kože in
nevarnost olĺužbe 
j 
e večj a.
Fotosenzitivnost
Hiperpigmentacija
kože na členkih
Pigmentne spremembe na
nohtih
1. Bolniku svetujemo, naj
se ne izpostavlja soncu.
Zaščitinaj se s kremo za
sončenje, izpostavljene
đele telesa naj zašćiti z
oblačili.
1. Bolnika seznanimo, da
je 
to stranski učinęk
citostatika in da bo po
končani kemoterapiji
obarvanost manj
intenzivna.
1. Bolnika informiramo o
spremembah na nohtih.
Povemo mu, da so te
spremembe običajno
prehodne.
1. Da ne pride do sončnih
opeklin.
l. Bolnik se bo tako
mogoče lažje privadil na
spremembo.
1. Bolnik bo tako mogoče
lažje sprejel spľemembo.
2.3.Ż. A|'oPECIJA
Zaradi zđravljenja s citostatiki lahko pńde do popolne ali delne poškodbe lasne
korenine. Lasje izpađajo spontano ali pri česanju, pogosto kaĺ v velikih šopih.
59

Izpadanje las se prične v obdobju oď Ż-6 tędnov po začetni kemoteľapiji in 
je po
navađi omejeno na lase, včasih pa lahko i4padejo tudi obrvi, trepalnice, sramne dlake,
dlake pod pazduho in drugod po telesu. Izpadanje dlak na ostalih delih telesa 
je 
manj
pogosto, ker imajo folikli dlak laajši ěas rasti. Lasje po koncu kemoterapije znova
nastejo.
Tabela 10. Standaľdni načľt zdravstvene nege pri bolniku z alopecĺjo.
Negovalne diagnoze:
1. Spremenjen ođnos do lastne telesne podobe v zvezi z izgubo las.
2. Zvišana moärost seksualnih rnotenj v zvezi z izgubo las.
Razlaga: Do alopecije pnde zaradi delovanja citostatikov na lasne korenine. V
obdobju adolescence in pri mlajših odraslih lahko to vodi v spremenjen odnos do
lastne telesne podobe, posledica tega pa so različne težave.
cilii:
1. Bolnik se bo v okviru svojih zmožnosti soočil zizgubolas.
2. Bolnik bo prepoznal učinke alopecije na njegovo seksualnost.
3. Bolnik bo vzdrževal svojo spolno identiteto.
SIMPTOMVZNAKI AKTIVI\OSTIZN RAZLAGA
Alopecija l. Bolnika semanimo, da
določen citostatik
povzroči izgubo las.
2. Če bolnik želi lasuljo,
mu prislabimo ĺeceptza
lasuljo in mu svetujemo,
naj sijo nabavi že po prvi
aplikacij i kemoterapij e.
3. Bolniku svetujemo, naj
si na katko postriže lase.
4. Bolnika spodbujamo k
verbalizacij i občutkov
glede izgube las.
5. Bolniku zagotovimo
psihično podporo.
1. Pripľava bolnika lahko
ublaži udarec, ki ga
povzroči izguba las.
2. Da bo bolniku lasulja na
razpolago takoj, ko mu
zaěnejo lasje izpadati.
3. Tako bo izgubljanje las
manj nadležno.
4. To lahko 
ęliva 
na
nj egovo pripravlj enost za
sođelovanje pri
zdravljenju.
5. S psihično podporo
lahko zĺnanjšamo
bolnikovo zaskbljenost in
povečamo nj egov občutek
varnosti.
60

z.4.vPLIv KIRURŠKEGA ZDRAVLJENJA IN KEMoTERAPIJE NA
SEKSUALNOST
Vidiki seksualnosti, ki so lahko prizađeti ob kemoterapevtskem zdravljenju raka na
modih, so: samopodobą spolna identiteta, spolna vloga, odnosi s partnerjem,
delovanje žlez' rodnost in spolna zmožnost.
Učinki citostatikov na delovanje žlez, rodnost in spolno funkcijo so odvisni od vrste
citostatika, od skupne doze, od trajanja zdravljenjater od spola in starosti bolnika.
Tabela 11. Standardni načľt zdravstvene nege bolnika glede na učinke
kemoterapije na seksualnost.
Negovalne diagnoze:
I. Zvišanamožnost pojava spremenjenega odnosa do lastne tęlesne podobe.
2. Seksualne motlrje v zvezi z bolezľrijo in zdravljenjem.
3. Neplođnos t v nl ezi z aplikacij o kemoterapij e/kirurškim posegom.
4. Pomankanj e ntanjav zvezi s kontracepcijo.
Razlaga: Kemoterapija 
je 
vzok fizičnih in psihičnih teźav pn iaažanjll bolnikove
potrebe po spolnosti.
cilji:
1. Bolnik bo identificiral aktualnę spremembe v spolnosti in spolni funkciji.
2. Bolnik bo idęntiÍiciral mehanizme za ohrąjanje spolne identitete.
3. Bolnik bo identificiral zadovoljive altęmatirĺne metode zaizĺażarýe seksualnosti.
Negovalna diagnoza; Zvišaĺa moätost pojava spremenjenega odnosa do lastnę
telesne pođobe.
SIMPTOMI/ZNAKI AKTIVNOSTI ZN RAZLAGA
Alopecija
Slabost in bruhanje
Izgtba ali pridobitev
telesne tęže
Utrujenost
Šibkost
Diareja
Kožne spremembe
1. Ocenimo bolnikovo
samospoštovanj e, odnos
do svoje telesne podobe,
spolno identiteto, spolno
vlogo, ođnos s partnerjem
in stopnjo spolne
zĺnožnosti.
2. Bolnika poučimo o
aktualnih in potencialnih
2.,3.UěĄe o učinkih
zdravljenja lahko
61

rt
učinkih zdravljenja na
spolnost.
pospeši bolnikovo
sprejemanje in
prilagajĄe.
Negovalne diagnoze:
1. Seksualne motnje v mezizbolezn1jo in zdĺavljenjem.
2. Neplodnostv mezi z aplikacijo kemoterapije/kirurškim posegom.
3. Pomankanj e manjav zvezi s kontracepcijo.
SIMPTOMVZNAKI AKTIVNOSTIZN RAZLAGA
Zmanjšan libido
Začasne motnje v erekciji
Moära retrograđna
ejakulacija
Začasna neplodnost
Stęľilnost
Možna mutacija spęÍme
l. Zdravnik v sodelovanju
z medicinsko sęstro naredi
repĺoduktivn o anamnezo,
oceni genitourinarno
firnkcijo, uporabo
kontracepcije, spolno
zmoätost.
2. V sodelovanju z
zdravnikom bolnika
poučimo o učinkih
zdravljenja na rodnost in
spolnost.
3. Bolniku pogosto
svetujemo
kriokonzervacij o sperme.
4. Bolniku svetujemo
uporabo primeme
kontracepcije.
3. Zaponejšo umętno
oploditev.
4. Bolnik moľa uporabljati
kontracepcijo šę 1-2 leti
po zdravljenju, da
prepľečimo morebiten
mutagenski učinek.
2.5. NEFRoToKSIČNoST CIToSTATIKoV
Citostatiki, ki pri sistemskem zdravljenju raka na modih povzročajo nefrotoksičnost,
so cisplatin, carboplatin in ifosfamid. Zato moramo pred začetkom zdravljenja s
kemoterapijo oceniti ledvično flmkcijo bolnika z renografijo. Pĺęd vsakim ciklusom
62

kemoterapije zbiramo tudi urin zaECC (endogeni očistęk keatinina) in odvzamemo
lai za đoločitev serumskega kľeatinina. Med kemoterapijo zapisujęmo bilanco
tekočin in o vsaki nepravilnosti obvestimo zdrarmika. Pri ifosfamidu apliciramo tudi
uropĺotektor za preprečevanje hemoragičnega cistitisa'
2.6. NEVROTOKSICNOST CITOSTATIKOV
Newotoksičnost 
je posledica zdravljenja z vinkristinom v kombinaciji s cisplatinom.
Pojavlja se kot paĺestez|ja in mialgija. Bolnik mora biti obveščen o tem stranskem
učinku kemoterapije in o kĺoničnosti težav.
2.7. OTOTOKSICNOST
ototoksičnost 
je posledica aplikacije cisplatina. Pojavi se zaraďi izgtlbe celic v
ušesnem polžu. Pri bolniku smo pozomi na vsako spremembo slušnosti. Bolnika
moramo tuđi seznaniti z moärostjo tega stranskega učinka in ga spodbujati, da nam
sporoči vsako spremembo v slušnosti.
3. Sklep
Znanje, ki ga imamo danes o raku na modih, o sistemskem zđravljenju in o stranskih
učinkih zdravljenja 
je 
inedno pomembno za zagotavljanje kakovosti zdravstvene
nege in zanačrtovanje učinkovitega učenja bolnika in njegove družine. Ker se rak na
modih pojavlja predvsem pń mladih moških, 
je 
zdravstvena nega še posebno
zahtevna. Reševanje problemov psfüosocialne naravę' kot so npr. rodnost,
seksualnost, samospoštovanje in 
ęrašanje 
preživetja zaIltęva multidisciplinaren
pristop k zdravljenju in izkušenost zdravstvenega in negovalnega tima. Pń tem pa ne
smemo pozabiti, da ima bolnik pravico enakopravno sodelovati in odločati pri
zdravljenju.
Literatura:
Bobnar A. Spremembe na kožizaradi zdravljenja s citostatiki. Cýostatic agents - delivery and
toxiciý. Ljubljana: EsMo-EoNs courses' 8. - 10. april, 1999.
Čufer T. Stranski učinki citostatskega zdravljenja - gastrointestinalna toksičnost. Cýostatic
agents - delivery and toxicĘ. Ljubljana: EsMo-EoNs courses' 8. - 10. april, 1999.
63

Cufer T. Stranski učinki citostatskega zdravljenja. Cýostatic agents - delivery and toxicity
Ljubljana: EsMo-EoNs courses' 8. - 10. apľil' 1999.
Higgs D.J. The patient with testicular canceľ: nursing management of chemotherapy. oncology
Nursing Forum 1990; 17 : 243-249.
Kolaborativni center SZo za primamo zdravsfueno nego. Negovalne diagn'oze (Uvod v študij
negovalnih diagnoz). Maľibor: Kolaborativni center SZo za primamo zdravstveno nego, 1993.
Skela-Savič B. Zdravstvena nega bolnika pri gastrointestinďni toksičnosti citostatikov
Cytostaticagents - deliveryandtoxiciý. Ljubljana: ESMO-EONS courses,8. - l0. april, 1999.
Tenenbaum L. Cancer chemotherapy. A ľeference guide. Canada: W. B. Saunders company'
1989.
ZajcM' Zdľavstvena nega bolnika s pancitopenijo' Cýostatic agents - delivery and toxiciý
Í:.'Ll:^_^' EslÍ^ E^\Tc o ĺ^ 
^__:t 
1ôôô
LJuUrJdr4. LoIvlv-LvI\Đ vUuJýĎ' o. - lw' ąPILI, 
'2l'.
Joyce M' Yasko, Medicinska njega bolesnika sa simptomima vez'aĺimuz kemoterapiju.
64